Žt. 89.
V Gorici, dne 25. avgust«, 1900.
Tečaj XXX.
Izhaja trikrat na teden t šestih tedanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutrauje izdanje opoldne, večerno izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s „Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti' pre-jemana  ali  v  Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto    .>•......33 K 20, h, ali gld. 6-60
pblleta -.  . s  ;  :  . ?'t *6*7 6(r%*^; «-i«*30 ^ • fietrt leta  .......   3 , 40 „   ,}   ,    1-70
'  Posamične številke 3tanejo 10 vin.
Naročnino sprejema upravniitvo^ v Gosposki ulici stv. 9 v Gorici v <Gori3ki Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brez doposlune naročnin? se. ne oziramo,          ,   Mm-t ^
,,I»UIMOREC" izhaja neodvisno "od «Soče» vsak petek in stane vse loto H K 20 h ali gld. 1-60.
•Soča* in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jeiiersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponto della Fabbra.
SOČA
4
Večerno Izdanje).
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici  St 9.
»opisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnlStvu.                     \
Neplačanih pisem ne sftejemlje ne uredništvo ne upravnistvo.                   __w_
Oglasi In/poslanice
se račumjo po potit-vrstab, če tiskano l-krat.8 kr.,2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črko po prostoru.
Naročnino in oglase Je plačati loco Gorieit.
»tioriSkn Tiskarna« A. Gabršček tiska in zalaga razen «Soče* in »Primorca* še »Slovansko kiitižnico*. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno l gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vretioa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
«Gor. Tiskarna> A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
O užitnini.
(Govor poslanca dr. Turne na shodu v Dol. Vrtojbi.)
Mnogo vzburja zadnji čas javno mnenje vprašanje užitnin. To vprašanje kaže žalostno stran našega političnega položaja. Država pobira užitnino od vina in mesa, dežela ima pravico, pobirati doklade na to, ter ima še posebno davščino na drobno toCeno pivo in žganje. To državno in deželno užitnino pobira ali visoki erar za se in dežela za se po svojih organih, ali pa odda pravico pobiranja potom zakupa zasebnikom - podjetnikom ali pa prepusti pobiranje užitnine krčmarjem in mesarjem samim proti odpravnini. To so trije načini po katerih se užitnina lirja. Ako se odloČi za eni ali drugi naCin, je treba pred vsem vedeti, koliko znaša prava količina spečavanega vina, mesa, žganja, piva; po drugi strani, koliko troškov znaša uprava pobiranja užitnin. Ako na primer določi visoki erar dohodek na užitnini v kakem okraju na 40.000 K, in ako znaša pobiranje užitnine 14.000 K, potem je za vif. erar užitnina v tem okraju vredna 20.000 K; m to svoto rad prepusti pobiranje užitnin privatnemu podjetniku, ker dobi ves tisti dohodek in mu ni treba imeti odgovornosti in sitnosti pri pobiranju. Podjetnik pa zopet najde pri tem svoj dobiček, ker so troški njegove uprave znatno nižji, kakor oni uprave visokega erarja, in morda on izhaja s polovico režijskih troškov. Ako na primer vis. erar odda užitnino za 26.000 K in stanejo režijski troški podjetnika te 10.000 K, tedaj ima podjetnik 4000 K dobička. Se ugodnejši položaj pa imajo krCmarji in mesarji sami. Tudi to upošteva finančna oprava in v prvi vrsti ponuja pobiranje užitnin tem obrtnikom samim. Ako se jih združi v kakem okraju nad polovico in ti ponudijo primerno odpravnino, tedaj finančna uprava njim prepusti pobiranje užitnin in sprejme podjetnika le, ako ponudi najmanj 10% več, kakor družba kramarjev. Pobiranje užitnin po krč-marjih in obrtnikih samih pa je ugodno zalo, ker je režija odpravninske družbe najnižja in doseže le par stotakov. V gorenjem slučaju   tedaj   družba   na  40.000   K   užitnine
RUSINJA.
Pri,HA.dLi S/. :......!:.._, t.*,,.
Srbski spisal  Gjuro Jakšič.
Posl. Pedravaki.
Koraki so se čhndalje boij bližali. V gosti megli je bilo videti človeka v dolgi črni rjuhi, z velikim zavojem na glavi, ki se jim je vedno bolj bližal.
»To je on !c zakliče Rimski, spoz-nuvži dobro Človeka s črnim zavojem, katerega je videl oni večer v gostilni t-pri Balkanu«.
»Bežimo, hetman! Sem za menoj na levo t« je kričal Klinski; »samo da uidemo do »bataidžamije«, pa nas več ne dobi«, in nameril je korake h hotelu »London«. Toda komaj da so se ganili z mesta, je skočil oni neznanec kakor tiger v lahkih opankah pred nje, svetel jata-gan se mu je zabliskal v roki, in ako bi bil mogel kateri v gosti megli videti ga v obraz, pa bi bil rvidel v njege Ih očeh plamen razjarjenega tigra.
»Stoj !* je zakričal neznanec, »ako se ganeš z mesta, odsečem ti glavo.
Klinski je hotel zbežati, toda neznanec ga je tako močno udaril s pestjo po buči, da je onemogel padel na tla. Bajbakov je stisnil onemoglo Ksenijo še močneje k sebi  ter segel z desnico
E
lahko ponudi več kakor zakupnik, in tako poviša dohodek dežele in države, družba pa tudi lahko koristi svojim Članom s tem, da prihrani režijske troške, in torej znašajo posamezni prispevki članov manj.
Koristi se pa tudi posebno s tem, ker se iznehe' vsakega nadzorstva, bodisi finančnih organov, bodisi dacarjev zasebnih podjetnikov. Užitninske družbe najbolje vedo določiti koliCno potočenega vina, piva, žganja in spečavanega mesa, zato tudi naj točneje vedo, koliko znaša pra/a svota užitnine. Zato se pa tudi najlažje udeleže ali dražbe zakupa ali prevzamejo odpravnino. Tudi to stvarno vprašanje se je zaneslo na polifčno polje in se slepi in bega ljudstvo brez vsake potrebe.
Govornik označa potom stališče, katero je zavzel pri tem vprašanju zbog posebnih razmer. Takoj ko je stopil v deželni odbor, ga je neki poslanec opozoril na to, da bi bilo koristno, da dežela prevzame užitnino v svojo upravo. Priznal je in Se danes priznava, da utegne dežela imeti koristi iz te lastno uprave, aH njegov odgovor je bil takrat in-danes tu: da se vpelje deželna uprava, treba je preil vsem, poznali dejanski položaj, količino spečavanega blaga in troške režije. Ali je eni ali drugi način koristnejši, je treba dognati na licu mesta po okrajih. Ako naj se goriški deželni odbor odloČi za en ali drug način, je treba, da natančno poizve dejanske okoliščine sosednih kronovin, Kranjske, Koroške, Štajerske, kjer je užitnina* v deželni režiji; mora pa tudi dejansko vedeti vse podatke po okrajih v naši kronovint ter natančno vedeti, kako ustanovi deželni urad za pobiranje, in koliko troškov bi stai.
V letošnjem zasedanju deželnega zbora je sklenil f»..a<ični odsek, naj pobiranje užitnine dežela prevzame v lastno režijo. Seja finančnega odseka je bila zadnji dan pred sklepom deželnega zbora, in ta zadnji dan je deželni zbor enoglasno predlog finančnega odseka sprejel. Govornik ni imel časa, baviti se s tem vprašanjem od enega dne do drugega, bil pa je trdne vere in prepričanja, da se predlog ni slavil brez obširnih študij in brez natančnih podatkov. — Za užitninske stvari  je  govornik  poročevalec   v  deželnem
po samokresu,   ki mu je visel po ruski navadi na hrbtu.
»Pusti roko !* je zakričal neznanec, in njegov  jatagan  je zažvižgal  okrog
flave nesrečnega Bajbakova, »odleti ti esnica, pri moji veri S Izpusti takoj to revno deklico ter pojdi dalje S* Toda ko je videl, da hetman ne misli izpustiti deklice, ga stisne z levo roko za grlo. Kapitan je zastokal ter začel hropsti. Bled in zasanel se je zagugal ter kakor nekak hlod padel na tla. Porfirov je ležal brez zavesti, lice mu je b:*!o bledo in zasanelo in iz nosa mu je v potoku tekla kri.
»Pojdi, dete*, reče tujec z milim glasom, približavši se Kseniji. »Ti hudobneži, celo usta so ji zavezali«. Od-vezavši ji robec se je trudil namotati ga ji okrog njenega okroglega vratu. »Revno dete!« je dodal, pogledavši jo žalostno in sočutno v oči. Te so bile kalne, glava se ji je sklonila, roke so se ji tresle, noge omahovale, komaj, komaj se je držala po koncu, da ni padla. Neznanec jo je prijel za belo ročico, hotel jo peljati seboj, a ona, nezmožna, se je le plazila za njim. Opa-zivši njeno slabost, jo je polagoma dvignil v naročje, položil njeno glavo kakor skrbna pestunja na svoja široka pleča ter korakal s {tem'sladkim bremenom k njenemu stanovanju.
Na poti ga ni srečal nihče; a ko bi ga tudi bil, gotovo bi se bil čudil tej mični polnočni skupini. On kakor Herkul, opasan z orožjem  novega veka, je ko-
odboru, ali letošnji sklep deželnega zbora glede pobiranja užitnin se ni vroftil njemu, marveč si ga je pridržal deželni glavar sam. V deželnem odboru je prišla ta stvar firez polef na dnevni red ler se je tam stavil predlog, da se odpošlje deželnega knjigovodjo in deželnega uradnika Klavžarja po okrajih, da si pridobe pooblastila od kramarjev in mesarjev. Tudi proti temu predlogu govornik ni glasoval, ker je moral biti vere in prepričanja, da se je ta predlog stavil le po dobrem premisleku na podlagi študij in točnih podatkov. Ni se hotel vtikati v to vprašanje in se ga tudi ni taknil do oneft trenutka, ko je stvar prišla po časopisju v javnost. Takrat je čutil svojo dolžnost, da se je prepričal v deželnem uradu, kako stvari stoje, in žal, da mora danes javno javiti in naglašati, da je dotični poslanec spravil predlog v finančni odsek, ne da bi bil nabral in imel dejanskih podatkov; tedaj ni storil svoje dolžnosti, kakor tudi ne poročevalec v deželnem odboru. Naglasa, da deželni odbor še donos no ve, koliko bi znašali troški deželne režije, in da še danes nima podatkov, na podlagi katerih bi mogel sploh soditi, ali bo imela dežela izgubo ali dobiček pri tem podjetju. Vsled odpora krčmarjev samih in vsled tega, ker se jo dognalo, da deželni odbor ni pripravljen za akcijo, je deželni odbor to celo stvar tudi odložil za eno leto, in še le sedaj nabira podatke. Stališče narodno-napredne stranke in »Trgovsko obrtnega društva" pri tem vprašanju je to: Režija v naši deželi bi znašala 60.000 K, in razlika med zneskom užitnine, ki bi se dal doseči vsled pobiranja po lastnih organih, in zneskom, ki se danes dobiva potom zakupa, bi gotovo ne pokrila režijskih troškov dežele. Torej preti izguba, ako se uvede lastna režija. Pri tem pa ima narodno - napredna stranka pred očmi tudi položaj v deželnem zboru in odboru. Tam absolutno gospodari italijanska stranka, in užitninski urad bi bil odvisen od vodstva te stranke. Ta urad pa bi imel silno veliko moči in vpliva na krčmarje in mesarje, ki so skoro vsi ob jed nem tudi trgovci v deželi, in bi dobil tako v odvisnost ravno oni stan, ki je
rakal z odmerjenimi koraki kakor bi ne čutil nikake teže na svojih rokah; časih je obstal ter pogladil s svojo veliko roko svilnate lase na bledem čelu v omedlevici se nahajajoče postrežnice; — v tem hipu so bile njegove ostre črte na licu polne nežnosti in dobrote; v temni senci osivelih trepalnic se je za-lesketala solza ter strkljala po vraska-vem obličju doli na Ksenijino lice. Na to je Ksenija odprla svoje kalne oči in kakor vtrujena od težkega snu jih zopet zaprla. Jedna njena roka je ležala na njegovi široki rami, a druga omahujoča, padala mu po debelem, suknenem, črnem plašču.
Ko je dospel k terazškemu vodovodu, se je sklonil, zajel s široko dlanjo nekoliko mrzle vode, da bi jo, kakor skrbna mati, poškropil po sencih. — Mlada oskrbnica se je zgrozila ter ga bojazljivo pogledala. Pri žolti svetlobi svetilnice na vodnjaku ga je mogla videti v obraz, toda ni se mogla spomniti, da bi bila to lice kedaj v življenju videla. Vsaka njegova vraska, vsaka debela črta je budila v njej do njega ne-ka*ko neizrekljivo zaupnost; na njegovih širokih plečih se je čutila varno, zdelo se ji je, kakor bi bila v naročju svoje stare matere.
»Spustite me«, je dejala s slabim glasom, »lahko grem sama, samo pokažite mi, kje je gostilnica »pri P......«
Megla leži tako nizko, da njti zjt pet korakov ni moči nič videti.«
»Tukaj je P...., dragb dete«, reče
temelj in opora narodno-napredne stranke, in ob enem stan, od katerega je odvisna bodočnost naše kronovine. Zaraditega je narodno-napredna stranka odločno za to, da se ustanove krčmarske zadruge, in iste polom odpravnine prevzamejo pobiranje užitnine. Ker odpravninske družbe skoraj nimajo režije, ponudijo lahko deželi in erarju večji znesek nego zakupnik, in tako povišajo dohodek deželi in državi. Ker prihranijo režijo, tudi sebi koristijo s tem, da znižajo davek na užitnino, in da si še olajšajo uplačevanje v stalnih letnih ali mesečnih  obrokih.
DOPISI.
V Gorici, 24. avg. (Tutti frutti). -O lepi Putifarki na Krasu je bilo že mnogo govora v »Soči". Vsa njena dela dokazujejo, da ne veruje prav nič v tiste znamenite in čudne čudeže v — P. Zato bi pa menda rada sama čudeže delala, kakor oni župnik, o katerem je pripovedoval »Slov. Narod", da je naredil 16-letnega fanta že za očeta, četudi kuharice še nikdar ni likal, pač pa ona samega g. župnika. — Da bi v slučaju potrebe razglasila podoben čudež, je bila poklicala v farovž mladega soseda, ki je doživel znamenit popoldan in večer ne nunčeve stroške (tako je vsaj mislil, in jaz mu Želim, da bi res tako bilo, magari repetatur!). Hudobni jeziki govore, da g. nune se je za ta čas nalašč umaknil in da njegova jeza ni bila taka, kakor so menili ljudje, marveč jezil se je le, ker punica ni znala bolje skriti. — No, zdaj se je že potolažil. Putifarko vozi pa povsod seboj, da bi se preveč lumpati ne naučila: kakor Špen in Melena se vedno skupaj tiščita. Dogaja se, da ob nedeljah delata prav dolge sprehode; g. nune ima blagoslov, kedar se sploh vrne, tudi ob 7. zvečer! — Ali kaj to njega briga! Saj na Božič ni imel nobene maše mesto treh, a vzrok je znan! V škofiji ved6 vse take lepe reči, a kaj store, da bi se pohujšanje omejilo? Ta g. nune pa ni le v obče pohujšanje pač tudi v veliko nadlego ljudstva, v sitnost in' skrb mnogih ljudij.... Eto v odgovor »Lažnjivemu Kljukcu" na znano zahtevo!
neznanec, spustivši jo tiho na tla. »Jaz vas pospremim, da bi.. .*
»Da   bi...?«   ponovi   Ksenija  in
temna rudečica se ji razlije po licu-----
»Da bi lopovi — kaj ne —« in njen glas se je zadušil v solzah in v vzdihu. Po-mirivši se nekoliko, ga je prijazno gledala s svojimi modrimi očmi.
»Jaz vas ne poznam«, je dejala začudena, »vi pa ste mi v kratkih trenutkih storili toliko dobrega, kolikor bi mi lastna mati vse življenje storiti ne mogla. Ne poznam niti vašega imena, ne vem, kdo ste?« je zajecljala... Ne vem niti kako naj vas zahvalim, vas, ki ste me nepoznano rešili iz rok mojih preganjalcev...« Črte na tujčevem obličju so se zamra-Čile, prišla je vrsta nanj, da bi odgovoril. Za trenutek je molčal; bilo j a videti na njem, da premišljuje, ali naj odgovori na njeno vprašanje ali ne? Toda zagledavši njene modre oči, ki so ga zaupno in hvaležno gledale, e je odločil, povedati ji resnico.
»Drago dete, ni vam bilo treba vprašati, kdo sem!« reče s pridrževanim glasom, ki je bil bolj podoben ječanju gozdnega viharja nego navadnemu razgovoru, kajti on, ki je bil blizu njega, ga je komaj razumel. »Vi ste zaslužili, da bi bil poginil za vas, dasi ne veste, kdo sem i Toda ker si želite, moram vam to povedati. Jaz sem hajduk iz čete ranjenega Vuka Zmijakoviča. Sedaj pojdiva, vi potrebujete počitka, revno dete, ker ste |utrujeni in slabi, zrak pa je vlažen ter bi vam utegnil škodovati.«
NaSi klerikalci kaj radi hujskajo proti I politiki kranjskih naprednjakov, češ, da so v I družbi z Nemci proti klerikalcem. Tega pa j seveda ne povedd, da so najprej iskali zvezo j z Nemci kranjski klerikalci. Ta zveza je bila docela nenaravna, zato se je takoj razdrla, I dočim naprednjake in liberalne Nemce vendar nekaj veže, t. j. boj klerikalni reakciji! -— I Ti klerikalni poštenjaki, ki kaj radi škilijo na Kranjsko s  svojo grajo,   pa nočejo  videti zveze: Gregorčič-Pajer, t. j. slovenskih klerikalcev in laskih liberalcev proti nam na- j prednjakom I — Hinavcem je to prav 1 So I pač povsod jednaki ti ljubeznivi Črni pošte- I njaki!
Ležala je na smrtni postelji. Dosegla je bila že precejšnje število let in smrt je potrkala na duri, jih odprla ter- se približevala bolnici, da ji uduši v telesu zemske glasove, ter jo presadi tje na oni .božji vrt". Sem ter tje je zaječala bolnica in končno je rekla: Pojdite po — gospodal Sli so nemudoma. Gorski nune, ki je bil malce preveč tisti dan pogledal kozarcu na dna, se je branil na vse pretege, ces, da ni take sile, kakor se »mala". KonCno pa se je le moral udati, da je Sel. PriSel je. V svoji »navdušenosti« pa je začel kakor tolovaj — tako govori vir — vlačiti ubogo ženico za roko iz postelje, da j se je skoro onesvestila. Prosila je milo: Pu- I stite me, prosim, rada bi opravila svojo poslednjo spoved. N6, končno se je to le zgodilo (samo ne vprašajte me, kako ?), in dragi dan je revica izdihnila. — Prav tisti nune jako moralno upliva na mladino! Čudom so se čudili ljudje, kako morejo iz nunčevih ust prihajati na dan* ostudne besede, tako ostudne, da se jih najslabši človek skoro sramuje izgovoriti. Vrhunec take nesramnosti pa je dosegel ta nune takrat, ko je rekel pri neki | ženitnini mladi deklici: Ne hodi ti k ženinom, ker imaš »masa* veliko.... (pero se mi krči ob studu, kateri daja takrat izrečena beseda od sebe.... Fej 1). Deklica je zarudela, sram jo je polil, da jej je plala kri iz srca i v glavo in iz glave v sreč, zatrepetala je in bežala strani. Povedala je to starišem, ia od takrat je tam gori vera straSno. na trdnem. Nune priporoča »špigle* drugim, pa bi jih potreboval sam najbolj!
Da je lagala pobožna »Gorica* o shodu j v Vrtojbi, je bilo že povedano v »Soči*. Da je lagala, to je povedal pa tudi Cahej v četrtek zvečer nekje v hladni senci. »G o-rica* ni pisala resnice*.... Tako jo je obsodil Cahejček! Ali ni to zanimivo ? Je, je, saj smo izvedeli tako iz ust jednega glavnih kolovodij »Goričanske* bande, da »Gorica* je lagala o Tumovem shodu v Vrtojbi. Prav, prav!
Job še vedno čaka. Nekdaj je peljal nekega g. nunca, tistega, ki je iskal svoj čas .magnete* v židovski tobakarni v Gorici, nekam na Vipavsko, menda domu. Šment, vipavsko vino je dobro in sladko in teče prav gladko, zlasti kadar ima človek veliko žejo. In žejen je vedno. Pripeljal ga je tudi nazaj. Nune je godrnjal v težko umljivi pijan-ščini: Vse sem plačal, vse, tudi Joba. Reveža Joba je obšla zona, ker ni bil dobit še beliča. Na licu mesta se ni upal terjati »gospoda*, ali čez čas pa mu je le poslal udano pismo ter ga prosil za krajcarje. Zato pa se ni zmenil nune, marveč je pustil reveža na cedilu. V /ari imajo od takrat že dragega vikarja — Job pa še vedno čaka! Nune za to nima časa, pač pa za gromenje nad liberalci; posebno »Soča* mu je v čislih. Ubogi Job!
Star je že. Dokaj je doživel na svetu! Pred par dnevi so se menili nekje o gg. nuncih. Hvalili so in grajali. Hvalili tiste, ki so hvale vredni, grajali one, ki so vredni graje. Starček je poslušal mirno, sem ter tje je prikimaval in odkimava!, h koncu pa je rekel: Veliko je poklicanih, malo izvoljenih! Izvoljeni so dobri gospodje, tisti, ki so pa le »poklicani*, pa navadne zgago delajo med svojimi ovčicami, govorč le o peklu in hudiču, kateri čaka revnega pozemskega trpina, ter hočejo zapovedovati povsodi. Da pa vse to ni »zastonj", jim je iznašel nekdo geslo: »Vse dušice v nebesa, vse šestice v »bergeše".
Ne hvali dneva pred mrakom! Nisem ga hvalil, pač pa proti mraku, ker za »Tutti fralti* je skončai današnji dan naravnost imenitno. To je bil škandal, da ne kmalu takega. Okoli 6, ure zvečer sta vlekla dva usmiljena samaritana posvečeno telo znanega kurata na Kanalskem, prevladano od božje kapljice tako, da ni hotelo več pri-poznavati pravil ravnotežja. V sredi med sa-
maritanoma, držan pod pazduhoma, je častiti I gospod karat z zmedenimi očmi zijal v svet, kolar se je skregal z vratom, da je od zadej visoko štrlel v zrak, roke so melanholično visele navzdol, noge so se opletale, kakor bi se bale, dotikati se tlaka. To Vam je bil prizor, ko se je pomikal ta »sprevod* po Travniku in po Gosposki ulici! To so delali ljudje, katerih je bilo izredno števHo na ulici, opazke. Omenim še, da čestiti g. kurat je bil na eksercicijah, ki so včeraj skončale (lep finale!), in pa da je grozovit sovražnik »Soče* in »Primorca*.
Iz Tolmina, dne" 22. avg. — Prošlo nedeljo dne" 19. t. m. so imeli naši vrli in ] požrtovalni tolminski dil etantje slavnostno I veselico v proslava 70*letnicerojstva Nj^VeM Franc Josipa I. — Zanimanje za to krasno veselico je bilo velikansko, posebno, ko so se nekatere toCke zadnje veselice našega olepševalnega društva ponavljale, ker fe niso mogle isti dan precizno-efektno in popolno izvesti radi slabega vremena; ravno zato so naši diletantje napravili drago veselico, da ako Bog da lepo vreme, pokažejo takrat, kaj zamorejo, kar se tudi v velikem mesti ob najveCem naporu redko zgodi. Vreme je bilo zares krasno, in ljudstva je prihitelo od blizu in daleč, vseh stanov, tako, da so bili ob 8. uri prenapolnjeni veselični prostori, kateri so bili jako simetrično z zelenjem, vejevjem, zastavami, balončki itd. okrašeni. Sploh je bilo nekaj modernega. Kar se redkokrat zgodi, ob takih prilikah — se je pri tej veselici j program toCno pričel. Zavesa se odgrne in pevski moški zbor je zapel Hribar-jevo »Cesarsko kantato" s spremljevanjem orkestra. To točko je proizvajal pevski zbor s spremljevanjem orkestra navdušeno in precizno ob zvokih »živio-*klicev navdušenega občinstva vladarju. Deklamacija »Slovenija vladarju* je bila impozantna. — Na sredi odra je stal napravljen ozaljšen tron, na kojem je bila slika Nj. Veličanstva, pod njo pa Slovenija (gdč. Justina Jež), katera je izražala njemu vse simpatije slovenskega naroda.
Deklamacija je bila dobra, le malo pre-tiha. — Točka vsporeda: »Izpremenjeno srce", »Za vasjo", »Večerni zvon«, — so bile zares divne. Pravo preciznost; — lahko si opazil ljubki pp kakor tudi veličastni ff, in kar je največ pripomoglo k dovršenemu vspehu, so bile skladbe idilične. Videlo se je, da sta pevska moški in mešani zbor v pravih mojstrskih rokah — v rokah g. Hrabroslava Vogrič-a, našega rojaka in sotržana.
In zakaj bi se skladbe ne pele lepo?
Saj ste tu doma, saj ste tu rojeni in tu je Vaš dom in oče. — Pač res! Nikjer tičica tako lepo ne žvrgoli kot v svojem gnezdu. — Kuplet: »Ona pa mu osle kaže* je napravil smeha, da je hotelo vse popokati.
Predstavljali so gu pa že taki trije »man-deljci", da jih je treba daleč iskati takih v humorju. Občinstvo se je dalo odduška k smehu in ni mirovalo, dokler se ni na zahtevo moral ponavljati.
Igra   »Na  mostu"  je   napravila obilo
smeha. — Igralci  so  bili  kos svoji nalogi,
nikjer  se ni  nič  spotikalo  — vse je  šlo
gladko, in kar naravnost moramo občudovati.
naše diletante in diletantinje, ko so se tako
težko   igro  tako   v   kratkem   času  naučili.
i Igralo se je na splošno zadovoljcost — Čist
j jim!  Krona tega večera * so bili Wenerjevi
»Letni  časi*.   Pripomniti  moramo,  da  do
tega se pride le s pridnostjo, vstrajnostjo in
kar je največ: z vsestransko požrtvovalnostjo.
— Vedeli nam je treba, da pri takih ogromnih
delih se mora računati  na  vse: prvič na
moči — kostume — oder in glasbo.   Kje je
pa pouk?!   Kolikor je nam znano, ni delala
nobena  stvar nikakih   zaprek in pregtavic,
j vsaj smo videli, kako je šlo vse gladko in
j nepričakovano dovršeno, in kako nas je ta
j točka očarala.   Orkester se je pri tej točki
i posebno odlikoval, no, saj je šlo vse iz srca
I v srce, tiste lepe in krasne melodije, nepre-
I nehoma skozi in skozi eno  uro dolgo traja-
I joče proizvajanje solistov in letm'; časov; ni-
I mamo besed, da bi vse to pr>;.;lili.  Divna
S glasba.  Spomini! Bili smo splol.  jčarani, ko
I je po dolgi in krasni introdukciji    vne glasbe,
I broječe dvanajstih  gg. diietanto ,  nastopila
I pomlad (v krasnih kostumih aprila,  maja in
junija).  Kako ljubko so se Culi v srce sega-
I joči zvoki, da smo kar strmeli. — Nismo se
I še   nagledali   in   naposlušali,   že priskaklja
J veseli pastir, oznanjujoč: »Jaz spomladi sem
vladar*, na to je zapel divni pastirski valček,
kateri nam še danes po ušesih roji, a tudi
j popevalje tako in glas njegov — tako tea-
I traličen?!   Gosp. Prezelj-nu naše priznanje!
Po istem redu so se vršile varijacije j poletja (julij, avgust, september), jeseni (oktober, november, december) in zime (januvar, I februar, marc) ali pri vsakem posameznem letnem času so nastopili vladarji istih, kakor | na primer pri poletju (mož iz slame), jeseni I (vinopivec), zimi (karneval).                             j
Glasovi letnih časov so se glasili daleč I tja v tarono noč in mi smo pri teh prizorih I kar strmeli nad lepoto in krasoto teh lepih | melodij. Oh! ko je to minolo, smo stikali J glave, pomenkovali se in občudovali smo: j »Kaj takega v Tolminu?* Nismo še dali I -dobro čutila drug drugemu, kar smo videli, I še vidimo pred seboj — prekrasno sliko ce- I lega leta, tam na višini je bila kraljica, ka- I tero je krasil venec„vseh jivanajsLniesecev. j — Mislili smo, da vidimo rajsko lepoto. Sedaj i se je oglašalo celo leto v skupini prekrasnih I kostumov ob varijaciji solistov. Koncem pri J finalu je nastopil vaški zbor — zapel svojo — | a mi smo čutili svo;^ — pri besedah: »Le | enkrat se lepo živi, ko v mladih žilah teče | kri*. Naša hvala je preskromna, videti — I slišati in soditi! To se ne da popisati; mislili smo, da gledamo tja v nebeški raj, in s lem j je dovolj rečeno!                                             J
Sklepamo popis ter polagamo na srce j vsem gg. diletantom in gdč. diletantkinjam: ' pripraviti nam zopet kaj enacega, da bomo I še bolj ponosni na Vas. — Pet let so miro- J vali, a s to veselico so vse popravili. Živio! j diletanti in diletantinje, kličemo Vam iz dna I srca, kakor tudi slavnemu orkestru, njemu na čelu gos. Sirci! A tebi Andrejček, mili I rojak, pa Bog Te živi!                                    I
Domače in razne novice,    i
Osebne vesti. — Finančni minister je imenoval finančna komisarja Artura Cova-cicha in Edvarda Šuligoia finančnima višjima komisarjema v območju tržaškega finančnega ravnateljstva. — Cesar je imenoval profesorja gimnazija v Kopru Štefan Štefanija ravnateljem istega zavoda. — Na-učno ministerstvo je imenovalo začasnega učitelja na trgovinski akademiji v Trstu Vin-cenca Bronzina pravim učiteljem istega zavoda.
Shod t Bol. Vrtojbi. — Omeniti moramo še dodatečno, da g. dr. Turna je pozval proti koncu, naj se vsaki izmed poslušalcev oglasi k besedi, kateremu ni kaka stvar jasna, | ali kateri Zdi, o,: opredeli svoje stališče ali j že kot deželni poslanec ali odbornik ali član narodno-napredne strauke. Na to je poprijel besedo znani kapelan Ličan ter govoril, kakor zadnjič navedeno. Očitno je, da kapelan Ličan in kurat Roječ nista vedela govorniku dajati odgovora, niti nista imela poguma, staviti vprašanje, marveč sta prišla na shod z namenom, napraviti škandal s tem, da zasu-četa govor na versko vprašanje. Ako sta bila imenovana duhovnika dobre volje, bi bila stavila vprašanje tudi glede verskega stališča poslanca in glede pisave »Soče*, in če se jima je ravno zljubilo, tudi glede Husa in Smetane. Gotovo bi bila dobila stvaren odgovor, odgovor, ki bi bil ljudstvo pomiril in pristaše imenovanih duhovnikov tudi poučil, da se jih hujska in krivo poučuje o namenih narodno-napredne stranke. Izvedeli bi poslušelei, da narodno-napredna stranka ni i protivna veri, marveč se je izrekla in dela sa to, da je vero izločiti iz politike. Gotovo | so bili poslušalci imenovanih 2 gospodov I pripravljeni, ko so pričeli kričati, in naravno je, da so pristaši narodno-napredne stranke pričeli odpor, ki je postal tako ghsen, da je j predsednik shoda pl. Lokatelli na poziv vladnega komisarja zaključil shod. Pri kričanju sta se odlikovala ona duhovnika. Ves shod se je vršil mirno, in poslanec je razpravljal le stvarne reči, imenovana gospoda pa nista imela duška, dokler s kričanjem nista vzburila mirnega ljudstva.
V znamenju krika se jima je posrečilo končno, da vsled odpora pristašev narodno-napredne stranke proti nečuveni predrznosti in razdivjanosti kurata Rojca in kapelana Li-čana ter njihove peščice je moral biti shod razpuščen. Ta dva „božja namestnika* sta prišla v Dol, Vrtojbo delat spor med zboro-valce, ki so se bili zbrali z namenom, da čujejo iz ust dr. Turne marsikaj, kar so želeli, da se jim pojasni ust m en o. — Najzani-! mevejše je pač to glede" na omenjena du-| hovnika, da sta stresala svoj srd nad »Sočo* in narodno-napredno stranko, da se je kapelan Ličan v svojem govoru takoj obregnil ob liberalce, dobro vedoč, da naleti na odpor. Ce je imel kedo vzrok, dotikati se političnih strank na shodu, je bil dr. Turna!
Kaj so že napisali lažij in obrekovanj o njem klerikalci okoli »Gorice* in »Prim. lista"! Toda ni se tega taknil, ali vsejedno sta zdivjala nad njim omenjena dva duhovnika. — In sedaj pišejo o shodu, kako je bil ponesrečen — pobožna laž na katoliški podlagi, na kateri je vse dovoljero, samo v Vrtojbi I se drže" za glave ter premišljujejo, kako da I morejo nekateri posvečenci tako grdč lagati!
i           Veselica t Kasovljah. — »Bralno in
[ pevsko društvo" iz Brjij priredi s sodelo-j vanjem »Goriškega Sokola" veselico v Kasovljah jutri, 26. avgusta. Začetek točno ob 4. uri popoludne. Vstopnina k veselici: a) Sedež 80 vin. h) Stojišče 60 vin. Vstopnina k plesu: a) do 10. ure 2 K; b) od 10. ure naprej 1 K. Vspored: 1. Nagovor. 2. H. Vogrič: Polka iz operete »Jamska Ivanka*, udarja »Sokolov* tamburaški zbor. 3. Volarič: »Ti osrečiti jo hoti", poje »Sokolov* možki zbor. 4. V. G. Brož: »Na valovih jadranskega morja*, salonski valjček, udarja »Sokolov* tamburaški zbor. 5. »Dva gospoda in en sluga*, šaloigra. 5. Dr. B. Ipavec: Podoknica iz operete »Teharski plemiči*, udarja »Sokolov* tamburaški zbor. 7. Nastop »Sokolov*, a) na bradlji, b) na drogu, c) v skupinah. 8. Volarič: »Vzvečer*, poje »Sokolov" možki zbor. 9. V. G, Brož: »Banovac*, udarja »Sokolov* tamburaški zbor.—Po veselici prosta zabava s plesom.
Dr. Pavlica — hujskač. — Dan pred shodom v Dol. Vrtojbi je srečal dr. Jos, Pavlica v Gorici dva delavca A. Ž, in I, C. iz Gor. Vrtojbe ter ju vprašal; Jutri imate shod v Dol. Vrtojbi ? Delavca nista vedela še nič o shodu; zato sta odgovorila: Ne veva nič, da bo shod. Dr. Pavlica jima je pa rekel: Bo, bo! Le pojdita doli, naberita še somišljenikov, pa kričite: Živio »Prim. list* J Živio Gregorčič. Ker sta izrazila delavca bojazen, ju je podkuril, da se ni treba nič bati, da ! pa, ako se kaj zgodi, je že on tu. De-' lavca sta šla, dobila še par svojih znancev, I in s temi sta pomagala kričati — sicer pa vseh kričačev skupaj ni bilo dosti za pošteno število! Ko pa sta videla ta dva delavca, kako stoje reči, ker poprej nista bila nič poučena o shodu, sta se začela kesati. Posebno jednega je tako peklo, da je rekel javno: Žal mi je, da sem poslušal dr. Pavlico. Kar bojim se iti v Dol. Vrtojbo. Sram me je! To je imel za plačilo ubogi delavec, ker se je dal nahujskati od dr. Pepeta Pavlice. Ta dr. Pavlica je grozovito občutljiv | gospod, kadar presoja druge ljudi; takrat i gromi, sam pa hujska, kjer le more. Tako ugodne prilike, to se umeje, ni smel izpustiti, marveč je hujskal tudi proti shodu v Vrtojbi. Njemu je vse dovoljeno na »katoliški pod-lagi", bližnjika, ki ni istih mislij kakor on, pa peha v peklensko žrelo. Ali ni to jasna sličica klerikalnega »delovanja* ?!
Čuvajte otroke! — V Gradišču ob Soči je šel 3 letni Valentin Marega obiskat svojega deda. Igral se je na dvorišču z drugimi otroci. Stara mati je bila v velikem kotlu ravno nekaj skuhala in postavila potem kotel z vrelo vodo sredi kuhinje. Deček, je kar naenkrat priletel v kuhinjo, zadel ob kotel, ga prevrnil in se strašno opekel. Zaman je bil ves trud zdravnika, otrok je umrl že zvečer.
O šempaskent kapelami.  — Kaj se
mu je bilo pripetilo, srno bili povedali. Revež je bil v dobri volji, katero daje vinska kapljica, prišel v navskrižje z dvema meše-tarjema v gostilni »pri rimskem romarju*. Nabila sta ga, mu raztrgala kolar, ga vrgla pod mizo ter suvala, ker je rabil proti njima grd izraz, kateri pa sta baje zaslužila vsled I nespodobnega govorjenja. Vest smo bili priobčili po tukajšnjem italijanskem listu »II Friuli Orientale". Kapelan Kodermac je tudi I zvedel o tem, in to mu je dalo povod, da je v nedeljo v cerkvi grmel kake 7t ure proti »Soči* in »Primorcu", češ, da ne pojde v nebesa, kdor čita ta dva lista itd. Za take izbruhe klerikalnega fanatizma se ne zmenimo več, ker se ni zmenilo tudi ljudstvo, ki je poslušalo kapelana v crkvi, kako je ropotal nad liberalci, pripovedovaje zajedno I svoj dogodek. Sem pa tam ga je zapuščal i tudi spomin.
Tako na primer je trdil, da ob 10. uri I tisti dan je bil že v postelji, dočim je mo-| tovilil še ob H. uri na Lijaku. Kapelan je J končno stresel svojo jezo, in to se tudi nam j prav zdi, ker potajevana jeza škoduje, mi pa J nočemo nobenemu škodovati. Ali jezil se le I ni na vse. Tako je popolnoma izpustil iz I svoje jeze krčmarja Čubeja, kateri je videl, I kaj se godi v njegovi krčmi s kapelanom, [ ali ni storil nikakega koraka v njegovo I obrambo. In vendar je bil ta mož letos v I Rimu na božji poti! Hkratku je pozabil I kapelan jeziti se na tista dva, ki sta ga tepla. I In jeden izmed tistih je goreč pristal *— j Grče ve stranke, ki še gospodari v Šempasu! J Torej roke in noge pristaša župnika-župana t Grče so bile in tolkle po ubogem kapelanu! j To je nekaj nečuvenega, vendar je istina. j Pod Grčev^m regimom je prispela razdivja-I nost nekaterih njegovih ljudij tako visoko, j da so kapelana prijeli tam kakor kakega po-1 balina ter ga vrgli pod zimo. Lepe sadove I rodi Grčevo županovanje-župnikovanje. To, I to so brezverci, to so nevarni življi, ki pa I se ne porajajo med našimi pristaši, marveč I prav iz srede najbolj zagrizenih klerikalnih I fanatikov. Orožje, katero rabijo proti drugim, I se obrača proti njim samim; kdor drugemu I jamo koplje, sam vanjo pade I Pa tudi v I šempaski županiji se je začelo svitati in v I ne tako nedoglednem času odnese vso Grčevo I slavo burja čez šempasko polje. I           Nezgoda na  cesti. — V četrtek po-
I poldan se je igral v ulici Leoni 8 let star I deček. Pridrdral pa je naenkrat voz, katerega j rabijo pri škropljenju ceste, in prevrnil otroka I tako da je bil popolnoma pod vozom. Mož, i kateri je vodil voz, je začel še-le potem kri-I čati, ko je otrok že bil pod vozom, Na kri-
tanje ubogega otroka so prihitele neke gospe, katere so ga potegnile izpod voza. Otrok i« poškodovan na desnem boku.
Otrok utonil. — Dvanajstletni otrok N. Širok se je šel kopat v Sočo blizu Le-nassi-jevega mlina. V vodi ga je zagrabil krč, in revež je utonil, ne da bi ga bil mogel kdo rešiti.
Požar. ~ V^MoTsfra^^zgoieia btša-nekemu Dondi Antonu. Ognja niso mogli ugasiti, ker ni bilo nikake priprave, pa tudi ne potrebne vode. Ognjegasei iz Kormiria so prišli prepozno. Vse imetje Dondavo je zgorelo, tudi denar in zlatenina njegove žene je zgorela.             .»  -.«*..*    *«,„  ..
V Korminu so zaprli nekega Stipan-čiča in Colhojka, oba iz Karlovca na Hrvatskem. Hotela sta se izseliti, predno sta doslu-žila vojaščino. Izročili so ju politiški  oblasti. —Z drevesa padla. — Frančiška Vižin iz Solkana je   nabirala  v četrtek slive  in zlezla na drevo.   Po nesreči pa se je veja, na kateri je sedela, zlomila in ona je padla na tla.   Poškodovala se je  močno  na roki. Peljali so jo v tukajšnjo žensko  bolnišnico, kjer so obvezali in jo zopet pustili  domov. Agitacija za katoliški shod, - Za katoliški shod, ki  bo  drugi  mesec v Ljubljani, se agituje pridno tudi  pri nas po deželi. Od nekih stranij z Vipavskega smo culi celo, da se dela na to,  da bi šli odposlanci na ta shod na občinske troške, menda  sta-rašine kot zastopniki županstev,  dalje agi-tujejo, da bi društva odposlala svoje zastopnike na katoliški shod, seveda na društvene troške, in culi smo, da nekje na Vipavskem mislijo pokukati  celo v blagajno zavarovalnice za govejo  živino, če ni kod v kakem kotu kak vinar preveč, da bi se dal porabiti za potnino  na  katoliški  shod  v Ljubljani. Torej agitacija na vsej črti. Duhovniki so na delu, in pri tem jih ni strah,  niti  pogledati v taka bralna  društva,  katera  so  zmerjali drugače z tliberalno  kamro*.  —  Povedali smo  že,   da  katoliški  shod  v Ljubljani je brezpotreben, da celo jako škodljiv bo, ker tam se bo le hujskalo proti liberalcem, brezvercem itd., kakor se čuje to današnji dan povsodi, v krčmi  kakor v cerkvi od 3trani klerikalcev in njih kolovodij. Na kat. shodu bodo podpirali temelje tistim klerikalnim zadrugam   in konsumnim  društvom,   katerim preti pogin, in snovali bodo nova v pogubo trgovcu in kmetu. Culo se bo tam le tisto, kar gonijo  »Slovenec- in za njim  »Gorica* in »Prim. list" po svojih predalih,  hujskalo se bo in dregalo, drugega ne bo nič. In v tako gonjo naj bi šli ljudje  iz  naše  dežele kar na občinske troške ali na troške društev? Upamo, da se zganejo naši merodajni možje po deželi ter preprečijo tako nakano, da bi kdo hodil v Ljubljano  na  troške  davkoplačevalcev na tak hujskarski shod  kakor bo tisti katoliški 1 Somišljeniki, pozor! Postavite se po robu takemu početju, koder se pokaže. Narodne vžigalice. — Te dni smo čitali v »Edinosti", da tvornica, ki je prevzela izdelovanje  vžigalic na korist družbe sv. Cirila  in Metoda  za  Istro je  doposlala .družbi svoto K 463*44 kakor odpadajoči del dobička prodaje družbinih vžigalic od 1. apr. do 30. jun. 1.1. »Edinost* pripoveduje potem, da so se prodajale te vžigalice v Hrvatski, Slavoniji, Dalmaciji,  Bosni,  Hercegovini  in istri ter prihaja do zaključka, da   vžigalic je bilo prodanih veliko premalo glede"   na število prebivalstva. — N6, vsaki začetek  je težak, pred vsem pa je kriva   male  prodaje narodnih vžigalic rta sploh tisti naša sloveča slovanska brezbrižnost v takem pogledu. Pri nas v  deželi  so razširjene  »Slavia* - žigice, » Sftkerhets - Tandstickor *, tudi  Lebherzove dobiš, ali vžigalic družbe sv. Cirila in Metoda je jako malo. O vžigalicah dražbe sv.  Cir. in Met, se današnji dan ne more reči, da bi bi,c swbe, zato zaman iščemo vzroka temu, da se jih  sorazmerno premalo proda, dru-godi nego edino v preveliki brezbrižnosti. To so nam Nemci in Italijani v tem oziru pravi vzori. Na Koroškem na  pr.  po  celem  delu dežele ne dobiš drugih vžigalic od »Sehul-vereinskih", pri nas pa dobiš povsodi, kjer stopiš med Italijane, le »fiammiferi della Lega " nazionale*. Po listih, po lepakih, v trgovini, privatno, z jtdno besedo: povsodi usiljujejo svoje žvepleuke v kavarne, gostilne in v žepe privatnikov. In   »Sehulverein* ter »Lega nazionale" imata namen, potujčiti naše slovenske otroke,  družba  sv. Cirila, in Metoda pa ima namen, r-ešiti jih prav tega potuj-čevanja. Namen je tako vzvišen in laška ter nemška doslednost v podpiranju svojih nam nasprotnih institucij tako velika, zlasti kar se tiče rabe vžigalic, da nam ne preostaja drugega nego vzeti si jih za vzgled ter ravnati se po njih. Svoji k svojimi V vsaki  slovenski hiši se morajo rabiti vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda, vsak Slovenec  mora prižigati le s temi  vžigalicami 1 Ce kje, moramo biti pač tu dosledni, ker zraven o kaki po-žt tovalnosti niti govora ni; vžigalice so vsakdanja potreba!
Pevsko društvo , NabreŽIna" naznanja: Do 22. t. m. so se prijavila slav-nosti razvitja društvene zastave dn§ 8. in 9. sept. sledeča društva, in sicer: Pevsko društvo »Hajdrih* iz Proseka korporativno z zastavo; poje E. Juvanee »Pastir* z duetom bariton m tenor. »Delavsko podporno društvo* iz ™ korporativno z zastavo. Pevsko društvo »Skala* iz Sv. Križa korporativno; poje Iv. pl.  Zajec   »Suraski čar •, Pevsko  društvo
»Slava* pri Sv. Magdaleni Spodnji, depu- j tacija z zastavo. Pevsko društvo »Slavec* iz j Ljubljane, korporativno z zastavo. Pevsko društvo »Adrija* iz Barkovelj, korporativno z zastavo; poje Hajdrihovo »Hercovska*. Pevsko društvo »Lipa* iz. Bazovice po depu-taciji. Pevsko društvo »Danica* iz Kontovelja; poje A. L. Leban »Slovensko deklico*, mešan zbor. Pevsko društvo »Ljubljana", korpora-[~tfviny-z'zd«ta*m pelo bode F. Gerbič »Slovanski brod*. Pevsko društvo »Velesila* iz Skednja po deputaciji. Pevsko društvo »Kolo* iz Trsta, korporativno. Telovadno društvo »Goriški Sokol" korporativno; 20—25 udeležencev. Telovadno društvo »Tržaški Sokol* iz Trsta z zastavo. »Ognjegasno društvo* iz Sežane korporativno. Do 27. t. m. se še lahko prijavljajo društva, ker potem se naredi program.
»Gospodarsko bralno društvo" t Cerknenrvabi Tia veselico, katero priredi dn6 2. sept. v prustorih g. Petra Jurman-a. Vspored obsega petje, srečkanje, prosto zabavo in ples. Med posameznimi točkami vspo-reda bo svirala domača godba. Začetek veselice ob 7. uri pop. Ob 5. uri pop. se zaključi tritedensko kegljanje za dobitke in razdelitev istih. Vstopnina za neude 40 vin. Vstopnina k plesu za ude in neude 60 vin, K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Slavnim županstvom dopošljemo v kratkem vprašalne pole za prihodnji »Kažipot*, na kar že zdaj opozarjamo. Ker želimo, da je »Kažipot* vsako leto popolnejši, posebno o trgovcih in obrtnikih, se obračamo v prvi vrsti na si, županstva s prošnjo, da nam v tem pogledu stoje na roko s pošiljanj 3m točnih podatkov ter morebitne lanske nedo-statke popravijo.
Nagluha (gluliost). — Bogata gospa, ozdravljena od naglube iu ušesnega brenčanja z umetnim ušesnim bobnilom dr.Nichols ona, je darovala njegovemu zavodu 75.000 gld„ da gluhi, nepromožni ljudje lahko zastonj vdobijo taka bobnila. Pisma je pošiljati na naslov: Št. 4000, zavod NIcIioIhoiiii „EiQiigcott" Cfunucrsburv, London W.
pO
Razgled po svetu.
Cesarjeva zahvala. — Cesar je izdal ministerskih predsednikih Kdrberju in Šzellu pismo, v katerem se zahvaljuje svojim narodom za izkazane mu simpalije povodom 70-letnice.
Cesarsko pouilloSčoiijc. — Povodom 70-letnice rojstnega dne je pomilostil cesar 56 kaznjencev. Od teh sta 2 v Mariboru, 2 v Gradcu ter 5 ženskih v Begunjah na Gorenjskem.
_ KOrberjeva pogajanja. — Namestnik na Češkem grof Coudenhove je imel konferenco š Kurberjem im Rezekom na Dunaju. Gledč na to javljajo „Plzenski listi* da je rekel grof C. na konferenci, da ni misliti, da odnehajo Cehi od obstrukcije, ker koncesije so preneznatne. — Torej Kčrber le lovi Cehe, da bi jih pridobil s kako malenkostjo! Da se moti, mu pove lahko Že sedaj vsakdo, kdor le količkaj pozna Čehe in položaj.
Izgon Avstrijcev Iz Pruske. — Iz vratislavskega sodnega okraja so zopet izgnali 23 avstrijskih Slovanom Bil bi pač čas, da bi Avstrija uporabila cisli menda samo bahat izrek nekdanjega ministra-predsednika grofa Thuna, ko je rekel, da se bo ravnal »nach dem Grundsalze der Reeiprocil&t". Bilo bi zdravo da bi Avstrija pognala nasproti temu po vzorcu iz Nemčije čez mejo tiste velike čete nemških »lačenbergerjev* in »kulturtra-gerjev", da ne bi delali tukaj le zgago in si ne bi polnili nikdar sitih žepov.
Kov vrhovni poveljnik srbske armade. — Mesto svojega očeta, razkralja Milana, je imenoval kralj Aleksander generala Mih. Srečkoviča vrhovnim poveljnikom srbske redne vojske. General Markovič pa je postal Šef generalnega štaba srbskega.
Skrb Italijanov za svojega kralja.
— Italijansko časopisje zahteva, da se mora novi kralj bolj varovati proti napadom, kakor je to delal njegov pokojni oče. Znano je, da Umberto ni hotel nikdar imeti straž okoli sebe. Zdaj pa zahtevajo Italijani, da njihov kralj ne sme nikdar nikamor brez jednega odgovornega ministra in brez telesne straže, kajti ne gre se samo za kraljevo življenje ampak za obči blagor Italije.
Barska vojna. — Iz Pretorije je dospela po Reuterjevem uradu vest, da misli general Dewet korakati proti Bushoeltu, kjer bi se zjedinil z vsemi ostalimi burskimi oddelki. Tudi ostanki Bothovega krdela se zbirajo okoli tistega mesta. Misli se, da general Dewet zbere veliko armado in potem začne napadali ofenzivno Angleže. Pokazalo se je, da Dewet je mož zato, in da dokler Angleži njega ne ujamejo, ne bo konca vojne. Ostale vesti govore o malih praskah med Angleži in Buri, a ne ve se, kje so se godile in kdo je bil zmagalec. Danes v jutro je odšel z Reke angleški parobrod Suffolk s 720 konji, ki so določeni Angležem v južni Afriki.
Ruske zmage v ManžurljI. — General Grodekov prodira vedno proti jugu. Odlikuje se posebno general Renenkampf, kateri podi ogromne čete Kitajcev kakor zajce s svojo peščico vojakov. 16. t. m. je zapustil Renenkampf gorovje šingansko in sledil Kitajcem do mesta Javanija in 17. t. m. jih je pripodil do vasi Monake. Tukaj so se zbrali
Kitajci, ali Renenkampf jih je zopet pobil; njegovo konjstvo je sledilo Kitajcem do Karo-hejama in do mesta Mergen. V Mergenu so se utaborili Kitajci, ali Rusi so začeli bombardirati in ga vzeli z malimi zgubami. Na-to so Rusi podili Kitajce vedno dalje proti jugu in jim vzeli 3 topove in mnogo orožja in stre-ljiva. Zgube Kitajcev naraščajo sedaj na severu na 800Q.jnrtyJht.V 12 dnevih je prepodil Renenkampf Kitajce iz vsega okraja in vzel 20 topov. Ruske zgube so neznatne. Mrtva sta dva častnika in dva kozaka, ranjeni pa so 3 častniki in 30 vojakov.
Vojna na Kitajskem. — (Poročilo 24. in 25. avg.). Nemški pošlaniški namestnik javlja iz Gifu, da večer pred vstopom zaveznikov v Peking so Kitajci na vso silo bom-bardovali angleško poslaništvo. Napadali pa niso samo boksarji, ampak tudi vojaki redne kitajske vojske. V tem napadu je bil ubit jedenrnemški vojak. Kitajski del mesta so zavezniki še precej lahko vzeli; mnogo več dela pa so imeli, predno so zavzeli tartarski in cesarski del. — Iz Petrograda javljajo, da je ruski general Lenevič prvi naskočil vzhodna vrata pekinškega zida in da je tudi prvi prodrl v mesto, Ruska zastava je prva plapolala na zidu, kakor tudi v cesarskem delu mesta. Poveljnik predstraže, major Va-silevski, in poveljnik sibirskih lovcev, polkovnik Modi, sta bila s svojimi četami prva na zidu. Kitajci so se umikali, a pri vsem še vedno grozovito streljali na Ruse. Ko-nečno so se morali umakniti ruski hrabrosti, in zbežali so na vse kraje. Major Vasilevski in še pet častnikov je ranjenih. Ranjenih je tudi vojakov 102. Polkovnik Antikov in tudi 20 vojakov je mrtvih. — Iz Sangaja javljajo, da je tam vse presenečeno, ker ni nobenega poročila, katero bi prišlo naravnost od poslanikov. Bati se je, da ne bi Kitajci obkolili zavezno armado v Pekingu. V Evropi se tega pa živ krst ne boji, ker so sedaj že druge sveže armade na potu iz Tientsina v Peking. — Javljajo tudi, da je angleški poslanik nevarno zbolel in da je cesarica z vsem svojim dvorom ušla iz Pekinga. — Zavezniki zahtevajo, da se obsodi princa Tuana in generala Cung-fu-siana na smrt. General Junglu, kateri je v rokah zaveznikov, je potrdil, da mu je princ Tuan ukazal oblegati poslaništva in da je sploh Tuan kriv vseh izgredov in mo-ritev, kar se jih je zgodilo. — Iz Berolina poročajo, da je cesarica ubegla v ponedeljek, prej kakor so zavezniki vzeli Peking. Beži proti severu v mesto Kalgan. General Juan-čikaj jo spremlja z veliko armado. Ker so pa na severu Rusi in ker ti zmagovito prodirajo, je verjetno, da oni cesarico vlove. — Krdelo boksarjev je hotelo napasti 20. t. m. mesto Tientsin, katero branijo Japonci in Amerikanci. Boksarji so bili tepeni in so zgubili 200 mož.
Narodno gospodarstvo.
Ljubljanska   kreditna   banka.   —
Včeraj je bil ustanovni shod te nove banke. Udeležba je bila velika, ker od. 125 glasov je bilo udeleženih 90. Izvolili so upravni svet 9 članov, 3 zastopnike „Živnostenske banke*, znane ljubljanske trgovske tvrdke, dr. Tavčarja in Župana Hribarja, ki je izvoljen predsednikom. Celjska posojilnica je bila zastopana po gg. dr. Serncu in Dečku, tržaška po dr. Gre-gorinu, goriška ljudska in trgovsko-obrtna zadruga po dr. Turni. Zanimivo je to, da klerikalna stranka je odklonila sodelovanje ter pokazala svojo, odijoziteto s tem, da je odklonila celo razglasitev shoda, dasi se ima isti razglasiti po pravilih v »Slov. Narodu* in v »Slov.0. Banka začne delovati s 1. sept. 1.1.
Shod avstrijskih industrijalcev. —
Kakor se naznanja z Dunaja, se bo vršil v oktobru tam vsled sklepa centralnega odbora društva avstrijskih industrijalcev shod vseh avstrijskih industrijalcev. Vse obrtne korpo-racije so bile pozvane, da bi imenovale svoje delegate. V povabilu se poukazuje na sedanje nevtešljive gospodarske razmere. V prvi vrsti se bode na shodu obravnavalo o vprašanju glede" premoga, potem o ravnanju ogerske vlade proti avstrijski trgovini in industriji in pa o vprašanju glede tarifo v na železnicah. — Za sedaj samo to vest konštatujemo, ali radovedni smo na posledice tega shoda. Zlasti bo zanimivo, kaj se doseže gledč premoga, ki se draži od dneva do dneva. Vsa industrija nekako s strahom gleda " na to stopanje cen. Društvo avstrijskih industrijalcev na Dunaju je sicer v tem pogledu že storilo precej korakov. Tudi pri vladi je potrkalo že na vrata, ali dr. Kčrber jim je odgovoril, da ne more prav nič proti cenam in da js vlada sama oškodovana!! Neverjetno ali resnično! Par premogarskih baronov in tak strah pred njimi! Ker ni videti nikake pomoči proti takemu počenjanju posestnikov premogovih jam, so v raznih tovarnah zadeli delati razne poskuse? kako štediti s premogom? Trdi se, da so pri poskusih prišli na sredstva, s katerimi bode moči 40% pre^ moga prištediti. — Druga točka dnevnega reda je tudi prav velike važnosti. In prav zanimivo bo zvedeti, bode-li avstrijska polovica pri svoji ogerski sestri mogla doseči malo več tolerantnosti. Da, da, krvavo se maščuje nad našo polovico popustljivost Ogerski in pa prevelika ljubezen naše polovice do Madžarov. Avstrijsko - ogerska pogodba nas že kruto tepe s svojim  neraz-
mernim razmerjem 70:30. Ali Madžaronj to še ni dovolj! So kot cigani, kaKor naše ljudstvo pravi; če mu podaš jeden prst, za-^ grabijo za celo roko. Avstrijska polovica je popuščala in popuščala, no, dokler ni prišlo* do tega, da so se Madžari nasitili avstrijskega kruha in da so začeli peči svoj kruh. Rafi-novani so dovolj. — Tretja točka pa je stara rana, za katero bi bilo treba pravega modernega zdravnika. — Skratka: Shod avstrijskih industrijalcev bo prav poučen za vsakega mislečega človeka. Pokazal bo: 1. kapi-talistiško družbo v pravem svetlu; 2. impo-tentnost (nemočnost) Avstrije z ozirom na Ogersko in 3. velike zasluge ministra "VVittka na dopravnem polju. Shod bo seveda proti-delavsk, kar je samo ob sebi razumivo, saj ga aranžirajo  gospodje  okoli   dunajske   —
jy &XD61t •
Narodno-gospodarskl kurz t Brnu.
—- Potreba, da se razširijo kar mogoče znanosti mej najširše sloje naroda, je vzbudila mej naprednimi narodi idejo potom tzv. vse-učiliških ekstenz poučevati ljudstvo v raznih znanstvenih strokah. Mej najvažnejše vede za razvoj blagostanja ljudstva spada narodno gospodarstvo. Zato se jej žrtvuje in posvečuje skoro največ pazljivosti. Mej Cehi je temu poznanju že jelo slediti realizovanje. Lani so v Pragi priredili prav lepo vspeli narodnogospodarski kurz, letos pa v Brnu. Praški je bil vsakemu, kdor se je le zanj brigal, pristopen, brnski pa je bil izključno namenjen učiteljstvu moravskemu, Iz popolnoma jedno-stavnega vzroka. Učiteljstvo, živeče na kmetih, se mora tako rekoč pečati z narodnim gospodarstvom, kajti k temu ga sili njegova okolica. Na Moravskem je skoro v vsaki drugi vasi gospodarsko, obrtno, mlekarsko ali kmetijsko društvo, »raifaiznovka* ali pa kaka druga posojilnica. Težko stališče ima potem oni učitelj, ki stvari ne razume. Izgublja ugled pri sovaščanih. In to je britka izguba, Na narodno-gospodarskem kurzu v Brnu m je predavalo: »Uvod v narodno gospodarstvo* (prof. Albin Braf), pogodba (prof. Fiedler), o obrtnem vprašanju (dr, Gruber), o poljedelski organizaciji na Moravskem (dr. Perek), o odtoku gospodarskih izdelkov na Bavarskem (oflcijal Maša) itd. Skratka: Na narodnogospodarskem kurzu v Brnu so se obravnavali prav zanimivi predmeti. Žal le, da niso bili dosti sistematični, kajti videlo se je, da kurzu nekaj nedostaja. Za socijalno vprašanje, za delavsko vprašanje, ki je v današnji dobi tako zelo aktualno, za to vprašanje ni bilo predavatelja. Napredno časopisje na Moravskem je z velikim veseljem pozdravilo narodno« gospodarski kurz, z prav poučno napetostjo ga sledilo in na konec primerno ocenilo, Zanimive so razne kritike, ali vse soglašajo v tem, da bi bilo velike vrednosti, če se brzo priredi drugi. Kedaj pa mej Slovenci dočakamo kaj podobnega ? Kedaj Ljubljana pozdravi udeležnike prvega slovenskega narodnogospodarskega kurza? Na to vprašanje ni odgovora!
Poslano*)
kolovodjam okoli »Prlm. lista".
Ko sem pred dvema letoma bil še pre-slepljen krščanski socijalist in agitator za Vsegamogočnega dr. Pavlico, Ustikrat nisem bil »mešetar*, ampak bil sem »mladenič z vsemi dobrimi lastnostmi*. Zdaj pa, ko sem pristaš narodno-napredne stranke, sedaj sem »mešetar*, osel, brezverec! Tako je prav 1 gospod dr. Pavlica, in kurat Biljenski. Taka je Vaša krščanska morala I Da pa bosta vedela, zakaj sem odstopil od krščanske so-cijalne stranke, naj bode tukaj javno povedano, da mi je gosp. Knavs, takrat kaplan v Št. Petru, rekel, da mi krščanski socijalisti moramo delati na to, da se delavcem plača — ne poviša, ker ta, kateri dobro stoji, nič ne veruje! To nam kažejo volilci I. in II. razreda, in imamo vzgled v vsaki občini.
Te besede so mi odprle oči, da sem odstopil iz njih družbe! Brez drugega ko-mentara I
Dolj. Vrtojba, 24. avg. 1900.
Miha Crorkič 1. r.
Poslano*)
v odgovor »Gorici", Primorskemu listu* in par besed kaplanu Ličanu!
Javljam, — da res nisem veio\al in tudi vedel ne, da klerikalci znaste tako pristno lagati, toda z menoj ne dovoljujem, da boste pometali, — ampak zahtevani, da prekličete javno vse sledeče laži, ali pa imenujete za priče osebe.
1. Kdo je pil pri meni zastonj ? — 2. Kje in kedaj sem prevzel pod svoje okrilje shod? — 3. Kod in kedaj sem zbobnal in gonil ljudstvo z mešetarji skupaj? Pojasniti Vam moram na kratko to-le v svojo obrambo!
Prvič, da meni ne preostaja čisto nič ča3a, tako vroče se s politiko ukvarjati. — Radi tega sem  iaž. bil na moč proti shodu
Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor sahtava  tiskovni zakon. Op. ured.
za isti dan, — ker nisem imel Časa Se govoriti z nobenim o tem — kajti po legi domače trgovine sem ravno isti dan imel največ opravka s trgovino sadja.
Torej Vam je umevno, — da sem preobložen z delom. Radi tega tudi ne mislite, če imate količkaj poštenja, da bom jaz z družino se tako trudil in potil, da bom potem zastonj koga pojil na čast shoda; me vsi predobro poznajo, da od mene ne odleti vinar po nepotrebnem.
Kdo je kričal Vam klerikalcem „živio\ to me malo briga, ker nisem utegnil biti zraven, a naletel sem šele ravno, ko je kaplan Ličan klobasal o trgovini samo laž. Črni suknji to pač ne pristoja. Trdil je namreč, da zadruga je, da se zidom iztrga iz rok kmeta-trpina. — Na to sem ga opozoril, da tu ni zidov, potem se je pa obrnil na trgovino samo; namreč, da zadruga dela v korist kmetu, da bi se potem dobiček med kmete zdelil. — ,Bo5 čakal konj, da trava zraste*. — Ravno tako boš čakal kmet, da pride »profit* od te zadruge. Saj je prav v spretnih rokah pod Vašim okriljem, mežnar in ob enem krojač, Vi duhovnik-trgovec, in poslovodja alkoholometer. Vsi ste trgovske šole absolvirali in imate 100 let prakse v tej stroki. Zato že pride dobiček na dan, enak onemu v Trnovem na Kranjskem; kajti Vaše knjige me nič ne zanimajo, ampak krone v denarnici. Za dobiček, v knjigi napisan, se nič ne da.
Nadalje je klobuštral, da zadruga želi sprejeti trgovce v svoje okrilje. Kak6 ! Kedaj ? Ko nas popolnoma v tla potlačite. Ste dovolj škodovali kmetu in trgovcu lani in letos. Lani namreč ste ravno v času kupčije na shodu lagali, da krompir je na Dunaju po 5, 6 in s tem ste kmete zadržali, da ga niso hoteli dati po 3, a potem so ga morali dati po gld. 1*20 To je dobiček, od Vas pridobljen kmetu. Čemu pa letos je padla cena? še gld. 1 manj kot lani? — Ker ste tudi Vi kupovali 1 Zato, ker ste hoteli se tudi Vi pokazati spretne, da znate trgovati. Zato ste dali ponudbe v Nemčijo gld. 20 manj kot nobeden drugi, (se ve v škodo kmetu in zadrugi), samo da ste se urinili v trgovino, je li torej to korist kmetu? li zadrugi?, ko že tako nizko ceno uničujete? — Dokazov imam obilo na razpolago.
Tako da v svojem .jedernatem" go-goru, ki je trajal le 3—4 minute, niste besede resnične povedali kot kaplan, ste le pesek v oči metali, kar gospodu dr. Turni predbacivate. Ravno nasprotno, ker on je vse resnično povedal, kar je že vsem znano, a Vaše žavijenje pa nikomur, meni pa je znano natanko, ker se s tem | ečam, in se moram proti Vam boriti, kajti ne pričakujem, da bi roe milostno sprejeli v Svojo družbo, niti za slugo ne. Dokler me ne vržete popolnoma ob tla, mene in druge trgovce, in ravno tako tudi kmeta po tej poti in sami sebe z Vašo manipulacijo, dotle menda ne boste mirovali. Konečno moram pripomniti še, da se vendar nekaj dostojniše izrazite v izjavah mojega imena in tudi sina Danijela, saj nismo nikaki Vaši »fakini*.
Vrtojba, 25. avg. 1900.
Jakob M ara ž, I. r. veleposestnik - trgovec.
2L VI' letnik roDnega ..Kažipota"
po Soriškem, Trsta in Istri izide tudi letos dne 15. decembra v založbi „Goriške Tiskarne" A. Gabršček. Vsebina tega koledarja je radi svoje točnosti v podatkih o občinah, oblast-nijah, trgovcih, obrtnikih itd. zanesljiva ter jako priljubljena radi žepne oblike. Jako se je priljubil .Kažipot" vsem uradnikom, trgovcem in obrtnikom, katerega imajo vedno radi seboj, posebno na potu in v trgovini. — Čutimo potrebo, da se izda tudi letos ročni »Kažipot* ter vabimo tem potom vse one čast. gospode trgovce in obrtnike naj bi se posluževali tega .Kažipota* za priporoče-vanje svojih obrtij in strok. Gena je: cela stran 12 kron, pol strani 7 kron. Z ozirom na to, da dobe naročniki „Soče" ta »Kažipot" kot novoletno darilo ter da tiskarna pokrije stroške edino le z oglasi, se nadejamo, da gg. trgovci in obrtniki ne opusle te prilike ter se mnogoštevilno odzovejo. Sprejemamo edino le narodne in poštene tvrdke. Vsakdo, kateri oglasi svojo obrt ali trgovino, dobi jeden iztis »Kažipota* zastonj. Plačilo oglasov se vrši o prejemu »Kažipota*.
Svileno blayo za neveste gld. 10-50
in viSje — 14 metrov! — poštnine in carine prosto Vzorci z obratnopošto; ravno tako črne, bele in barvane ,Hennebergove svile" od 45 kr. do gld. 14*65 meter.
G. Henneberg, tovarnar, svile
(b)   (c,in kr, dvorni zolagntelj) v Curlbu.
Sorta ljrtta posojilnica
registrovano društvo z omejeno zavezo v Gorici
Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropje
v lastili hiši.
-----------mm------------
Hranilne   vloge  se   sprejemajo   od
vsakega, če tudi ni  član društva,
in se obrestujejo po L%%, ne da
bi se odbijal rentni davek. Posojila  se  dajejo   samo članom, in
sicer na  menjice  po  6%   in   na
vknjižbe po 57*%. Uraduje vsaki dan od d. do 12. ure
dopol. in od 2. do 3. ure popol.
razven nedelj in praznikov.
Stanje hran. vlog leta 1899. okroglo K 1400.000.
Poštno-hran. račun štv. 837.315.
Važno za vsakega!
i žepna ura iz niklja Aaker-Rem. (na željo posrebrnjena) s krasno vdelanim okmvom,natanjko regulirana s 3-1 e t ni m ja mslvom ter eUii.
1 eleg. oklopna verižica iz niklja alt goldina s nrivczki vred. Parizni sistem.
1 kravatna igla iz goldina z vdelanimi briljanti.
i par pozlačenih zapestnih gumbov. Znamka „Ga-rantie*.
1 garnitura gumbov iz goldina za predsrajčnike, in ovratnike; 5 komadov.
1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno zaznamovana.
1 prstan iz goldina z eleg. kamnom.
1 pomanjševalno žepno zrcalo v etui.
Teh štirnajst krasnih in dragih predmetov z
uro Anker-Rem. razpošilja za samo gld. 2'S>fi, proti
povzetju ali naprtj poslanim zneskom tvrdka
Bratce Hurviz,
Eksportna hiša, Krakau, Slrudom 17 (Avstr.)
Kar ne ugaja se tekom 8 dnij sprejme nazaj ter denar vrne, da se kupovalec nima bali nikake nevarnosti.
Bogate ilugtrovane kataloge vseh dragoeenostij zastonj in franko.
Sprejemajo se preprodajalci in agenlje.
jLeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka
,  i "um/m  huvi »#, (nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovžčini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnieo umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaike potrebe, voščeno sveče Ud. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvržuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S. el.)               tiskarno črk na perilo                (P. d.
Podjetje brez Mkiics
išče solidnih agentov za prodajo novih, povsod rabljivih izdelkov. Visoke provizije, oziroma zagotovljena fiksna plača. Ponudbe na J. Klimesch, Praga št. 1134/H.
1! Važno za vsakega !!
Razprodaja za neverjetno nizke cene: 12 krasnih komadov za sati o
2 gld. 95 kr.
Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na lvovski razstavi s prvo ceno  — srebrno svetinjo
Tmrn mnih tilnanik priprav JOS. YINDYŠ-A,
v Pragi na Smihovu
(Praha-Smichnv) Vinohradska uiire fislo 8tfi se priporoma
k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavili.
V ta dokaz je na razpolago mnogo pilpoinfu-otih spriial domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
Jfovadne priprave so vedno v zalogi.     |
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in :i(-jioit:i; prosto.                                                                         u
Poprave IzvrSuJe po najnižjih cenah.
I jubilejna žepna ura Sidro-Remontoir iz niklja s krasno vdelanim pofcrivalom in s podobo cesarja Franca'" Josipa I. ali Svetega Očeta. Ima točno regulirano se-kundarico. Ura se jamči tri leta (Ni nazidua ura, kakor žal pošiljajo mnoj?i hazaiji m<*»to pozlačenih)
1 verižica  za  uro,  si>-»tava  oklepa   (na   zahtevo iz niklja ali posrebrojena). I krasna igla xa zatrat-nike za  gospode iz  »mor, douhle-zluta a kameni, podobnimi briljantom.
1 par lepili zapestnih gumbov- iz pravega »rebra, priznanega od r. kr. državnega urada.
1 pat krasnih gumbov za rokave Iz amerikan-skega doublc-zlnta.
1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike iz ainer. double-zlata (5 komadov |.
1 elegantno, novoiznajdeno toaletno poinanj-ftevalno zr.Mlo. i Novost!)
Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh M komadov proti povzetju ali p^iti poJiljalvi denarja pii naročilu za sumili gld. 2*90. (Sama žepna ura iz niklja Anker-ltemontoir stala je prej ."» gll.) Kar ne ugaja, sprejema v teku 8 dnij radovobno nazaj
B. Holzer
Ziilagatclj zveze <\ kr. avstrijskih državnih   uradnikov
in zaloga ur In zlatenirte na debelo.
Krakovo      Stradom 18. — Krakovo.
Uustrovani ceniki gralis in franko.
„!L„ ^afotfmt
pripo znano najboljo ared-sivo «• čiščenje zob.
Mirodilnica
v Tržni ulici, poleg- kritega trga
(poslopje c. kr. okrožn. sodišča)
ima veliko zalogo   najfinejega
žvepla v kosih,
katero   prodaja  po najnižji cent Ima tudi   vsakovrstnih,   najboljih pripomočkov za čiščenje vina.
Priporoda se p. n. občinstvu
Ant. Jeretič.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA       Via tiianiino 8 priporoča
pristna bela      t^js4m,     briških, dal
in črna vina      ^POS^     matinsklh in
iz vipavskih,     ^roflfe         i s te trsk i h
furlanskih,           vF          vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cen« znarra. Poslraiba poslana.
Najboljše berilo   in   darilo   je vsestransko jako pohvaljena
»Vzgoja in omika ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navadili vsega potrebnega da more sebe in druge blažiti iu prav oli-kali), ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po poŠti 10 kr. več, a i proti poštnemu povzetju pri Jožefu Vftlenčičn na Dunaju, 111. Bcz, Hautitslrns»e N.o 84. 3. Stge., II. Sik., Th. 38.
Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar ako bi mu kupec poslal knjigo Se uerazreznno in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana; knjig jo malo več.
Ustanovljena tvrdka leta 1866»
Ivao Drufovka v Gorici
na Travniku štev. 5.
Tovarna nadplatov Ozka ulica št 8. — Filijalki v Komnu in Sežani.
Tovarniškazaloga usnja in podplatov
ter vseh potrebščin za Čevljarje, različnega usnja  za sedlarje, knjigoveze, tapetarje itd.
lastna tovarna nadplatov (ichuhobertheilG),
jermenov in oprav za vole.
Glavni zalagatelj
voščila (biksa) družbe sv. Cirila « * © * »*»«*##»*» in Metoda v Ljubljani.
Kupuje surove kože in loj po najvišjih   dnevnih cenah. Ceniki na zahtevo  zastonj   in   franko.   "-5>^|
>lL*llgx&*^d^dk^e!b^
»Krojaška zadrugafiS
vpisana zadruga  z   omejeno   zavezo  v   Gorici.
Gosposka ulica št. 7.
lj     Velika zaloga man ufaktur nega blaga.
Priporoča cenj. odjemalcein svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za spomlad in poletni Čas, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Kamgarn, Cheviot L dr.
Krasna izbera volnenin, perkal, Battist, satin, *VoUe de Laine=, Zepliir i. dr. za ženske obleke.
Priporoča izborno perilo, bombažasto in evirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jgger-srajce, za hribolazce itd. itd.
Vse po najnižjih in zadnjih cenah brez pogajanja.
Ha željo se pošlje tudi uzorce, poštnine proste,
r
P* M*
w
F W
P* W