POROČILO O IZVAJANJU PROGRAMOV IN ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA SKUPNE POTREBE TER ZA SIS MATERIALNE PROIZVODNJE V OBČINI GROSUPLJE ZA LETO 1983 IN 1984 V resoluciji o politiki družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije v letu 1984 je opredeljena tudi naloga, da morajo samoupravne interesne skupnosti ob razpravah o zaključnih računih skupaj predložiti delavcem poročila o izvedbi programov v letu 1983 in usklajene programe ter prispevne stopnje za leto 1984. To poročilo vsebuje le bistvene elemente programov, podrobnejši in širši pregled izvajanja programov, združevanja sredstev in planih za leto 1984 pa bodo SIS predložile delegatom in skupščinam SIS v svojih gradivih. Skupna poraba V letu 1983 bi morala sredstva za skupno porabo v skladu z usmeritvami resolucije rasti za 50% počasneje od rasti dohodka. Glede na ocenjeno tnanjšo rast dohodka kot je dosežena v republiki, ta omejitev ni uresničena, saj so materialni stroški tudi v organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti nenehno naraščali. V preteklem letu so bili programi SIS zaradi visoke rasti inflacije večkrat valorizirani, prav tako so bile štirikrat spremenjene oziroma znižane prispevne stopnje. Valorizacija skupne porabe je bila različna v posameznih interesnih skupnostih. Za izvedbo planiranih programov je bilo v letu 1983 porabljenih za 20,9% več sredstev kot v letu 1982. Poleg sredstev za realizacijo programov v letu 1983 so bila v pretekkm letu Se združena sredstva za pokritje izgube v višini 19.516 tisoč din iz leta 1982 v skupnosti zdravstv-enega varstva, tako da so celotna združena sredstva za skupno porabo v letu' 1983 v primerjavi s predhodnim letom višja za 29,7%. Iz priložene tabele je razvidno, da so največ porasla sred-stva v skupnosti socialnega skrbstva (29%), občinski izobraževalni skupnosti (23%), skupnosti otroškega varstva (19%) in skupnosti zdravstvenega varstva (20%). Glede na planirana združena sredstva po prispevnih stopnjah znašajo presežki združenih sredstev v letu 1983 3.628 tisoč din. V letu 1983 je bila skupna poraba omejena tudi z zakonom o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitič-nih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti za porabo v letu 1983. Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva izkazujejo v občini Grosuplje presežke, ugotovljene na podlagi navedenega zakona, le dve samoupravni interesni skupnosti in sicer Skupnost socialnega skrbstva v višini 61.552 din in Kulturna skupnost v višini 95.986 din. Tako ugotovljene presežke sta morali skupnosti prenesti na prehodni račun za izpOlnjevanje obveznosti SR Slovenije po zveznem dogovoru (za pospeševanje izvoza). Ostala presežna sredstva v višini 3.472 tisoč din se prenesejo za financiranje programov v letu 1984. Planirana združena sredstva za financiranje programov v letu 1984 znašajo 590.641 tisoč din in so višja v primerjavi z letom 1983 za 18,6%. Glede na nizko rast sredstev, so predvidene prispevne stopnje v obdobju april — december 1984 precej nižje kot so povprečne prispevne stopnje v preteklem letu, kar gre predvsem na račun zmanjšane porabe v skupnosti zdravstvenega varstva in sicer zaradi delnega prenosa pravic zagotavljanja nadomesfil osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela in nekaterih drugih pravic na organizacije združenega dela. Občinska zdravstvena skupnost Stroški za zdravstveno varstvo v višini 217.823 tisoč din so osnovna postavka programa zdravstvene skupnosti, kateri so v primerjavi z letom 1982 višji za 24,1%; od tega so za zdravila višji za 21,7%, za bolnišnično dejavnost za 26,4%, v osnovni zdravstveni dejavnosti (splošno ambulantno in dispanzersko zdravstveno varstvo ter zobozdravstvo skupaj) pa za 25,4%. Spremeba zakona o zdravstvenem varstvu, ki velja od 7. 1. 1983, je odpravila nekatere omejitve participacije (npr.: za upoko-jence brez zdravstvenega dodatka in delovne invaiide z manj kot 70% telesno okvaro). To pa je delno vplivalo na manjši obseg vseh oblik zdravljenja. Na manjSi obseh zdravljenja so vplivala tudi zaostrena merila in kriteriji, ki so jih izvajalci upoštevali pri izvaja-nju programa zdravstvenega varstva (npr.: pri specialističnem ambulantnem in bolnišničnem zdravstvenem varstvu, pri predpisovanju zdravil in pri reševalnih prevozih). Stevilo obravnavanih primerov v osnovni zdravstveni dejavno-sti je v letu 1983 manjše v primerjavi z letotn 1982 za 3%, v specialistični ambulantni dejavnosti za 7,8%, v zobozdravstveni dejavnosti pa za 5,4%. Število oskrbnih dni v bolnišnični dejavnosti se je zmanjšalo za 1.950 dni, oz. za 4,3%, poprečna ležalna doba pa za 2,9%. Prav tako se je zmanjšalo Stevilo reševalnih prevozov in sicer za 9,9% ter število prevoženih kilometrov, za 8,3% oziroma za 26.418 km. Stevilo izdanih receptov se je zmanjšalo za 3,1%, število izdanih ortopedskih pripomočkov pa za 8%. Povečalo se je le Stevilo oskrbnih dni v zdraviliški dejavnosti in sicer za 142 dni oz. 12,1%. Vzrok za to je večje število primerov, ki se zdravijo v zdraviliščih kot nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, s tem pa se zmanjša število oskrbnih dni v bolnišnični dejavnosti. Zdravljenje po operativnih posegih je učinkovitejše v zdraviliški dejavnosti. V letu 1984, znaša plan združenih sredstev iz dohodka in bruto OD 265.335 din, kar je za (5,1% veC, kot je bilo planiranih za leto 1983. Združenih sredstev iz bruto OD je za 58,9% manj kot v letu 1983 in sicer zaradi prenosa pravic zagotavljanja nadomestil osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela na OZD. Med dohodki je planirano povečanje stroškov za zdravstveno varstvo za 14,9%, medtem ko bodo stroSki za nadomestila in povračila tnanjši za 62,7%. Vendar so zaradi prenosa nekaterih pravic na OZD planirani še stroški, ki pomcnijo solidarnostno zagotavljanje povračil za zdravstveno varstvo za nesreče pri delu in poklicne bolezni in za solidarnostna povračila za nadomestila osebnega dohodka v občinski zdravstveni skupnosti ob določenih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati OZD, da so upravičene do solidarnostnih povračil. Skupnost otroškega varstva Največje postavke v programu skupnosti otroškega varstva predstavljajo: financiranje vzgojno varstvene organizacije, denarne pomoči otrokom in nadomestila za porodniški dopust. V tem letu so veliko pozomosti namenili vprašanju pridobivanja vzgojno varstvenih kapacitet. Za potrebe vzgojnovarstvene dejavnosti za območje Stične je bila adaptirana Osnovna šola Stična. Skupnost otroškega varstva je za izvedbo te naloge namenila 2.900 tisoč din, ostala sredstva so še prispevala KS Stična, VVO Grosuplje iz sred-stev amortizacije ter DO Livar lvančna gorica. Tekom leta so potekale tudi priprave za pridobitev novih VVO v Višnji gori in Ivančni gorici. Za izgradnjo VVO Višnja gora zagotavljajo sredstva skupnost otroškega varstva, KS Višnja gora in VVO Grosuplje iz amortizacije. V Ivančni gorici je bila predvidena novogradnja VVO za 100 otrok, vendar je premalo sredstev za novogradnjo, zato tečejo priprave za odkup Rojčeve hiše v Ivančni gorici, ki bi se preuredila v enoto VVO za 80 otrok. Ob koncu leta je bilo v vseh VVO v občini vključenih 570 prešolskih otrok in 6 otrok v varstevni družini. Stevilo odklonjenih otrok je še vedno veliko, saj je bilo v tem letu nerešenih 118 prošenj. V okviru VVO se izvajajo tudi priprave otrok na vstop v osnovno šolo. V letu 1982 je bil otrok deležen poprečno 160 ur priprave na vstop v Solo, v letu 1983, pa se je število ur povečalo na 250. Skrajšano obliko obiskuje 78% otrok, celoletne priprave pa je deležnih 22% otrok. V tem letu so bile organizirane razne oblike vzgojnega dela z otroci: prireditve ob tednu otroka, novoletni programi, lutkovne predstave, brigadriski vrtci, letovanje na morju in druge krajše oblike. Za denarne pomoči otrokom je bilo porabljenih 21.301 tisoč din. Stevilo upravičencev za denarne pomoči vsako leto upada. Denarne pomoči se preusmerjajo v funkcionalne oblike in sicer za: doplačilo stroškov oskrbnine v VVO, doplačilo stroškov prehrane in prevoza v OS, doplačilo letovanja in šole v naravi, enkratne pomoči in drugo. Namen preusmeritev denarnih pomoči je doseči večjo izenačenost ravni socialn^ varnosti za čimvečje število otrok in tudi zagotoviti večini predšolskih otrok družbeno organizirano vzgojo. Občinska izobraževalna skupnost V zagotovljenem programu (139.354 tisoč din) je občinska izobraževalna skupnost financirala 136 oddelkov redne osnovne šole in 5 oddelkov osnovne šole s prilagojenim programom. Poprečna cena oddelka redne osnovne šole je znašala 715.490 din. V dogovorjenem programu (10.696 tisoč din) so glavni delež predstavljali oddelki podaljšanega bivanja. Sredstva v okviru dogovorjenega programa so bila porabljena še za regresiranje prehrane, učbenikov in šole v naravi, varstvo vozačev ter sofinanciranje glpsbene šole. Sredf. t za investicije so v preteklem letu znašaia 15.521 tisoč din, katera so bila porabljena za odplačilo kreditov, 3.000 tisoč din pa se je izločilo za dograditev Sole v Smarju. Poleg navedenih sredstev se v programu občinske izobraževalne skupnosti zagotavljajo še sredstva za skupne naloge in vzajemnost (obveznost do izobraževalne skupnosti Slovenije ter za dodatni program), anuitete, popravila šolskih objektov, stroSki strokovne službe in drugi stroški. Občinska kulturna skupnost Za uresničitev sprejetih programov posameznih izvajalcev kulturnih dejavnosti so bila porabljena sledeča finančna sredstva: Splošno izobraževalna knjižnica Grosuplje je za delovanje treh knjižnic in dveh izposojevališč prejela dotacijo v višini din 2.400.000 oz. 21% vseh sredstev kulturne skupnosti. Ta sredstva so bita porabljena za OD zaposlenih 46%, za nabavo knjig 25% in 29% za stroSke poslovanja. Zveza kulturnih organizacij Grosuplje je za kulturna druStva krajevnih skupnosti in šol ter za izvajanje kinematografske dejavnosti v treh kinematografih in muzejske vrednosti v muzeju Muljava prejela 6.461.000. oz. 56% vseh sredstev. Za posameznc dejavnosti so se srcdstva porabila: glasbena in plesno folklorna dejavnost 24%, gledaliSka 10%, literarno založniška 2%, likovna, klubska in druge dejavnosti 4%, kinematografi 11 %, muzej Muljava 11%, amortizacija 21%, strokovna služba za ZKO in OKS 17%. Za opravljanje nalog s področja varstva kulturne dediSčine so sredstva prejeli in porabili: Ljubljanski regionalni zavod za naravno in kuiturno dediščino za dejavnost 410.000 in za akcijo prezentacij samostana Stična 191.000, skupaj 601.000, Zgodovinski arhiv Ljubljana za arhtvsko dejavnost 460.000 in Slovenski etnografski muzej Ljubljana za strokovna dela vseh treh muzejev din 160.000. Skupaj porabljena sredstva 1.221.000 oz. 11%. Za odplačilo anuitet dolgoročnih kreditov ter dotacije društvom za ureditev prostorov za kulturne dejavnosti je bilo porabljenih 486.000 oz. 4% vseh sredstev. Za sofinanciranje zaiožniške dejavnosii (Naša skupnost, Zbornik občine, Pomnik ZB) so bila dodeljena sredstva din 250.000. Za tabor pevskih zborov Sentvid 250.000 ter za druge manjše dotacije in poslove stroške din 524.000. V letu 1984 je na področju kulturne dejavnosti ustanovljen Zavod za kulturo in izobraževanje Grosuplje, v katerem bo združeno izvajanje knjižnične, kinematografske in muzejske dejavno-sti. Telesnokulturna skupnost Grosuplje Sredstva za telesnokulturno skupnost so se v preteklem letu v primerjavi z letom 1982 povečala le za 10,7% in so znašala 6.543 tisoč din. Ta dejanost povezuje tri bistvene sestavine: Sportno rekreacijo, tekmovalni šport in šolski šport. Za športno rekreacijo so dani pogoji v vseh večjih krajih (Grosuplje, Ivančna gorica, Dobrepolje, Višnja gora), kjer se je ta dejavnost zelo razSirila. Z združenimi sredstvi so se pokrivali stroSki najmenin in osta!e manjše stroSke, ki so nastali ob usposabljanju in delnem plačilu kadra in nekateri materialni stroški. Tekmovalni Šport je bil v enakopravnem položaju, vendar ob premajhnih sredstvih, ki se jih namenja za ta šport, ni največkrat najosnovnejših pogojev. Največja možnost dobrega dela se kaže v boljših pogojih dela s šolsko mladino, vendar se tu kažejo prevelike razlike v gmotnem položaju šol. Obstajajo šole s 500 učenci, ki 5e nimajo telovadnice, nekatere podružnične šole pa še sedaj nimajo najosnovnejših telovadnih površin. V zadnjih dveh letih so zgrajena tri asfaltna igriSča ob podružničnih šolah. Skupnost za /aposlovanje Sredstva združcna po prispevni stopnji za fmanciranje skupnosti za zaposlovanje so bila namenjena za denarna nadomestlia in denartio pomoč, oganizirano priučevanje oziroma usposabljanje za delo prvih iskalcev zaposlitve, usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, za delo medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, za skupni program Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in za delo strokovne službe. Za leto 1984 je v finančnem načrtu predvidenih 6.112 tisoč din, kar je za 61% več kot lani. Tako povečanje je nujno zaradi novo nastalih obveznosti za socialno varnost oziroma za urejanje enotne solidarnosti na območju Slovenije. Samo za ugotovitev teh sredstev skupnost potrebuje 1.577 tisoC din. Skupnost socialnega skrbstva Za financiranje programa skupnosti socialnega skrbstva je bilo v preteklem letu združenih 20.646 tisoč din. Med odhodkt predstavljajo najviSjo postavko oskrbnine v socialnih zavodih, kar 34% vseh sredstev. Na dan 31. 12. 1983 sta bila v socialnih zavodih 102 naša občana. To Stevilo je v nenehnem porastu, saj je bilo med tetom na novo name&enih v socialne zavode 38 občanov. Glede pjačila oskrbnih stroškov skupnost sociaJnega skrbstva pokriva stroške za 26 občnov v cejoti in delno za 47 občanov. Za družbeno denarne pomoči je bilo v preteklem letu porabljenih 20% vseh sredstev. Denarno pomoič je prejemalo 39 občanov kot edini vir, kot dodatni vir pa 118 občanov. Precej sredstev je potrebnih še za rejnine in zavodsko usposabljanje otrok in mladoletnikov. Tako so izdatki, ki imajo značaj osebnih prejemkov, predstavljali 74% vseh izdatkov skupno-sti. Občinska skupnost socialnega skrbstva Grosuplje načrtuje za leto 1984 prihodke v skupnem znesku 27.635 tisoč din, od tega po prispevni stopnji 25.085 tisoč din. S predloženim planom pa niso planirana sredstva za izvajanje zakona o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb (LJradni list SRS, št. 41/83). Sredstva se bodo zbirala po enotni prispevni stopnji 0,15% od bruto OD, kar pomeni, da bi morali v letošnjem letu zbrati še cca. 3.686 tisoč din (zakon se bo izvajal od 1. 6. 1984 dalje). Občinska raziskovalna skupnost Program Občinske raziskovalne skupnosti je bil usmerjen v raziskovalni program z inovatorsko dejavnostjo in v popularizacijo ter spodbudo raziskovalne dejavnosti. Varovanje kmetijskega prostora in življenjskega okolja pred učinki onesnaževanja je ena bistvenih nalog dejavnosti. Izsledki, ki smo jih dobili so že prenešeni v prakso (projekt: vodni viri v občini Grosuplje, odlagališča, mešane kmetije kot dejavnik razvoja ...). Naloge oziroma projekti, ki so v začetni fazi obdelave, pa so: zgodovina delavskega gibanja v občini in reprodukcijski problemi pri govejih plemenicah. Samoupravne interesne skupnosti materialne proiz-vodnje 1. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Grosuplje Sredstva, ki se združujejo v stanovanjski skupnosti so se porabila za naslednje namene: Sredstva solidarnosti (1.800% od BOD) so se uporabila: — 42 imetnikov stanovanjske pravice je prejelo nadomestitev stanarine v znesku 250.918,50 din — 18 borcev NOV je prejelo stanovanjsko posojilo v znesku 1.500.000,00 din — odplačilo posojil za solidarnostna stanovanja 3.977.059,30 din Ostala sredstva se uporabljajo za gradnjo stanovanj v soseski "Ob Grosupeljščici", kjer bo del stanovanj namenjen tudi za solidarnostne upravičence. V republiki so se solidarnostna sredstva uporabila za gradnjo študentskih in dijaških domov (0.292% od BOD) in za MDA bivalni prostori (0.003% od BOD). Iz sredstev za graditev stanovanj (0.825% od BOD) so prejeli stanovanjsko posojilo: — 2 delovni organizaciji 3.845.070 din — 85 delavcev v DO in DS 11.500.000,din — 3 delavci pri zasebnikih 910.000 din Sredstva za kadrovska stanovanja v občini (0.350% od BOD).se uporabljajo za gradnjo le-teh v soseski "Ob Grosupeljščici". Republiška sredstva za kadrovska stanovanja (0.025% od BOD) so se uporabila za stanovanja v manj razvitih občinah, območjih in manj razvitih obmejnih področjih. Stanarine in najemnine so se uporabljale za: — amortizacijo stanovanja oz. stanovanjske hiše, — vzdrževanje stanovanja in stanovanjske hiše v skupnosti stanovalcev, — vzajemno vzdrževanje stanovanja in stanovanjske hiše v stanovanjski skupnosti, — upravljanje stanovanj in stanovanjskih hiš, — funkcionalne stroške stanovanj in stanovanjskih hiš ter za CZ. V letu 1983 ni bilo zgrajenih novih družbenih stanovanj, zato se je stanovanjska problematika reševala v stanovanjski skupnosti z dodelitvijo že omenjenih posojil ter z dodelitvijo izpraznjenih stanovanj ali s preselitvijo. V letu 1984 se bodo sredstva za stanovanjskogospodarstvo zdru-ževala po enakih stopnjah i/ dohodka in čistega dohodka kot v preteklem letu. Stanarine se bodo predvidoma povečale za 50%. Poraba sredstev bo za enake namene kot v letu 1983. Stanovanjska skopnost je investitor družbeno usmerjene stanovanjske gradnje v soseski "Ob Grosupeljščici". Pričetek gradnje 5 stolpičev z 68 stanovanji bo spomladi 1984, dokončanje gradnje pa v drugi polovici leta 1985. Vsa razpoložljiva sredstva bo stanovanja skupnost uporabila za gradnjo teh stanovanj, saj bo del stanovanj namenjenih tudi za solidarnostne upravičence in za kadre v družbenih dejavnostih. Samoupravna komunalna skupnost V letu 1983 smo delavci v združenem delu, skladno z določili samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana Komunalne skupnosti občine Grosuplje, za področje komunalnih dejavnosti združevali sredstva v viSini 2,2% od BOD iz dohodka. 58% teh sredstev smo namenili za področje komunalnih dejavnosti, 42% pa za področje vzdrževanja in varstva cest. Skupaj je bilo v letu 1983 združenih 40.809.526,00 din. Od tega smo za področje komunalne dejavnosti namenili 23.669.525,00 din, za področje cestne dejavnosti pa 17.140.001,00 din. Sredstva smo v skladu s finančnim načrtom namenili za pokritje naslednjih večjih postavk: a) Na področju komunalnih dejavnosti: — za kritje stroškov obratovanja in vzdrževanja ČN Grosuplje 2.200.000. — za plačilo tokovine za javno razsvetljavo posameznim krajevnim skupnostim 1.900.000 — za odplačilo aniutet in obresti od najetih kreditov 7.900.000 — za financiranje začasnega odlagališča odpadkov Stehan . 1.700.000. — za sofinanciranje ČN Ivančna gorica 2.900.000. — za pokritje obveznosti iz leta 1982 4.400.000. b) Na področju cestne dejavnosti: — za plačilo anuitet in obresti od najetih kreditov 8.000.000. — za plačilo mostu čez potok Temenica 2.200.000. — za popravilo nadvoza nad železniško progo v Smarje Sap 1.000.000. — kratkoročni kredit KS Mlačevo za ureditev ceste skozi naselje Zagradec 1.400.000. — za dotacijo KS Krka za ureditev dela lokalne ceste Krka—Kočevje 750 000. — za popravilo ceste Mekinje—Dobrava—Metnaj (MDA 83) 800.000 — za popravilo krajevnih poti 1.400.000 V letu 1984 bomo v skladu z medsebojnim sporazumom med KS in novoustanovljeno Skupnostjo za ceste sredstva po stopnji 2,2% uporabili v višini 70% za komunalne dejavnosti (komunalna skupnost) in 30% za cestno dejavnost (skupnost za ceste), s tem da bo odslej vzdrževanje cest in ulic v naseljih mestnega značaja (financirano iz sredstev KS) in sofinanciranje vzdrževanja krajevnih cest. Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požari ob-1 čine Grosuplje S Samoupravnim sporazumom SIS za varstvo pred požari za obdobje 1981 —1985 je bila določena stopnja prispevka od bruto osebnega dohodka, ki se plačuje iz dohodka v višini 0,45% tudi za leto 1983 v višini 0,45%. Na osnovi navadnega prispevka je bilo v letu 1983 zbranih skupno 9.660.286 din sredstev na žiro račun SIS za varstvo pred požarom občine Grosuplje. Zbrana sredstva so se v letu 1983 razporedila in uporabila za naslednje namene in potrebe: a) za financiranje redne dejavnosti OBGZ Grosuplje in 40 gasilskih društev 2.000.000 din b) za gradnjo gasilskega doma Višnja gora 1.050.000 din c) za vzdrževanje in večja popravila gasilskih domov v občini Grosuplje 2.370.000 din i) za odplačilo anuitet po posojilih za gradnjo OGC Grosuplje in doma Smarje 2.962.162 din d) za vzdrževanje in nabavo gasilske opretne in orodja 1.278.160 din Program za leto 1984 predvideva nespremenjeno stopnjo prispevka v višini 0,45%, na podlagj katere se predvideva, da bo zbranih cca 11.592.200 din. Po osnutku programa za leto 1984 bodo navedena sredstva uporabljena za enake namene kot v letu 1983. 1ZVRSNI SVET