Stališče k zadnjemu načrtu šolskega zakona, (Poročal na seji širšega sosveta pov. UJU dne 19. jjun. t. 1. tov. Pavel Flere.) Preden preidem k načrtu zakona o osnovnih šolah, o katerem nii je čast poročati. mi dovolite, da se na kratko dotaknem zgodovine naših zakonskih načrtov. Ta zgodovina nam kaže namreč različna načelna stališča. njihovo spreietje in odklanjanje. Bilo ie še pred preobratom. ko smo čutili, da se moramo pripravljati na vseh toriščih na bodočnost. Svetovni pretres je bil pač tolik. da snio morali pričakovati reform. kajti človeštvo ie bilo s svetovno vojno vrženo iz preteklosti tako zelo, da ie bik> nemogoče, da ostanejo predvoine razmere neizpremenjene bodisi v socialnem. bodisi v nacionalnem ali kateremkoli oziru. Vse izpremenjene razmere so silile na novo življenje, a tudi na novo pripravo na to življenje, pripravo, ki v prvi vrsti pripada vzgoji in šoli. Začeli smo razpravljati o »popotopni vzgojj« in lotevali sano se za njo naertov. ki naj naim jo realizirajo. Slovensko učiteljstvo se je zavedalo važne naloge, ki a:a čakai doma pri tern poslu, in v bivši naši Zavezi jugosl. učiteljstva smo v njenih listih pisali o načelih šolske reforme, razpravljali smo o teh na njenih zborovanjih. V Zavezi sami smo osnovali poseben ¦odsek. da se specialno peča s te<m vprašanjem in priredi zakonski načrt za naše šolstvo. Sad tega dela ie bil »Načrt preustrojitve šolstva in narrodne vzgoje« — brošurica, ki je izšla 1. 1909. Ta načrt omenjam posebe. V njem smo obrazložili temeljna načela, na katerih naj se zgradi naše šolstvo. pokazali smo tudi pot. po katerem naj dosega svoj smoter. Pri temeljnih načeiih smo izhajali s stališča. da bodi poslednji namen vse mladinske vzgo.ie izobražen plemeiiiit značaj: naša temeljna zahteva ie bila. da mora vse šolstvo, ki nai po svojem namenu predvsem služi vzgoji. imeti poDolno skupnost. da ga veže pppolna enotnost. Na principih moderne pedac^ike, moderne sociolosfije in modernesja ,,acio- nalizma smo določili za svoje delo pri sestavi načrta preureditve našega šolstva in narodne vzgoie naslednja načela: 1. vzgojno: etična vzgoja; 2. vzffoinoipolitiško: narod.no šolstvo z enotnim narodno-vzgojnim načrtom;  3. socialno: preureditev šolskega dela z ozirom na zmožnosti in nasnienja goiencev: 4. didaktiško: preureditev pouka tako. da nudi razvoja individualnosti. Z drugo besedo: naš takratni načrt ie v načelnem oziru stal na teineljih sodobnih znanstvenih pridobitev v pedairoškem in socialno-narodnostnem oziru. Za šolstvo kot tako smo stali pri izdelavi tega svojega načrta na stališču enotnega državnega in kot takega centraliziraiiesra šolstva. Ker bom imel pozneie priliko kazati na drusačno stališče, osobito povdarjam enotnost šolstva. Rekli simo: Ta naš zakonski načrt ni načrt za popolni šolski zaikon. t. j. za oni skupni šolski zakon. kakor ga terjanro, da bodi zaradi tee:a. ker mora biti vse narodno šolstvo enotna narodno-vzgojna in izobraževalna naprava, kar na.i že na zunai dokazuje sikupni šolski zakon za vse šolstvo.« Prvotno je naš namen bil sestaviti taik zakon&ki načrt, iskali smo v to svrho zvez z učiteljstvom vseh kategorij, našli sicer prijazno razumevanje. a nikake pomoči. Zato smo se 'končno zcndovoljili, da smo izvedli zakonski načrt podrobno le za nižje narodno solstvO', ostalo pa smo označili v smernicah. Ta naš zakonski načrt je bil prvi poizkus enotnega šolskega zakona — kakor bomo videli kasneje, je ostal edini. Na primer sem hotel s tem označiti osnovno vsebino zakona. kakor ga ie terialo slovensko učiteljstvo od početka. Za obliko moram pripomniti. da smo iz ozirov na notranje torišče prostesa duševnega dela v šoli. ki ga moraio uravnavati le krajevne in prosvetne prilike. a ostane v pedagoških i-n didaktičkih principih nevezajio vsled zakona in naredb. terjali okvifni zakon in takega smo tudi poizkusili po najboljši svoji volji prirediti. Reikli smo: »Za pouk in za vzgojo more zakon pač predpisati splošno smernieo, ne more pa postaiviti vsega šolstva do skrafnosti na isto merilo« in smo še dodali: »Skratka: nemogoče je vse šolstvo potisniti ood isti klobuk, ker bi bilo tu oremaio prostora za šolski razvoj, kakršen ie potreben zaradi razvoja naroda in niegovih gospodarskih i.n prosvetnih razmer.« Omenil sem ta naša načelna stališča od vsesra početka sem, ker se mi je zdelo to potrebno za razumevanje našega nadaiinega dela pri izakonskem načrtu in  za naš mnoffokratni odpor na to ali ono stran. Danes ne moremo več razpravljati o teh in takih tezah, kajti razmere so nas postavile pred fait accompli. da je zakonski načrt. o katerem naj danes poročam, že predložen ministrskemu svetu in ni izključeno. da ga dobi v naj<kra.išem času v razpravo zakonodajna oblast — narodna skupščina. Moi članek, ki sem ga pod naslovom »Eiiotni in okvirni šolsiki zakon« pred kratkim priobčil v »Uč. Tov.«. poizkuša odkriti del vzroikov. ki &o nas z našiimi načelnimi zahtevami potisnHi v oizadje. Med najglavnejše štejeam: naše medseboino nepoznanie in vsled tega naše medseHoiaio nerazuimevanje. Ta vzrok ne datira šele iz poslednje dobe in ne iščimo ga le v Beogradu; orvič smo se srečali z njim že 1. 1919 pri anketi za sestavo zakonskega načrta, ki io ie sklical ljubljanski višji šol. svet. Že takrat so nas ločili v sekcije: sekcija za osnovno. sekcija za srednjo. sekcija za visoiko šolo: vsaka sekciia je delala zase, nikdar se niso sešle vse. dasi smo zastopniki učiteljstva opozarjali že tu, kjer smo se vsled kolikortoliko poznanja le upali sporazumeti, naj se najpoprei določiio temeLii in na njih naj strokovniaiki iz.delu.je.io skupni zakonski načrt po sekcijah. To se ni zgodilo, kar pa je danes že povsem brezpomembno; izdelek te ankete ie bilo povsem mrtvorojeno dete, ki ga živa duša nikjer ni upoštevala. Danes. ko smo doživeli še slabše načrte, lahko rečemo: škoda! Istočasno kakor anketa v Ljubljani, je orerešetavalo vprašanje zakonskega na.črta za osnovne šale »Prosvetni- odbor« v Beogradu; njegov načrt je priobčil »Učit Tov.« dne 17. sept. 1919. Ta načrt je zbudil pri nas skrajni odpor; a vedeli smo: s protestom samitn ne dosežemo ničesar. treba je dokazov, treba dela. Zavezni odsek za preustrojitev sdstva je zopet z vso agilnostjo stopil v akciio. predal beosradski načrt v obravnavo okr. učit. društvom, sam pa zbiral njiho've pripombe in izpremembe, ddai v svojih seiah ter redigiral. da je že dne 10. jun. 1920. lahko izdala Zaveza svoj oficialni »Načrt zakona o narodnih šolah za kraljevi.no SHS«. Še isto leto le nekaj dni poteim ie sledilo udruženje jugosl. učiteljstva in težišče dela za preustrojitev našega osnovnega šolstva smo prenesli v centralno orsfanizacijo. Po'Vdarjam: osnovnega šoistva. Naša zahteva po enotnem šolskem zakonskem načrtu ie povsem ostala glas vpijočega v puščavi. ukloniti smo se morali vedno silnejši vseobči diferencijaciji, ako smo. hoteli vsaj v svojem koitu pod skupno streho prodreti s svojimi idejami. Centralna učiteljska organizacija je dosegla, da ie ministrstvo prosvete z odlokom št. 18115 od 28. IV. 1921 obrazovalo posebno komisijo. ki se ji ie poverila naloga, da izdela projekt zakona o narodnih šolah za kraljevino SHS. Od Slovencev je bil povabljen v to komisijo tov. viš. šol. nadzornik E. Gangl; pretežno večino komisije so tvorili tovariši iz Srbije, ki so tudi uveljavili v načrtu svoje težnje in svoj sistem. Tega jim ne pravim kot učitelj, nego samo konstatiram kot dejstvo ki nam je pokopalo poslednjo nado na uresničenje enotnega. a tudi okvirnega šolskega zakona. O projektu razpravljati danes ne moremo, ker ni več aktualen; »Nar. Prosv.« ga je objavila 1. 1921 v št. 60—71 in odtod ie znan tudi pri nas. Načrt ie. bii predložen ministrstvu prosvete, v roke ga ie dobil načelnik osnovne nastave ?. Vlado Radojevič in precej časa ni bilo ne duha ne sluha o njem. »Nar. Prosv.« je tirjala. da se predloži načrt miniistrskeimu svetu in narodni skupščini, g. Radojevič pa je molčal in — delal. Delal z ozirom na vidovdansko ustavo, pa z vso skrbnostjo in prevdarnostjo, ki jo mora pri njem spoštovati. kdor^ je imel kedaj priliko. da ie z njim delal. Žal pa — ne s popoilnim poznanjem razmer v vsej državi. Poleg tradicionalizma glede zako^ nodaje v smislu bivše kraljevine Srbiie ie to menda najpoglavitejši vzrok, da načrt g. Radojeviča ni zadovoljil. Ne samo pri nas, kjer se je dvignil proti njeimu buren protest, ki ga je priobčil »Učit. Tov.« dne 29. XII. 1921; tudi v krogih srbskega učiteljstva proiekt ni našel nedeljenih simpa- tij in pdznanja. Ministrstvo prosvete ga je dalo v obravnavo Glavn. Prosvetn. Savetu ter pozvalo na sodelovanje še delegate iz pokrajin. To delo bi bržkone rodilo drugačen sad — za svojto osebo sem v tem celo prepričan — ako bi Glavni Prosv. Savet ,ne vzel za osnov razprav saimo projekta g. Radojeviča. nego bi si določil najprej načela za šolstvo in svoi oficialni načrt sestavil po teh načelih. A omenjeni postopek je bil rnenda obvezen za Ql. Prosv. Savet. Da obrazložimo tudi Slovenci svoje zahteve. sva s tov. Iv. Dimnikom začela pisati o njih v »Nar. Prosv.«; doom se je spuščal ta v specijalna vprašanja in jih obravnaval z našega stališča in oziraie se na naše prilike. sem sam priobčil obširnejše razmotrivanje pod naslovom »Načelno pitanje sloven. učiteljstva o projektu zakona o osnovniim škoiama«. Reči mora/m, da so se člani Gl. Prosv. Saveta. katerim je urednik »Nar. Prosv.«. spoštovani drug Milj. Stankovič redno dostavlial vse številke. v katerih so bila ta razpravljanja, za naše stališče zanimali. a spoznati smo morali. da je zlasti v načelnih vprašanjih prišla naša propaganda prepozno. Vobče je treba priznati, da za učiteljsko stalisče Radojevičev načrt ni slab. se ie pa v tem oziru še izbodjšal: zahteva pač strogo izpolpjevanje dolžnosti. a nudi obenem polne pravice. Največja njegova pridobitev je 8 letno obvezno šolsko pohajan.ie. s čemer nam je za današnje razmere dovoijno preskrbljeno za notranji razvoi našega šolstva. Isto jamči med drugim tudi zahteva. da mora vsaka šola imeti nai_nanj 2 učitelja, kar odpravlja 'današnje oiminozne enorazrednice. Tako smo dospeli danes na novo postajo Zakonski načrt, ki ga je osvojil Gl. Prosv. Savet v svojih seijah od koncem ian. pa v prve dni marca t. 1.. in ki je znan iz letnika »Nar. Prosv.« št. 85—90, ie glasom poročil predložen ministrskemu svetu. Kar raoremo še danes storiti na niem, ie to. da predložimo izpremembe. ki jih _e sklenila letošnja velikonočna anketa ljubljanskega poverjeništva UJU; in to bo storjeno v poslednjih minutah dvanajste ure. Kako naj to storimo. hočem omeniti na koncu. Sedai pa si 'dovolim opozoriti na najvažnejše izpremembe. ki jih predlaga omenjena anketa; oredaleč bi namreč vodilo. ako bi hotel opozarjati na vse izoremenjene podrobnosti; na razpolago pa sem ot> koncu poročila za morebitna poiasnila v tem ali onem vprašanju. Vzroki. ki so nas vodi/li pri tej ali oni izpremembi. so večina brez posebnega utemeljevania razvidni iz izpTemembe same. Suponiram pa pri svojem poročilu da je v Beogradu predlagani in popravljeni Radojevičev načrt znan vsaj v bistvenih točkah. Čl. 1. izraža smoter osn. šole. Dasi priznavamo. da je izražanje smotra v zakonu le programatično. ie venda-r smoter označiti izčrpmo: načrtov ta čl. je povsem izpustil telesno vzgojo. ki io naša pripomba povdarja. ČI. 6. določa dolžnost staršev, da daieio deco v šolo; dopušča pa. da jo ti lahko pohaiaio kjeTkoli. Tu smo statuirali oravilo. da moraio hoditi otroci v doimaoo šolo. Čl. 9. našteva vrste osnovnih šoi ter navaia tudi šole za odrasle nepismene. Potrebo pouka za odrasle nepismene vseskozi uvidevamo. mnenja pa smo. da so za ta pouk primernejši tečaji mesto šol;; zato nai imajo to označbo. kar gotovo tudi v inozemstvu bolje učinkuje. Čl. 22. i. n. vpostavljajo šolske občine in jim nalaga doižnost. da zidajo in vzdržujejo šolska poslopja ter skrbe za stvarne šolske potrebščine. Iz preteklosti našega šolstva predobro poznamo kvarni vpliv krajnih šolskih svetov, kakor tudi oviro v razvoiu šolstva. da se breme zidanja in izdržavanja šolstva nalaga šolskim občinam. Mnogokrat pa se šolske občine tudi pri najboljši volji ne morejo dvigniti do tega, da bi skrbele uspešno za svoio šolo. ker so gospodarsko prešibke. Zato priporočanio. da se izdrževalno breme prenese na širša. gospodarsko čvrstegša ramena, t. j. na srez. v katerem bodo premožnejše občine pomagale v prosvetnem dviganju slabšim, kakor se to ua pr. pri cestah i. pod. že danes godi. čl. 54-^57. Postopek pri vpisovaniu šollske dece v šolo smo neznatno izpremenili tako. da ga približaimo našemu današniemu načinu, ki je preprostejši. a nudi bolji pregled. Čl. 58. Našemu današnjemu naziraniu smo zbližali tudi določbe o opravičljivosti otroške odsotnosti. Šolske kazni, dasi se zde .našeimu naziranju drakonične. smo pustili neizpremenjene z ozirom na državne razmere. prenesli pa smo njihovo eksekutivo od šolske občine, ozir. od krain. šol. sveta, ki ga eliminiramo, na sodišča. katero irna občo eksekutivno oblast. ^ Čl. 60. Za ocenjevanje določa načrt rede (gl. tam); mnenja smo bili, da naim zadostujejo trije. in sicer: odličan (3), dobar (2).slab (1). Pustili pa smo nam dosedai neobičajno zaznamovanje (3, 2- 1), ker se nam ni videlo potrebno, v takl malenkosti biti le iz tradicionalizma drugačnega .naziranja. IzjaviH smo se za to. da poučuj učitelj v šoli vse predmete razen veronauka. V istem členu smo določili nepredvideno maksimalno število tedenskih ur (25) in honoriranje nadur. ČI. 87. Smo dopolnili ne dovolj označeno pravico na stanarino učiteljstva. Čl. 95.—113. obravnavajo učiteljske pravice. V teh čl. smo spravili v sklad z določbanri zakotia o civilnih državnih uslužbencih one določbe, ki bi mogle poslabšati učiteljski položaj napram onim. čl. 114. Tu smo zjiižali število učencev v posameznih razredih od 60 na 50 (pri 1. š. 1.) iu od 50 na 40 (pri več šol. letih). Čl. 119.—130. obsegajo disciplinarno p-ostopanje. Tu smo predložili postopne (srezke. oblastne. državne) učiteljske porote, ki nai deluiejo v disciplinarnih zadevah skupno z učiteljskimi zbornicami. Čl. 131.—147. govore o postavljanju in nameščanju učiteljstva. Najvažnejše naše izpreonembe v tem odst. so: 1. da soodloča pri nameščanjti učiteljstva učiteljska zbornica. 2. črtali smo čl. 141., ki iamči učiteljsko stalnost na istem mestu le 15 let. Pustili pa smo. oziraje se na državne poitrebe. določbo, da je vsak učitelj prvih 6 let na razpolago rnmistrstvu prosvete. ČI. 148.—150. Ocenjevanje učiteljstva smo v glavnem izpremenili v toliko. da ga ne ocenjuje nadzornik. marveč ocenjevalna komisija na podlagi nadzornikovih vpisov. Ol. 157. Popolnoma in načelno smo izipreimenili ta člen, ki podaja občo razdeiitev uprave in nadzora in ki se elasi sledeče: (gl. v načr.) Nasproti temu smo se držali prvotnega svojega principa, da izločimo kraj. šol. svete ter da spadajo stanovska učiteljska vprašanja, uprava in eksekutiva učiteljskih skupščin v področju učiteljstva samega: zato smo stavili semkail besedilo iz Zav. načrta iz 1. 1920., ki se glasi: (gl. tam). Neposredno šolsko upravo izročamo upravitelju. ki vodi tudi solsko blagajno. Na tem mestu se mi zdi §e izven p-oročila samesa potrebno na nekaj opozoriti. Zakonski načrt sam vsebuje znano učiteljsko zahtevo po ločitvi šolske od obče uprave; stari zakon o obči upravi in samoupravi nasprofcno postavlja šolsko upravo še vedno pod političnega šefa. In Doročila pripovedujejo. da se je zakonski načrt. oziraje se na že izišli zakon izpremeniil — »Nar. Prosv.« sicer trdi. da nebistveno — Česar si ne inorem prav predstavljati; da se opusti načrt ločitve. iie menda bistv&na in načelna izprememba; vendar pa ni najhujša. Upajmo, da zakonski načrt ne doživi težjih izorememb- ki bi ga utegnile res principielno pokvariti. Čl. 162.-177. V odst.. ki govori ošolskih nadzornikih. smo z izpremembaini vnovič povdarili načelno svoie stališče. da se moraio nadzorniki vseh vrst iemati le iz onega učiteljstva. za katere.sra šole &o določeni in da imei pri predlogih oseb za šolske nadzornike učiteljstvo svojo besedo. Tudi načelo strokovnih nadzornikov smo povdarili a svojimi izmenaitni. Cl. 178.—197. Upravo. v teh čle,nih označeno. smo v smislu prej omenienega načela izpremeniili tako, da smo zameniali besedilo v najnovejšem načrtu z besedilom. kakor ira vsebuje Zavez in načrt iz leta 1920. čl. 213., ki govori o spremljaniu otrok v cerkev. srno izpremenili v toliko. da nai učiteljstvo ob določenih dnevih deco v cerkvi le nadzoruje: kot nepotreben smo označili naslednji dostavek (gl. tam.) Kot nedostatek smo občutili v zak. načrtu to da ne govori o učiteljski izobrazbi in nadaljni učiteljski izobrazbi. Dasi se hočejo urediti učiteljske šole s posebnim zakonam. smo vendar mnenia, da ie treba v zakonu- ki omenia učiteljsko spremo. označili tudi smernice zanfo. To smo storili z ustavitvijo tozadevnega odstavka iz Zav. načrta 1920. & 219.—241. V prehodnih naredbah smo dopolnili le še ono. kar se nanaša na izpremembe v glavnem tekstu. P r e d 1 og: To so v giavnem izprerrieim.be. ki jih ie izvršila velikonočna anketa. 2e poprei sem rekel. da se izvrši njihova izročitev v poslednjih minutah dvanajste ure. Zato predlagam. naj ljubljansko poverjeništvo UJU predloži vse izpremembe z utemeljitviio nemudoma Glavnemu odboru UJU s prošnio. da si jih osvoji kot svoje in jih predloži ministrstvu prosvete s prošnjo, da jih uvažuje in merodainim osebam. narodnim poslanikom itd. s orošnio. da zastopaio naše težnje v prid našemu šolstvu in učiteljstvu in s tem v prid razvolu naro^dne in državne prosvete.