St. 30. V Gorici, 22. julija 1887. Tedaj XVII. „SoSa" izhaja vsak potok in vcl.i» po poSti projemana ali v Oorici tin. dom po&iljana: V3k !cto.....f. i.4f Po! k-ia.....„ :.'.:!" Cetvrt I«ta . . . . „ I 1<» Pri ozjianilih in tako tudi [>n .,/<*- sUmicah" s« placuje za imvaduo tristop- no vrsto: 8 kr. C« so tiska I krat 7 „ „ „ ,, '2 ,. * »» »» » » •* ». Z&veftp frke |»o proatoru SOČA Posamezne Stevifte tfe doWyftjo po ft kr. v toltakarnicali v=g^0^u]'ft." lilizu „iroh kron", $% &"'"mn'M Ut v nmiski uliei toi- v'Trsty Dopisi naj se IduKuvolji^jSp^g^ aroilnistvn „8oie" v Gorici Via "8omuV 12,1., imrocnina paopr-vttistvu ,VSofio'« Via delta Croce St. 4. II. Itokopisi se ne vraCajo; dopisi naj se Idagovuljiio frauknjejo. — Dolalccm in thiigini -m>pmiio2uim so muotfniiiB ninia, akose oglase pri opravniatvu. t VIKTOR DOIiENC. Tuzno vest moramo danet javiti; preteklo sredo o poludrugo uro zjutraj umrl jov T«tu iskreni ro-doljub Viktor Dolenc m kozicami. Porojon jc l»il na Bazdrtem in )o imel So lo 45 let, Ni nam mogoue doatojno opiaati njegovega Livljemja od pofotka, ko bo jo v Gorici poja'vil na pnliticno povrSje, pa do itjegove amrti, Zbtidil ga jo bil k politicncmu dclo-vanju pokojui dr. Lavric; bit jo njegova desna roku. Udolezefal ae jo aktivno vsogi politlcnega delovanja m Goriftkom; posebno na taborib. Bit jo UBtano-vitolj in n&coluik prve fdovemsko titaliiice na Go riSkem v Solkanu. hvoje poaebno politieno dolovnnjo pokaxal jo ? Iwtu »Soca"t katoro j« vofi Iftt urrdovul. Pred 10. leti prcieltl so jo v Tint, kjor j?' naj-prej pritiel ttgovino; pozwjo prevzol urediiiStvo „K« dinoiti*. in bit do ladnjcga izdibtjqa prvi poBpc&itelj Viega narodnega podjctj'a v Tmtu. Bil je i/rcdno na darjenoati, obcudovanja vtedtie delavnu*ti In jeklono wtrtjnosti; imel je r obie vso laitnosti, ki bo po-tttbuo t politifnetn ?.ivljonji. IJSil jo pogumon boritolj xa pravico stovenskega m.ioda in jako spoatovan slo* venski rodoljub. V njem ftmo zgubili Slovonci out'ga izmej svojih prvakov. Najhuj&e pa ga bodo pogrcSali Tdftlki Slofenci, kcr on jo oil duSa ondaSnjcmn narodncnm gibanju. Tesko inn bodo dobiii vrodnega nasloduika, ki bi btl v narodnih zadovah vseitraiisko tako izveden in pozortovaicn. 1UI jo prodscdnik MI)o-Iulskcga podporuega druSiva* ; starosta „Triaskega Kokola1*; prvomestnik nacelnistva „Trzasko podruz* nice druzbe as. Cirila in Metoda* ; podprodscdnik poIitiSkega drustva BHdinostu ; uredoik caaopisa „K-dinoat* itd. Slovcnski natod jc res ptenesrecen; v oiumii Intti jc zgubit na Priniorekem t;i u.ijboiJMe sinovo: Doltnarja, Ilrjavca in Dulenca. Zaluj in tuguj. turod h!ovens!;i. p;> ; vnjcm zvo-stem ainu Viktuiju Dolenca in oiuaui ga v hvalozaeia epominu! Vccua luc uaj i»u gveti! mmmmmmmaBBmsaam LISTEK. Predavanje Fr. Lercn 17. aprila t. I. v Citalniri Ijubljanski. (Daljo.) Drugo leto sTojega bivanja v Gorici so Erjavcc o2eni z lepot Ijabezuivo go?podiuno. A medoni tedni njegovega zakona so bili kratkt. Mlada zena zboli nevamo in ni se dobro okre?a!at zgodi sc Erjavcu drug* nesce&. Jfeko poletno ode je v Gorici razgra-jala stlna nevibta; strela ndari v ErjaTcovo stano-Tanje in ubslm bi bila brez dvojbe obii, Erjavca in gospo DJcgovo, da ni bil na leliko sreeo k posteljima napoljan zvonoc^ po eigar jekloni vrvici jo odskocila smrtonosna clektricna iskra. 8tra!it katerega jo Er-javSeTa gospa prebila tisto noc, imei je zanjo hude naaledke; poprej vesela in zivahna, postala jc odslej inelanbolicna in nervozna in z hti so jo povocala ta bolezen tako, da Erjavec ni uzival tisto blagodojno arece^ katere ae je nadejal in katcro bi bil po vsi pravici zasluzil r toliki mcii, kakor nobeden drug clovek ne. Ko jo bil tedaj dne 13. novembra lefa 1S75. imenovan za redaega vseuciliskega profesorja v Zagreb, moral «o je temu jako ^astDcmu pozivu odpo- Kmetskc socijalno vprasanjo. (Govoril pri obiriicin /.born viiiumjrtkogji dnsStva v .Slanjidu dttu 10, Jul, J, KlobovB.) (Konec.) Dnigt faktor, ki Yam more in mora pomagati, Hto pa Yi Hami, posoHtniki in kmolovalui, Progovor Hpoiiiag«j hi Hani, in pninn^auo ti bodo", jo vsos'tran-«ko rotiiiiuon, in volja posobuo kmotu. (Jo km at na m pozabi, proverjuu naj bo, da m\ ga tudi drugi »po-minjali no bodo. Kekul «om pruj, da «i nobedou — no orar, no znsebnik -- ki putrobnjo vo<\jo kvanti-tcto viua ali nploh kako Btvari, no moro narooiti pri malili posoHtnikih, h'V to bi stalo pntvco trada, po-nzrocovalo prcvo'iko BtroAko In pivdolgq bi so mo* lalo daknti na imroftbo. Za to m vn\m nacoui potrebno pri podjotnikili, prokupuili, ali, kar jo pri nan vso ono, pri judih; naravno, da torn tudi dobiSck oataue. Possinn'zon poBu.ttnik a takimi votiknni tekmovati go» tovo no moro. To bi bil boj pritlikovca % orjakom. A kar odon no promoro, ssnioro jib vce", Zalo pa vui koiisorvativiii oaaopisi, katoriin j« v resuioi )i>2ooo m bbtgOMtaiiji kmetskogu »tanu, priporoilnjo xadrugo; into vbi Hooijologi povtlarjajo, da mo sudruga glavno »rod» stvo, «*a ho Iioimi Kiibramti, d*t Htodnji Htnii na pogino kot ftrtov v irolu vrllcega knpitala; nito so hiiujo to-liko zadnig mod rokodeki in obrtniki; za to, dru» fitveniki, oBiiovali imo tudi mi viurtruko zadrugv. Naj no ruCo nikdo: drufitvo mi bo iiaolo tiikdar toliko zaloge, da bi laliko tokmovalo z velutrzci. Ni treba, da bi imclo drufltvo v Hvoji kl«ti toliko vim?,; zadosti jo, eo druBlvcniki nazaanijo druatvenemu vod»tvut koliko viua imajo v avojib klotoh in mu pobljojo etokloiiico doticnega vina, da dfastvo lahlto dostaja za dobra vina. A k totnu jo troba vzajuinnosti. Ocitalo so ji: lotos v drzavr.cm zboru, da Av-Ktiiji manjka resnico veliko dtzave ; a ugovarjal jo odbcen drzavni poslanec, da tenia ni tako; manjka pa .'zajemtiosti in potrpozljivosti. Kar volja o na§i drzav. jvclja tudi o nasi dcLcli. lies jo, da ona ni Bog vo iiako bogata, a lope pripornocke in dohodko vondar daja, aamo (*o si jib znamo izkovialitu Biez vzajuin.^oati no dosozemo nic; in to pri nas krvavo manjka. Star, pododovan grch Slovaaov jo ncsloga. XcHH-ga v politicni borbt; ncsloga v narodao gospo-dardkili stvarcb: zato pa tudi povaod neuspehi, ni* kjer pravega napredka. Kakor vzojenmost, tako potrebno jo tudi po* trpljenje. Co uspeh ne ustroza namori, moc ne od-govarjn volji, potrpi nokoliko. Danes no moreS zoti vedati zaradi svojili rodbinakih razmer. Z vso oce« tovako ljubczn'jo pa so jo oklenil svojih otroic. dvoh hcenl in zivahnega docka Milana. A tudi v to aieco je ncmila usoda posegla z ncusmiljeno rokd. Dusevno in telesno lepo razviti in bagato nadarjeni Milan umrjo po kratki bolczni lota 1884. v sedmem Ictu dobe svoje. Tega udarca Eijavec ni mogel preboloti, zlasti, kcr jo bil nean^ni mo2 prisiljen lociti se tudi od ^svojih dveh bceui tor ji iz hjse domaco poslati v Skoijo Lako tujini ljudem v vzgojo. — V svetovni zgodovini, kakor v vsakdanjera filo-veskem iivljonji velikrat opazujomo rodbino, katere od rodii do rodii proganja uaodui tragika, doklcr z neuamiljcno mocjo no unici zadnjega bitja. In takim nesre^nim rodbinam bi jaz priateval ErjavSevo. Ooofca so mu ubili ljubljanski potepuhi; mati ae mu jo tibila stimi ; v mladosti so je izgabil svoja dva brata; amrt mu jo vzela iskreno ljubljono seatro. ZapuJcena airota jo ostal aara na svotu, In ko ai hoco ustanoviti domace ogujiafio, ^pet poseze vmes tiata tragicua nsoda, razdere mu steco, ugtabi mu dragega sina» odvodo ljubljoni hv«rki j a to nesroce ni So dovolj — tudi on sain moui priti na vrato! Zdrav in krepak moz - \ .idoma in nepre-vidonia po jednourni bolezni izdikao dne 13. janu-vari|a t I plemeaito btojo dufip] tarn, kjer «i v6ocaj sojal, Cnsto drugi Banjo, drugi bojh. Tako jo tudi pri nafii zadrugi. Pravo drufitvono dolovanjo priiiio se, ko dniltvo dozida kloti in bo imolo dovoljno svoto v nakupovanje groxdja, Do tjo pa jo treba potrpoti. Z vzajonmoBtjo in potrpo8Jjivostjo naj io drufti rozumiiOBt. Nokaturi nnli kmatjo bo silno koni©Pva« tivni, ali pravo itavokopitnoii v najakbojgem pomouu boHodo. 7i\ nobono novo Issoajdbo bo no paoajo, no-boiiegu, tudi iskuSonega iredBtva nofiejo vporabljatl. Izgovor imajo smiraj pripravljon: „Tako bo delali nafti ofietjo, tako delamo tudi ml,** Dosta?ijo k vo-csemu, ^o bodo lioiol Dog, bo U — fa no, pa tako vBiMiifi no pomaga. Kiistjani dobro vomo, da jo vao odviBno od bozjoga blagoslova, dobro nam Jo pa tudi zunno, da tobi ali moui v ljubo Hog MMm dolal no bodo. On dola, pa tudi hoeo, da ft njim sodolu-jomo. Sodolovati pa moramo z vaomi moomi, ¦ v«e-mi darovi, katoro nmo od Njoga prijoli. Prijoli pa niflmo «amo rok, ampak tudi razum. Od vola no moron druzoga zabtovati, nogo da ti vlooo, Od eto-voka so pa no zahteva Io, oa dola, tomvofi. da doln z razumom. t. j. da avoja dola proudarj,i, oiajiujo in rboljiti|o, ICfti* bo tioi) umnoga goipodarBtva, znali bi m iiittM poioHtniki U manuka) iiiiiti in ravnati m po zgludu nvstrijflkili in «'iwkili kmotovalcov. To, Hpohlovimi druitvoniki, hotol Bom Vain omo* niti in zolini Io, da bi inojo boiodorenjo no OHtalo glun vpijocoga v pum'avi. Dopisi. V GoriCl 20. julija. Podgora, prod malo ca* som ho le bliXnjim krajom znana vas, je kar naon-krat zaalovela ne le mej Slovenot na Primorakem, Kranjakem, Htirakem, Koroakem in mej drugimi po vscm avetu raztroSenimi Slovenci, ampak tudi moj Slovani in drugimi narodi, leer zvedoli so iz alovon-akih casopisov, kako Podgorci vrlo dobro oavra&ijo italijanako nasilstvo. Slovenaki ^asopiai so objavili sklep Podgorakega ataresinatva, po katorem bo hoco n^kanam 9Pro patrija" uatavljati in ao ob torn izro-kli Podgorccm cast in Iivalo, kakorSno mora vsak narod izrokati takim avojim zveatim sinovom. Najbolj razsirjeni alovenaki 6aaopis „SlovenBki Narod* v Lja* bljani je piaal o torn: n0bcina Podgora drugi m slovonskim obcinam uzor." (Pove kako ao stareSinatvu ustavlja naka^om nPro patrijo", II. Oglejmo si nokoliko §c lcnji^evno dolovanjo po-kojnega Eajavca. Njcgovo piaatoljcv&oje je ravno tako mnogo* vratno, kakor razae^ao. Erjavcc je napisal dolgo vrato ufienih prirodopianih razprav; se8tavil nam jo colo kopo Solskih knjig; nabral obila jezikoalovnega jo-klenega zrnja; njegove poveati in novele se priSte-vajo najboljlim, kar jih imamo Slovenci; v humo-reskah in potopiaih ga doalej 5e nihee ni dosegel in a svojimi BDomacirai in tujimi iivalimi v podobahB, a katerimi je genijalno in aamostvorno populaviziral prirodopia, podal jo Slovencem pr'avo zlato knjigo. Erjavec je bil mod svojimi kolegi in tovarisi na glasu ucenjak, ki je paznim ocesom zaaledoval veak naprodek prirodopiane vede ter svoja razse2no in koronito znanje pokazal z mnogimi razpravami, apadajocimi v njegovo stroko. Pod naalovom „o postanku i razvitka trakavica" je 1. 1862. v programu zag?ebi5ke realko koronito opiaal trakuljo. Dvo leti pozneje je v wKnji2evnikutt priob6il lepo razpravo „o vlasicaU ili trihinah". V 31. knjigi „Uadatt jugoslavensko akademijo je napisal epohalno razpravo ^Siavonija v malakologifinom pogledu", ki je bila sad vecletnih njogovih studij in vooletnoga nflbiranja Io opazovaiya. Zlaeti zutM toga spisa uje* ter koncuje to vest:) ,Tako poatopanje je vse casti Ttedno in -iivo priporocamo rodoljubom, da to podjefc-jc. toplo Dodpirajo." V Tratn izhajajoca .Edinost« pise c* Podgori: ,To je pravo narodao vedenje in pravoi poatopanje slovenake obcmo, in mi is area ca-rStaQ Trlim mozem, ki so na cola obfiine podgor-*5&Eij*r jih atavimo v zgled mnogim mnogim sloven-8kifia%bcinanLtt PoStonjo in 5ast ai mora pridobiti, kdbr hoce kaj veljati. Clovek in Slovesko druatvo brex apoStovanja je deinik brez razpetega platua. Pod-gorci so si so avojim zavednim postopanjena pridobih neprecenljivo apoitovanje. Njih nejbode le nas narod jemal v zgled, arap«k tudi tajci in nasi nasptotniki bodo t takih za dcvah rekali avojim ljudem: .Delajte, kakor Podgorci !a Res, pokazali so Podgorci, da niao izdajiee svojih bratov in svojega naroda, da necejo IikarjotoTia trebermkoT ter da jim ni aUo in da ne-cojo daU«aEMWX sok svojega prrcnstw. To jo Trio moako in alavno, Zivili, vrli Podgorci,! CopOVan, 7, julija. — (Daljc). Tukaj poda-jamo rwloge, katere amo bili zadnjie obljubili, it katerib naj bi okrajni oeatni zalog pronel kidaojo ¦noga: 1. SploSao rodilo ,kedor \mx doUnoat cesto dolati in vzdrlevati, U naj tudi kida saog", volja pri Taeh druzih ceatah diinvoih, oWinakih, volja naj j tudi pri akladovnih. 2. Si pravieuo, da bi kidanje anoga Taz skla-dovae coato oakrbavalo le nekatero obeine, drugo pa bi bilo proate toh stroakov; ko drugo atroake dona-Sajo vae po enakem rocrilu. 3. Obeine, ki imajopo dosedanjej poatavi §. 12. oakrbavatt kidanje anega, use breijtrga donaSajo naj viao atrosko sa akladovne coato, Uepovan, Grgar..... plafioval jo I. 183G po 27<>/0 v sWadovni zalog, in vrh toga morn kidati aneg na* akUdovno ceat©, Serapaa, Kaviiea, Solkan, Trnovo, TribuSa.... ao placovale le po ()"/d in v obeo nimajo kidati snega naz ceat. (Li ni tu prevec razlocka?) 4. Vao drogo, kar zavira komunikacijo, plazi, udrtije, poaipi — odpvavlja zalog akladovnih ceat; zakaj naj bi ravno kidanje anega dolalo izjeme? 5. Z nasvetovano spremembo eo ne bo nikomur doltda krivica, kor co bo zalog za nokatoro ccatno proge nokoliko izJal za kidanje snega, pa drugo ccate tirjajo toe atroakov za grusc in poprave. 6. Nasvctovnna aprememba so popolnoma ujcma z namcnom akladovnih ceat, ki jo: u?.ajcmnost pri udanji in vzdr/ovanji cost. 7. Z naavotovano spromomba oilalranili so bodo vsi propiri in prito/be, kakoranih jo b lo radi kidanja anega poaoboo obilno v pretcconoj zitni. 8. Praviloo relcvanjc pritolob radi kidonji snega naz skladovne cosfe jo po aodanjem §. 12. menda celo nemogocc. — 0. k. okrajuo glararatvo v Gorici so jo opiralo proieceno zimo na §. 13. ono postavo, ko je zapofodovalo 'kidaojo snega; a §. 13. co zadova skla-do?not ampak le obcinakc cestc. 9. Da so zapadeae ali s snegom zamotene skla-dovne ceate prekidajo in hit'o proraeta odpro, ni v prid odino obcinam t okolisu one miljo; ampak je v prid tudi drugim obcinam, je aplosna potreba. W. Ako bo -raoki dezelni odbor izvolil nns?e> tovano spremembo predloziti dez. zboru, in jo ta govoga ga jo Jugoslavenaka akaderaija dne 23. no* vembra 1875. lota izvolila za svojrga dopiaujoccga clana. Njegovo inie jo zaalovelo tudi mod nemSkimi in francoskimi nceojaki. Druzba wSoci6te malacolo-gique de la Belgique* v Braaelji ga je pozvalu na aodelovanja in v njenih ietopish je priob&l razpravo ^Contribution ala malacologio do la Croatie". % A najimenitnejSa znanstvena razprava, katero je priobcil ErjaYec, slove: BDie malakologischen Terbaltniaae der gemrateten Grtfscbaft Gorz im oater-reicbischen Kustenlande8. Hatisnena je v programn geriake realke 1S77. Ieta ter obseza 82 atranij veliko oemerke. — Pri vseh malokologih ali polzarji jo fa ucena razprava vzbudila soglaano bvalo. Doktor Korchube-r, profesor na politehniki danajaki, pile o. pr. o sji (BZeitschrift f. d. Real-Bchulwesen*, Wien 1877, pag. 189): wDer Verfaaaer liel'ert.... in dieser Arbeit eine Aufziihluug der in Gdrz and Gradiaca lebenden Binneamollaaken in ay-atematiaeher Anordnnng mit Angabe der gebriiuch-llebaten Synonymen der einzelnen Species nnd der bisher bekaunten Fnndorte der letztera, za deren Feststellang derselbe auf Esenrsionen durch das in-teresaante Landehen nach alien Richtungen, wahrend seiner asensjahrigen Wirkaamkeit ah Lehrer der Na-turgescbiohte an der oben bezeiehneten Lehrauatalt, wesentlich beitrng... Die angezeigte Abbandlung kann als cine recht erwunaehte "Vervolbtandigung gotten von KregHngera syatematiscbem Terzeicbnia der in Dentschland lebenden Bincenmollasken (Wieabaden 1870)... Dor AnfeaWnng von 421 Arten aehickc Herr Prof. Erjavec sine intereasante Gbarakteriatik der Regionen des Landee mit Ruckaicbt aaf vertikale Erhobung, Klime> find Bodes womm, indent m I Hoch-, 11 Jiittelge- sprejme: odobril bo, in postavno ntrdil, kar ceatni odbori ˇ gorah nie proatoToIjno izvrsujpja, ter bo u-peljal zazeleno in opraTieeno enakomemoat pri Tseh cestnih odborih. To pe^ijojetndi podptsalo in jo podpira wavno znpanatvo t CepOTaaus T Tolminn, pri ar. Lneiji in v Gerkncm. Ker se je petieija nze odposlala Tiaokemu de-zelnema o«lbora, ae ne more poslati t podpia se dni-gim zupanatvom; ako je katercma naprosena postava mar, prav lehko opiaano peticijo podpira, ceTis.dez. odboru naznani, da priatopi k petkiji katpolit.ci-talnice ˇ Cepovana a dne 23, maja t. 1., ki prosi in predlaga aprememba %. 12. dezalae postive od 19. aprila 1864. IZ JJrd» 21. julija. — Podgoro nc amemo za-pnatiti. Go bi ae .Pro patriji* turn po?reLi!o, zrasiof bi ji greben in za Purig»»ra ptiSte bi drugo vasi na vrato. Zato pozor! Podgorci I m bodite w!*ro pa trfji* na limanicc italijsnakcga vrta in it^ijatt^ko Sole, ttoj V»m tudi ni treba. Gerkev in eesar s^a Vara iwUnovifa alo-vensko »o!o. U tega jo dovotj jaano, t katereni yi-ziku naj ae Ya3a mladina izroja. ha Vasi narodni na-aprotniki, kateri siovenaki>mu delaveu a» iogna bo-zjega ne privoaijo na itjegiivo za^tavo, 6i Vam na-pravljajo itaiijansko Solo in vrt. Priporuc.tjo Vam te uaprave mozjo, kateri nimujo za na* druzeg,* pritmka, kot— ,5klat*. OniT ki so pr&'i k Vam krnlia wkat, pa ao noccjo Vuaeg.i jeztka uctti, zelijo, da bi ae Vi njtm na ljubo v- cerkvi in v uoH avojemu ma^ernemtt jeziktt odpovedaii in ao poitalijaoCUi. Hate-It to sto-rili ? Mcnim, da ne. Toliko tnoztva go ;tnato. Slovenaka Sola v Podgor't ima zo zdaj dva ritz-reda; kmalo pa bote dobiti s« tretjega. Ofcioci v taki vefirazrodni Soli Iepo itapredujejo, kef so po le-tih loconi in jo tudi ucitelju rnogoce vec easa ae ba-viti z vaakimi letniki. V enorazrodnici, kakorano \am BPro patria* vsiloje, ao pa otroci vsftli sfcarosti akupaj atlaLeni. Tedaj mora v taki aoli nattk trpoti, ker ni mogoco otrok tako razticmh ataroati tako poiluu^vati, da bi vai enakomorno napredovalt. V taki Salt zamo-rejo le eni otroci napredovati, drugt pa zaoatojajo, Tedtij vidite, da je Blovemka sola niuog') boljfia za dobro i/.uccnje Va^ih otrok. Pri izbiratju Solo jo paziti tudi na nSitolja. Saj I jc ta glavni faktor Solo, 01 nj'.'ga jo odvisno bo h Sola dobra ali alaba. V novopeuiitit italijanski fioli boti poduuevali dvn ucitoljici, katorih 3o no poztwimo, Ali jima bolo torej dajali avojo otroko na po«jkuSr)jf>? Menim, da so otroci prove!ik z.iklad bozjf, ilx b\ so z njimi poakusnje dclalc. To bi bilo tudi toliko bolj prcgreauo, ker iinate v VaSi alovonski Soli h\ izkn-gane uLiteljskc moci. Uciteljica in voditelj Vaae sln-vonako dvorazrednico slovita kakor nujboljSi ucitotjski moci. Oaa dva zivita za vaao otroke. Z Jjubezriijo in potrpezljivoatjo ae trudita, da bi jira navdibnila Btrahu bozjega in jib nauoila naukov za zivljenjo po* trebuih. Najbolj vazno jc pa ao to, da z zgledom podpirata, kar otroke z besedo ncita. Bod:tc jima toraj hvale2ni in nikar ai no prebirajtev V 8iovenski Sail ate labko brez skrbi za Vaao otroke. Tn ao bodo gotovo t pravem kracanskem duhti odgojovali. Za birge, III. Iaonzoobeno, Brda and Wippachth.il, IV. den Karat nnd V. die Mcereakiiato untorschuidet, und gibt fur jede Region diosio bozoiohnondeti Moiluakim-Arten an. Endlich folgen drei Uoboraichtatabellon, deren erste die Vorbreitung der Arten uack den funf Regionen, die zweite die Verfcheilung der Familien nnd Gattungen, und die dritte daa numeriacbe Ver-haltuts der in den verachiedenen Gebieten vorkoni-menden Molluskea darstellt. Ein volistandiges Register der Artaamen und Syaonymon erhobt die Brauchbarkeit der Abhandlang, welche yfa als ein nenea Zeicbea verdienatvoller natorwiaaenscliai'tltclior Thatigkeit.... der Gurzer Gberrealschale begcussen and wertscbatzen.* Prvi nemaki konhiliolog Kobelt omenja r avoji kritiki, da jo Erjavec v tej razpravi opiaal 111 pot-zev, ki poprej niso bili zoani na Gociakem ter do-atavlja: gVITir begruszen darrnn mit Freude eine nene grundliche Bearbeitung, wio aie daa Gebiet vo« Gorz nun dnrch Prof. Erjavec erfabren hat. Nicht nur erhobt sich die Zahi der bekaunten Arten von 90 auf 201, aondorn wir erbalten aucb zablreicbe, sehr interesaante Angabcn iiber die Verbreitung der einzelnen Arten, ftber Lebenaweiae nnd Vorkomraoo. — Der Verfasser hat zweTellos mifc acinar (Fauna von Gorz der enropiliachen Molluskea - Geographie einen nicbt unwichtigen Beitrag geliefert." Znani po!2ar Oakar Botfger v Frankfttrta na Odri imenuje ErjavSevo razpravo fletne meisterhafte Arbeit* (Palaeontographia, Supp!. III. pag. 31, Cassel 1877). Idti ttgenjak je nekega novsga poiza kraiil ^Gtauailia Erjaveci* z dodatkom: &Ieh nenne sic nach dem urn die Malakozoologio dor Lander der Adria bo hochverdienten Herrn Prof. Erjavec in Gorz* (Cf. Bosamiaaler Icoaographic VIt pag. 101). dobro odgojo v alovonaki soli Vam jo porok av. cor-kev, cesarska soiska postava, uetteljako oaebje in materni jezik alovenaki. Res je, da materni jozik podjdra solo in debro izrejo. |V maternem jeziku se nauki otroku bolj glo-boko v serce vtianojo, ker jih otrok Iozej razume, pa tndi pri raznih okolseiaah la-iko ponavlja. Matorna beaeda ima tudi vcejo raoc do otroSkega serca. Tega pa v italijanskem vrta in italijanski Soli Vaai otroci ne najdejo. Podueevani v ptujem jeziku, katerega ne razumejo, bodo le dolgoaa prodajali, sola ae jim ne bo priljubila, in ce tudi kaj vjamejo, jim bo Uitro apubtelo. Navadili se bodo le ktepetati kake la§ke fraze, Vasa lepa elovenska govorica jih bo pa mrzela. Ko taki otroci, ki ao niao v maternem jezaka solali, odrastejo, ne Miajo dobro nobenega jezika; ps tudi druzih aolakih naukov, radnnstva, apiaovanja itd. m ne navadijo, ker ae morajo proved truditi a priucsnjem ptajega jezika. Pred to nevarnoatjo reLt Vaa sloven-ska Va§a 3>la. Otrok v nji vaako uCiteljevo besedo razume. Nauki mil ne delajo teztvo. % ljubeznijo jih ˇ glavo in v aeree aprejme in jih tudi za zlvljorije ohrani. Ko Solo konca, zna svoj materni jezik dobro pi-ati in goveriti Kolikor italijaiusoino potrebuje, ae jo i& dovolj navadil zunaj iol®, Pozov tedaj, Podgorci I Ne vpiatijte avojib otrok v itaiijansko Solo, ker imate aami boljdo 5,do. Skrbite, da bodo Vaai otroci, ko bote v hladni zemlji pouivali, v tiatem jeziku za Vc»a molili, katerega sfce jih Vi u* ftli. Puatite, naj VaSi Ifcalijani aarai obiakujejo itaiijansko Solo, bomo aaj enkrat videli, koliko jih jc, Kor toliko kricijo. IZ hribOV ob italijanski meji nnd Knnalom, 18, jitlrja. ¦— Tnkaj imumo nekaj auhotno, vendar, hvala Bogu! imfdi am* v nodoljo po no^i in v ponodeljek zjutraj milo de^ja da jo vaaj nokoliko ohl.idii vrocj'no, ki pa sicer ni tako volika, kakor drugod to^ijo. |Tu-kaj jo zmoraj iepo hfadrio in mnogo lopoga proatora pa doati postt'o^bo za ptujee, vend.ir m no apomnejo ruin prijazon kmj zahajati. Tukaj srao blizo meat in blizo zeleznic. V poncdeljek zjutraj, ko so jo h deXja nfiprav-Ijalo, treselFo jo blizo Mirija Col pri vaai koviSeo v nekega 26 letnoga fanta, kateri jo travo kosil. Srajco in Skorrijo m« jo raztrgalo in gv v nozavoati puatilo. Ako bi mu bliinji brntju no bili prihitoli na pomofi, oatnl bi bil mrtov; ti pa ho ga zopot oziviii, Pri ttj priloztiostt udj lui povom, kaj so jo /godilo v nodoljo pnpnludfm v bliLnji italijanski vaai wpri ICodor-!itacibu. Imoli io tanikoj navadni ple.i; pri katerem go »e fantjo tako rno^ao z no2i rozali, da ao bill trijo po glavi zelo razmeaarj'.'fii, oden pak ae jo eelo v bliXnji pivpad prevrgcl in so tako po§kodovalt da ga je moral rluhovnik tamkej v breznut proskrbeti a sveto po-potnico. Ako ni 2e umrl, vondar tcSko okrova. Tukaj se vidi, kak aad doncse pica; varujte se gal Od „Vzh0da*, 20. julija. — Pre§le dni do-vedla me jo dobra areca r AjdovScino. Prvi me pozdrave pod znamnjem urarjovem docki, idoS iz u-cilnice. Vis ga I Glej ga; glej ! vice torbonoaoc druga svojemu; ta jo tiati; tit jo, ki jo wurarja* in po§ter-jevc dcnnl v nSoco* radi nemskega napiaa; zato tako debelo gleda, ali jc g>r se Bunnobartt. Na nPosto1* naj gro in bo zo vidol, kiko lop napi,4, da imajo zl.ij, nemaki in alovenaki. NcdoUnost reanico govori, ai mialim. Grem in ai 3tvar nataofioo ogle-dam: C. k. poa eni urad, in „Nabi ralnioa*. Napia jo rea ukuaea in ae prav podn. To je vao dobro, in ako hocete, tudi izvratao, Ali pc6atnik e. k. postnega urada v Ajdovacioi je vodno §e samo nemaki — nemaki na listo aloveaakej zemlji. Bodo H kedaj pravo aprevideli in ukrenili? Po doveraenem cpravku srecam dobrega mi znanca, kateri me jo povabil, seboj do „Trgatt k zdravniku. Gettiu, mu odgovorim, ker at tu pri njem; tarn pri „t»ebanu* je naataojen. Kaj hoces! me zavrne, jaz niacin nikjor, ne v 8Soci" nev BEdinoati* o tem cital; ae avetom ae pa nialo pcoam, in v Ajdovacmi g* najbrzej tudi ni, ki bi nam krajanom o novodoilim zdravniku po naaih glasilih kaj objavil. Iraaa pravo, ma potrdini; aaj tudi od naa at;v dva, neznajoc da biva v Ajdov-S6mi tudi odvetnik, obiazila vse goriske odvetnike, tudi cifute. mesto da bi bila prtala sent, kjcr bi biia ravno to in mnogo ceneje doaegla. Telko! krajem, kojem BGripi* vladajo damafio rec; vae, vao jim jo nicevo. Govore, da davkaraki priglednik odide. Kdo ga zameni? Nekateii se boje, — ker v tretjo gre po navadi rado, da pride netji Lab fldi puro aau-gne e sentimeato*. Dragi trdd, da mu bodo na-alednik neki Kocevar. Koc^varji ao Nemci, Trotjo nas pa tolaze, da bode Sloveaec. V kratkom stvar poci! ___________ \Z Okotja, 11. julija. (Meaanica). Zakaj da sem bil potishl? Bal sem ae iogov; ce ae zapotcSeS, ne natavia ao z Iahka. Svet pa "jo zluben, Jer moni: Prar mu stoji! Sicer je pa tudi — 8uaa. (Oj pridi takerman, povodni dub!)' Pa dolgeni aucanji pw«je*tila «e jo aala ob* cinaka „mar3jnau iz osrodka v TSpodnjMjOg. Co je bilo prej tajniStvo le svednjo cene, upamo da v bo-doLnosti ne bode spodnjojao, nego boljso! Ybq poti peljejo v Kim, oJ nas v R.ibclj pa lo Seat. Najkrajsa od teh jo bli2njica, vratolomna atoza ekozi korito, kjer ni varno za Bokrog!ot' — jedea iz-mod teh nasel je onde svojo smrt; a tudi kedo drug je u2e vioal tamkaj. Po tej bliznjici hodijo v truraaU romarji YiSaraki, pa rudokopi Uabeljiki. Bil jo res akrajui eas, 4ft so jo ta pot nekoliko popravila. To je atorilo nase iupanstvo valod poziva visjili; zal! da le v majhini meri; v kratkem bode ateza, kaker je bila prod. (So ve, arodatva so pifila — to je!) Me atanje ni odvee" ugndno; treba ai bode po-raagati kako drugaSe. A res! zdaj bodomo imeli doma rudokop.T Strmci nalei'-U bo v galmaj za napravlja-nje cinka. All bo pa bode delo izplaealo, to So ni izveatno. — Cujera tudi, da se neka druzba napiav-Ija v Mangart po zlato, Ondc je nainroc dolga jama — pravijo da vec ur — gre ae torej za nosom na-prej, do nekega sfcoka. Tamkaj so apusti koga po vrvi v gtobino in code — pa no povejte nikomur — jo izklosano korito, v katero ao nataka ciato zlato, Ho pravijo torej zastonj: da {o Mangart vredon, da bi ga obdaii ao zlatim hodnikom. Le 5ajte, pojdomo zajemal iz „Korita*, potlej bomo delali /.elozno eeato, ' io odnoala novodeui I , , . B-r. ki nam jo jo, oduealo" povodonj! FoMtidiri razglecl Ka§tm Citateljem jo znano, da so nomSki posianci v zadnji scsiji iz ntfcvih uzrokov iz-stopili iz L*e§kega zbora in da so vslcd toga zgubili svojc mandate. Prihodnji mcscc imajo so razpisati nove volitve; all zc zdaj dclajo liberals Ncmci vsc pripravc, da bi bili zopet vo-Ijeni vsi start posianci, ki bi ne vstopili v zbor. Ta &elja se jira gotovo popoluo ne izpolni; kcr, od kar sorbite zadnje volitve v del zbor, za-dobili so Colli vc&ino v praiki in plzenski kup-dtjskl zborniei, ki tiodcti gotovo volile Lcsko poslance; pa tudi po mestili in 11a dczcli ho-fiejo konservativni Ncmci, ki so ze siti vednoga boja s5 svojimi Lc&kimi sodczctatti, postaviti na-Hprott libcralccm svoje kandidatn, katcri bi po izvotitvi stopili v zbor in tarn slozno s Oelti de-lovali za btagor in prospcli skupno domovinc. Namcsto odstopivSega dr. Dolcnca so si po-stonjski volilci izbraii za kaudidata v dez. zbor kranjski Alojzija Kvaigher-ja, poscstnika in tr* govca v Postojni. NemSki cesar je tttdi Ictos doSel v gastin-ske kopeli, ki so Iastnina nasega cesarja; prod odhodora ga tu obi§cc tudi nas cesar. Francoska zbornica je sprejela predlog po-stavc o mobiltzaciji za posktisnjo; cola stvar je obrnena proti Nemeiji; in res zadnje case je napetost med obema dr^avama postala veeja. Bolgarsko vladarstvo insobranjc sta detain, izvolivSt brez privoljenja raskega knczom prinea KoburSkega, ra6an brez fcr&narja. llusija je nam-re6 odgovorila na okroznico turSke vladc, da nema sieer nobenega ugovora proti osebi prinea KoburSkega, ali da ne sprejme nobenega sklepa sedanjega sobranja. Avstrija, Nemfiija in Itaiija so pa odgovorilej da sprejraejo vsako resitcv, ki stoni na berolinski pogodbi; priiakoje se ie odgovor francoski in angleiki. Vrocina ta mesec ceznavaduo hudo pritiska. Ako ne bode kmal dezja, nastanc huda au§a. Na Kra-su ze 3 tedno ni bilo dezja in pndclki so 2e ususoni. O. k. kmetijska dru^ba jo imola 17. duo t. m. v Tolmimi obeni zbor. Ako so nobedon ne spomoi flSocoK do prihodnjo stevilke. priuoaorao poro6ilo po Conieri. V semeni§6i so imeli te dnl preskusiijo, jutri bo pa k sklepu Solskega lota alovesna sveta maSa v kapeli. Kandidatinje so imelo te dni zrolostni izpit, pa ne verao o nj«m natanSnoje poroiati. Poziv posestnikom in podjetnikom. Due 22. jalija t, 1. aprejmo e. k. vojaSko zalo?JSi5o v Go-rioi via st. CUiara ptamone pouudbe za pi-oski'bljeva-njo tukajfioje in gradi§6au8ke vojnfiko posadko s ao-nom, alamo za steljo in poatoljo in z drvi od 1. dno Boptombra t. 1, do zadnjoga dno avgaata ptiliodnjega lota. Nataa^noja dolociia o torn m v razglaau goii-Skoga vojaakoga oskrbniStva duo 1, julija t, ).; do-ticni pogoji ao bodo v tukajiojem o, k, zalozifioi po 4 kr. tittkovna pola, kafcera ao na povpralaujo tudi po poSti na dora po§i!jajo. Vojalko oakerbniitvo tall mnogo ponudob 7, dt^ole in ho aosobno vabi k po-nudbam zalaganja vojaSko posadko % zgoraj navodo-oetni rcciiii. Za danski misijon so daljo dmovali: I'at'a Coroifika 8 gl. 40 kr,; Blafc Kranjoo na Koiecl 40 kr.; akupuo jo doSlo opravni§fcvu n8o5o* 25 gl, 90 kr, Pi§e se Jiam v Gorici 20, julija: Nokaj o blazeni kultttri. Spiehajnjofi so pretekli potok zve^or ob P> uri so svojim prijatoljeui ob tuknjSnjem brogu Sofie, vidol som kacili 400 korakov viSo konjodorca put labonov. Bili bo kakih 18—-19 let atari tor ao bo kopali. hUirjo mod njimi ao ai nokoliko pokrili avojo | nagoto a gepno rnto, poti pa jo akakal som ter tjo po produ, kakoriuoga jo Bog uatvaril. Mod torn so prikaze na nasprotnem brogu cotvorica vojakov, da bi ao kopali, ali oinenjeni lulioui jib od to strani psujojo in zmiijajo: „Mudzur, makako, itnpido i, t, d, no di. bi jim bili vojaki kaj storili, Tako nnpadajo goriSki poatopaii tujoo, ki jib po nSgom ne pralajo, potom ho pa lahoni prito^ujojo, da vojaki pridenjajo propiro in tepota. Kak wbarbiirtf, kakor naa imona-jojo tahoni) bi gotovo no kasat take aurovoati; to jo mogoiio lo tahononi, kojo jo oarodila Jcoltuni if. bin* zone zemlje, in koji nimajo diuzega dola, ijegoso po polji klatiti, kakor otiili pot mladon6ov. Co je tudi nas kinot in dolaveo neomikBit in priprost, voudar budobijo mu uihCo ptipisovati no more. Uvula za koliino, koja rodi tako lep in dobor aad; mi je ne potrobujemo. Lo pottkajto ao lahoni proj aami na prsi, poteui So lo imonujto naa Bbarbaro,t. Goiiaki Slovenoc. Odlikovanje. Pre6astitemu gosp. A. Pav 1 ij u v Borstu pri Trstu je za posebne zasluge v Holstvn podelil presvitli eesar zlati krizeu. Okr. glavar Ko-perski nm ga je priscl 12. due t. m. pripeti. Lepa slavnost pa mnogo Ijddstva in obilo odlicnih oseb dokazaio je, kako priljubljen je gosp. Pavli. Celo vladika dr. Glavina in prost dr. 8ust sta se popo-ludne pripeljala v Bor«t slavljenca pocastit. Slavnost i so se udeleziii: okr. glavar Bosizio, vitez Klo-die, ravnatelj Revelante, nadzornik 8pinei6, kanoniki Jan, Debelak, Koman, Stariha, prost Orbanic, gvar-djan Hngon, dr. Lozer, dr. Kapler iz Bjub^ane, pa mnogo tluhovnikov in ufiiteljev. Tega proslavljenja se je tudi manj in bolj zaveden narod res zelo raz-veselil. Domade in razne vestiu Brzojavno dobiti smo vest iz Trsta, da v nedeljo 24. dne t. m. ob 6 uri popoludnc obi-sdejo vsa slovcnska druStva v Trstu grob po-kojnega Doienca, da polozijo nanj vence ter ob-liajajo nagrobnico, z govorum in petjem. Vabilo k prvemn obSnomu zbora ^Goriakega So kola* kteri se skliee prihodno nedeljo 24. t. m. o 4 popoldno v proatorib Marzini-jeTib. Na tem zbo-iu» k ktererau so vabijo samo oni gospodjo, ki vato-pijo ali kot podpiratelji ali kot te!ovadci. precitejo so potrjena pravila, dolocijo se druitveai doneski, wvoli ae drustveni odbor, trije razsodniki iu trije pregta-dovaloi draStvenib mcunov. GoTorilo in sklcpalo w bo bo o marjji5e;a dtugem. ^adeja se veliko vdeioibo goriskib rodoljubov. Oiuovalai odbor. Baron Pz^tis, presvetlega cesarja nameBtnik v Primorji preselil se |e H. dne t. in. iz Gorice v Aniee na daljsi dapntfe. Vabilo k besedi, ktero prirede „Koboridski rodoljnbi" dne 24. julija 1887 v zganovej dvorani. Spored: 1. ,.Rado ide". 2. flGovortt. 3. ,,^e?.ulinkaa, pesen. 4. ,,Pol vode pol vinatt, veseloigra. 5. „Na Straii", pesen Zacetek tocno ob 8. u>i zvecer. Ustop 20 krajc. Po besedi pies. Dobtavek. To BBesedotf piireda nekated udj« „Citalnice" in pervic „Bralnega dra§tva", kar ka2c, da stu se v Kobarid za^eljeni mir in potrebna sloga povnila. Pri glavuej skup§6ini sv. Oirila in Me-toda V Trstu doe 19. t. m. bilo so zastopano alodcSo podruzmcc: Prva ljubljaa«,ka: Dr. Iv. Tavcarj Sentjakobskotrnovska v Ljubljani: Peter BDhinjec, Anton Smid, Nemocio; Sontpoteraka v Ljubljaci: Ivan Zagorjan, Oroslav Dolenec: TurjaSka na Kra-njakem: Jakob Tiuden, zupnile, Janko Kalan ; Haklo na Primorskem: Iv. Prapotuik, Iv. Strnkelj ; Oelovec in okolica: Gregor Einspioler, kaplan; Brdska na Kranjskcm: Janko Kranik; Boljak in okolica: Simon Ineko, Matija Wutti, I. Wuherer, I. Gailor, I. Bapua; Tiiaska moSka: Ivanv Nabergoj, Lovro ZvaD, Ivan Valencie, L-»gat, Pr. l^itko, Mens. Doboljak; Novo-meaka: dt. Jos. Marinko; Kropinsko-Ka\iiuogoriska; Iv. Berlio, Valent. j.Bernikj Postojioska; Ivan Lav-reocic, dr. Iv. Pitamic; Saleaka dolina v SoSlaaji: Iv. Ka5ic; Gori§ka: Ant. mojni grof Obm\\ Sem-paska: Iv. Batic j Bledaka: Hihard Sraj; Premska n* Ifotouyskem; 2I»koJ*y Iiriztj; Cdjek*; di, Be^ko, prof. Zlogar; Goronjska Dolina: Valentin Bernik; Sezanska: Iguac Okorea; Kranjska: Valentin Ali-janSic 5 ZatiSka : Iv. Plantar; Litijaka: Fr. Podkraj-Sek, Janez Batis; Pivaka na Kraau: Iv. Podboj; Zi-danimost: MatojPintar; TrzaSka zonaka: Vjekoalava Valencig, Jusfcina Michelli; Ivanka Kaliater; VrbniSka: Toma2 Poto^nik, Ivan Bavro^Sic; Kobariska podroi-nica so jepismeno opravicila, ker je njen zastopnik bil preptecen priti: Vecina pak podiu2nic ni bila zastopana, kar inoremo pripiaati dalociai pota. Opa-ziti pa morarao §e, da ae razni gospodje zaatopniki podiuznic niao osebno prijavili, dasi ravno 80 bili pricujoci. Zatoroj tudi no moremo objaviti imon do-ticne goapode. — Oaebno je bilo po oblastnikih za-Btopanih ccz 30 podruznic. 1 inMu?ske gole na QoriSko-GradiSSanskem 1. 1799. Kako naglo napredujc Solstvo pri naa, roz-vulimo primeijaje novejSe SoUtvo se starirai fiolskirai podatki, Zaniraiva, a raalo zaana knjiga naslovom „I n-stanz und Titularkalender fur Gora and Gradisea auf das Jahr 1709% nam mimo druzib zadov pove, koliko jo bile takrat lj«d-skih M v naii pokneloni grofljl. V glavnom mestu Gorici so bilo to lo; a) Oefcirirassrodna e. kr. nor- J malka 0 pripravljalnico (Elementarclosse), kojo so pi-jaristt oskrbovttli, a podufievali so v niSih ranredih tudi posvetnl ucitelji. Risanjeje ucil posiben uSitolj: I*dip Jug. b) dvorazredna dekUikaSola, v deieU naj-Htarejla te vrste (od I, 1072), ki se je celo" do danes ohranila kot ietlrirasredna zasebna Ijudska Sola. Oskrbovale so Je, kakor ie dan danes, vrle Ur-suliuke. Verstvo je na tej «oli podufiavala katehe-tinja in. AngelinaYicentini. c) enorazredna mestna ljudska Sola za decke. c) cnorasrodna mostna Ijudska sola m dekliuo. Podueovala je ueiteljiea Josipina B 0-bin^ d) trivjalnaljudska iolana I'lftcuti; takoimo* novana, ker so je v takej loll rassea votstna podutfo-viil trivium t.j. dltanje, pisanjein raCuuftnjc. Nor-malke in gtavne gole so bile v raarslto popolnejio od trivjalnib U\ in so VKgojovale tudi ufiitolju. — Ila/cu oinonjeuih dot jo bila v Gorici tudi e) ljudska M& u otioke judovske voce, na kuterej Je poiicovnl ueitelj MiliAel Ildnig. CcHarJo^ol' II, je nagatijal nam-reo tudi ^ide, nnj si iolo osiiujejo; toda Iz versklh ob/:irov go so marsikje obotavljali, lo v Ti»tii, Gorici in Pragl so se cesarjevoinu povelju priliSno km nit u-dali, — V drugem glavnom tncsti G r a d 116 i jo bi-j lo dvoje Sol; a) Mlrinurcdtm c. kr. glavna deika iola (k. k. llAuptscbule) z elomentarnitn raziedom, kojo so oskibovali servitje (Sarvi B. M. V.)i a podueevall I bo v nizih razredih tudi posvetui ucitelji. b) cnorass-redna dektiiks Sola. V IC r m i 11 i: a) dvorazrodna trivjalna sola za dticke, kojo so oskrbovali Domiuf* kanci. b) dvorazredna dokliSka Sola a posvotnima ufii-teljicama, Na obeli 6olah je bila s pi vim razredom sp6jena pripravljalnica. V Ogleji: trivjalna §ol«. V Ajelli: trivjalna Sola. V B01ci (rccte v B0J-ci. ker Bee ni drugo, nego Blc-Belec, iz cesar je naslalo Piez, Piiz, Flits eh): trivjalna Sola; Solski ogleda: Karol lleina: n5it«lj: Ma: ija Wasser-mann. Y K 0 b 0 r i d i: trivjalna Mu; Sohki ogleda: Filin Pagliaruzzi; ueitelj: Jo2eSkalin. V Tolmini: trivjalna Sola; Solski ogleda: Ivan Bannes, rccte Bo-nez\ zupnik-dokan; ueitelj: Luka Licer. V G e r k n e 10; trivjalna Sola; Solaki ogleda: France Pirih zupuik-dekan; uiitelj: Ivan Sviiigoj. V Kanalu: trivjalna §ola; Solski ogleda: Ivan Sovic, iupnik-dekan; nci-tolj: Janoz Matev2ii. Dnigih ljuilskih Sil ni bilo tafias v naii dezcli, 6o ne morda v Ti2i6i in njegovi okolici; toda ttii§ki (okraj) §e ni bil takrat staluo z Gori§ko zdrufen. Res, malo Ijudsklh Sol jo bilo pri nas koncem preteklega atoletja v primeri denaSnjimi, a vendar nekaj vcS, nego jih na§teva g. prof. Ratar v „DomocuansLvutf str. 122. Tudi Solske knjige so so u^e takrat tiskalc v Gorici. To prica mali nem§ko-slovenski katekizem, katercga je natisnil 1. 1800 ti-skar Tommaaini ki je iuiel uaslov „tle2elskcga in Solskega skladovca". J. B a 1 i 6, podu^itclj. Iz Oelovca dobili smo tale poziv: Bojakit Dne 21. avgusta t.l. obhajala sebode na slovcnskem Koroikcm slavnost, katerej enakih imamo le malo za-znamovanih vnasej zgodovini. Dika na§a, starOBta koroSkih Slovencev, neutrnd-ljivi prvoboritelj in rodoljub slovenski, slavni na§ ro-jak prcd. gosp. profesor Audrej Einspieler da-roval bode v tadan avojo zlato ma§o v rojstnem kraju v Sve(5ali v II02ni dolininaKoro-gkem. K toj slavnosti, slavna dru§tva slovcnska in dra-gi rojaki Slovenci, vabimo Vas danes najuljudaeje. Udek'zite se te pomcnljive slavnosti v maogobrojnem Stevilu, da marcmo dra2cni z Vami doatojno pofiastiti onega moia, ki je van svaje ^ivljenje posvetil v to, da bi koristil milema naiemu naroda slovenskemn. Voziti se bode treba do Cclovca po Seleznici in od ttikaj z vozovi dalje ccz Bistrico v Sveco, kamor js vo2nje kako 3 ure, pcSliodi pa e?z 4 ure."— Gb-renjei iz Kranjskega imajo najbotjSi in najbli^nji pot eez hrib nKo5nofc. Podpisani odbor prosi tedaj vsa ona slavna dru-fctva in posainpzflike, ki se klijo udclciiti slavnost in pridejo do CdotCa, da se Magcreolijo prej ko prej, najdalje pa do 6. avgusta, cglasm za pro: store, da bode roogoce o prawmeasa oskrbeti dovoJj loss za we ndele2ence. — VoSnjana priprostihkmct-skib vozoTib atala bode tje ia nazaj za osobo 1 gld. 20 kr. — Ravuo tako se je ogla§ati do gon navede-iiega fesa vsein onim, ki lelijo uddeiiti sc ban*cta. Natanj^neje so bode nazaanilo vkratkcm p© ti-skanib fabilib in pograinib, kakcr tndi po ramib sb> ?ensMb 8as»ikih. ^ . Pisanja, ateraort ilatomasnika Eiuspielerja sa-devajola, naj ae poiiljaj© tajnUra slavnostnega odbans pod naslovom: Janez Wiser, 2upnik Eliza-betinskcgasaroostana v Cclovcu, kat;^i bode tudi vsaki fas pripravIjeB, radovoijuo dajati po-jasaiJa na razna vpraiaoja. Bralje! Znnasaroo sc na VaSo ndcleibo; {mile k nam, da so skupuo z uasim sfcwljancem vcsduna; alednji pa najtudi tidi,kako stoveiiski narod spoStuje in iisla svoje 7isla?.ne moze, Nasiridenje! V Celown, . 14. julija 1887. Slavnostni odbor: Dr. Valentin-N e in e c. kanonik, konzialorijalni sveimk in dtkau pri Sv, if end, predsednik, Matej Servicelj, , knezoSkotijski svetovalcc in komendator na Reberci, podprcdsednik, J a n c z W i e s e r, zujm'ik Eluabehu- l skega bimio&tana, tnjnik. | Obesil se je pretekii teden v Podgori 35 letni neozenjen dninar. Njegove posebnosti so bile to, da je bit zmeraj zamisljen in trdovraten do drn-gih Ijndi. sicer pa varcen in spraven; ob svojim piilem zasluzka *d je pnhranil toliko, da je kupil od svojega oeeta niajhno biso in je imel se okoli 0 sto goid;narjev denara; videli so pri njem 9 novih petakov in hiauilnttno kijizico od HOC) gl, katere je zadnje dm Svim potegnil. Po njegovi smrti so do-bili pri' njem le se 20 gl. druge je dozdevno po-konfial, Zadnji dan pred groznim cinom je prisel k spovedi in k svetera obhajiln. Pravijo, da se nm je Le dalje 6asa v glavi vrtilo. Utonil je danes osem dni v Sofii neki 16 letni decek k Gorice. Pral je pri SoCi z nekiin drngim fantom perje za postejjo. Brngi p*e o polndne do too? po kosilo, ta se pa mej tern koplje v So^i Ko m drngi wne s kosilom, najde obleko na bregu, fanta pa ni bilo nikjer veft. ZteSer so ga potegnili v Btrafiieah nrtvega iz SoLe. Pod voz je pri§la 9 Ictna deklica brez sta-riSev blizo sv. Antona tako nesreCno, da ji J«» Slo kolo fiez vrat in je takoj mrtva oblezala. Voznik je z voli peljal slamo in je imel k prvemn vozn prive-zan Se ding voz, na katerega oje se je dekliea spe-njala in tako nesreeno pod voz zdrsnila. Politik, v Pragi izhajoc caaopis, ima dopis iz Gorice, v kaforem se javlja, da je namestnik Trfalki baron Pretis, okrojnima glavarstvoma v Yoloskem in v Poreci poalal narcdbo, pozivljajoc je. naj prepreci-ta irredentavsko agitacijo v toh krajih. To kavfe, da bi bila irridenta ozirela od iakrat, ko jo imel knez Hohenlolie svoj govor t drzavnem zboru. Bazpis dastnih davil. „Matica Slovenska" razpisnje dastni darili 200 in 100 gl. za dve najbo-]j§i povesti slovenski, obsegajoel najmanj 10 in 5 tiskovnih pol. Snov povestima bodi vzeta iz zgodo-vine ali sploh iz ziyljenja naroda slovenskega. Spi-satelja. katerima se ptiznati eastni daiili, dobita zraven teb se navadno „Mati6no nagrado" od 25 do 40 gl. za tiskovno polo. Rokopise brez podpisa je poslati Matici Slovenski do 31. dne decembra t, 1. Hsatelj naj pridene spisu svoj podpis v zapeca-teneni listn, na katerem je dotKno gaslo. Kolera se je zopet vnela y juzni Italiji in je Se maogo Ijndi pomorila. Vaino za obrtnike, is umetnike. Veliko mejnarodno tekmovalno razprav^enje o zboIj§anji obrtnije, vednosti in mnetnosti bode v Briseyi pod pokroviteljstvom beljgijskega kralja, katero pricne 5. dne maja leta 1888 in bode trajalo sestmesecev. Yodstveni odbor je koncem preteklega leta poizvedo-val pri vseb znamenitejsih obrtnijah o njih zboljse-valnih namerab ter je nabral mnogo gradiva, ktero se primerno urejuje in prendarja, da pride v raz-pravo. Najboljsa reiila podanih nalog dobo nagrade v denarji in eastna priznanja. Nevarnost dinamita se je zopet kaj budo pokazala na Ogerskem.. Neki nadporodnik je pouee-val vojake o rabi dinamita j stalo jib je 52 okoli mize, na kateri je bila dinamitna topovnica. Ta se iz neznanega nzroka vname in je vse vojake tako po§kodovala, da jih je vecina ze nmrlo. ListnieanredniStvarG. St. naL.Taa spis jo preveS osoben in alucaj osamljen zato ga priobeimo pribodnie pod „PosIanoa za placilo, Se hcLete. — Ne ndajle se prekani! Prsledcji *as =;e p,igrt=fomr. pritoii js Ijudatro, da se earnest prarih avicatsfcih zra od R. Brandts prodajajo ponarejena zrna. R. Brandt lefcar v Canchu proai, da se mu naznani vsak slofoj iakega ponarejanja, da ga objavi in IjndstTO fkodc efcTaruje. Opoisni se. «Ia praTC svidarske zrna sc prodajajo lc v koiitrarih skathcaL. na ta-ti-rih je tudeoi nalepek i belia fcriieem in prodajaK*e«tn ime-tiom K. Brandr. Poslano. Podpiaani sera pripravljea pridjati svojem«i i«a-liianako-nomskeraa naptsu za wProd»jo smodaika8, tn-di aloven-ki pripia, ked ir bn s'ovcn?ki imetnik t«d-ko BYi:i prvnle naovo1* piulja! ¦vojemn €» i&-lijanakcmu »»»p»sn: vnepo»ito le^uini di troatrczioni di......fa tudi idtnentiki pvmh. _____________ Boiko Javna zahvala. Prtdpisani m javno zahTabtjem Mhvnftmu e. k. priv. tavarovaliieitttt dru.stvtt ,Austrtjaki Fentks pa Duaaji" ker mi jo po atroli neogdjeni dne !">, juni-js» t. i. vztoceno ikodo po gosp. Jmezu Ferrari iz Trata poSteno in veslno izpfaeat in acm pri glavtum zastopn. g. Janezn Selitnger v Nunsl'dh uiieah h. At. 3 v Gorici vaoto, p&Steno in toeno pcejel. Male /ablje due 20. jnKja 1H^7 Anton Kiavos Vidilo! Znpar.atvo Sv. Krii pri Ajdovuuitii due 20. Jiiiija ISM iupat Sil. Terpin Bi Zelodene bolexni hitro in gotovo ozdravi jeruzalemski balzam edino in nepreaogljivo lolodlno zdravilo. Izbruti «¦ raxnih jtdoddnih IwlMtttJi iJfJfatilo, katoro bi v resnb't odgovarjulo innnonu, tii lalil.it Htvur dundancB, ko ne prod»j»jo v-dtkiivr^iiui t;ikn /ilfuvilit, Vei5ji del onifo ki»pljiaf izh^kow tt<| HtLf ki no oznanjajo in priporoiajo obch'nstvu z visoko leteHmi boacdami, ni druzega ko pre?ari»r pogo^to §e Skodljivw. Samo jeruzalemski balzam, nf,e tlnmo man po svoji priprosti seatavi in po o^ivIjajoSi btojI mo^i b» zolodcno 2ivco, si jo pr'ulobil pfednoat prcd rsemi dra-gimi do zdaj znanimi pomoiki, kar poirjuje njegova rozprodaja, ki vodno raste. Ta balzam,, bogafc kreptajot-c modi kbelkoga r«-barbara, korcnike, ki jo sploh znana po a«oj«»m prc-barnora uspehu, daje golovo srcflstvo pmii ivlmMmm slaboslim, izvirajoCim iz neredncga prcbair|janjf», Zato 80 priporofia, ko jesti no disr, profci neprijetnt sapi, gnjusu, riganju, zabassnju, hcmorojdalnim teiftTam; pomaga tudi pioti zlatenici, glistam in Loleznim r drobo. Steklenica s podukom 30 kr. Glavna zaloga v lekarni 0. B. Pontoni v Gorici. V TRSTC pri G. B. Itovfe, r KOIUUNd pri A. Franzoni, t TOLMINU pri C. Palisoa. Placnta St. 38 VELIKA ZALOGA CRNEGA VINA pi?e irrsto ^ po 14 l«.r. liter* A je na Platnti v hi5i Stev. 28. W Sped 5G litrov skapaj se ne cdaja. |3 fA. Odprta je vsaki dan od 9. do 12. nre X (j dopoludne in od 3. do 0. are popoludne; CI Jt ob nedoljnb le dopoladne. 6 i'lneata St. && ^> mi SOL.NCTJ" allea Morelli ;tev. 15 PIVO OD A. DREH1R-JA p« 28Jfc novrcv liter. St. 1080. Razpis ucitelj. sluzeb. Y tem okraji se s tern razpistije sluzbc u-eiteljev-voditeljey enorazrednic v Kahi, Batajah, na Berjah in v Ravniei, pa mesto uciteljice v Ozeljanu. Dohodki vseh sl«2cb so 3. placilnc vrste poleg dez. s. postav 10. marcija 1870, in 4. marcija 1870 t j. za izpraSanc gl. 530, ozi-roma gl. 380, za neizprasane pa gl. 410, ozi-roma gl. 346. Vrh tega dobival bode ut-itelj t Kalit gl. 100 mestne priklade. Pro§uje s postavnimi spricevall sposobnosti in za z?nnanje tudi sh spridevalom c. k. okraj-nega zdravnika je vlo&ti do 10. septembra 1.1. senile po predpostavljenih oblastnijah. Za omenjene sluzbe sprejemajo se tndi t zadasno sluzbo, ktero nastopijo 1. septembra, tedaj je vMiti prosnje do 15. avgusta t. I. C. K. OKKAJNI SOLSKI SYET T Gorici, 21. julija 1887. Mnogo prihrani, Kroiacnlci Ienacija ^teinerja, ki je najvofija v Gorici v kat(;:i ho (t.iiii vs.il; r h na vrliUo i/Jiiro nnrejenn obleka po iiroiclujiit cenah: &bx i: imiit » , decks n - ct?;kfi I'lfitt , L:r:tii ci 3 is CO . 5 . IS J„!9 . 0 n 23 n I » 11 Xilm to«:« b<»Lfita 7.aU)La vuakovrntoo robe iz raznih tovareit po c.rtrtn'tfri >«!od iimmi4, ivi «c iz-vi>i tucrio in hitro. fzorci na zalitcvo trez-plaviti io pnwti poAJtjiae. Novo do^Ii dolmani najiiovejse^a kroja od H do r>0 g\. ZU gke zupanije Hi |POSESTVO,| ft obaegajocc lepo zemlji^ee, ki meri eaajst jf^ M ni'irt gozda in orane zemlje. zasajetio s tita- lil tfi mit ob Toxnji cesti, ki vede od Lij;ika v Kar- fin |S nico, — ter piostorno in lepo bi»o to. ko- yd Jh lona (kracta). Coz pose=tvo tecs voile za. Hy Pa! eao mlinsko ko!o, ki n:!co»t no usabne. Fax ki Kdor Zeli kup;L?, naj sc oglas: pri tipraviri- yl i§l Stvu lista, ki povC* bstnikoro ime. L§1 I Orgljc | ul s 7. spremini so na prod.ij pri cerkve- jjjj ^3 venem oskrbaiStva v Ccpovaaa za 200 gl. q$ Mmm m odgOTcmi oredniJt: M. KOBSia — X»fe»: .iTilTijwato tuJumt- t Owio.