GLASILO SZDL IN ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA MIRNA ŠT.: 8
LETO I.
DECEMBER 1978
re priprave so rodile dobre uspehe
V	naši občini smo se 7. in 10. decembra 1978 odločali za podaljšanje samoprispevka. V četrtek, 7. decembra, so glasovali zaposleni, v nedeljo, 10. decembra, pa je teklo glasovanje v krajevnih skupnostih. Ker je bil samoprispevek izglasovan s 67,8 odstotka glasov, bomo kot doslej od netto osebnih dohodkov prispevali 1,5 odstotka za gradnjo novih šol in komunalno ureditev krajevnih skupnosti.
V	delovnih organizacijah so delavci ob skoraj sto odstotni udeležbi z 72,3 odstotki glasovali „za“. V krajevnih skupnostih pa je bila udeležba 94,8 odstotna. Za samoprispevek je glasovalo 65,9, proti pa 22,2 odstotka krajanov.
Najbolje so glasovali v KS Velika Loka, kjer je bilo 80,1 odstotka krajanov „za“. Slabo pa je uspel referendum v KS Dobrnič, kjer je bilo ,,za“ 53 odstotkov krajanov, v KS Trebelno, kjer je bilo ,,za“ 54,7 odstotkov krajanov in v KS Mokronog, kjer je bilo „za“ 56,1 odstotek krajanov.
Izidi referenduma po krajevnih skupnostih - „za“: Velika Loka 80,1 %, Veliki Gaber 79,7 %, Trebnje 79 %, Račje selo 79,3%, Mirna 75,8%, Svetinje 74,8%, Knežja vas 71,3%, Štefan 71 %, Čatež 67,5 % Šentrupert 62,7%, Sela Šumberk 58,4%, Dolenja Nemška vas 57,3%, Mokronog 56,1%, Trebelno 54,7 %, Šentlov-renc 54,1 % in Dobrnič 53%.
V naši krajevni skupnosti so dobre priprave na referendum rodile uspehe. Kljub slabemu vremenu (poledica in sneg) je glasovanje potekalo hitro. Krajani so pohvalili dobro organizacijo in obveščenost. Zataknilo se je le v Volčjih njivah, kjer niso pokazali zanimanja za samoprispevek oziroma za program izgradnje novih šol in komunalnega urejanja krajevnih skupnosti. Temu nezanimanju je bil sorazmeren tudi izid glasovanja, saj je v Volčjih njivah „za“ glasovalo le 13,2 odstotka krajanov.
Izidi glasovanja za samoprispevek v KS Mirna -„za“:
Migolica 94,1 %, Zabrdje 86,4%, Selo 81,1 %, Mirna 79,1%, Sevnica 76,3%, Gomila 75%, Stan 71,4%, Cirnik 65,6%, Volčje njive 13,2%.
V delovnih organizacijah pa je v OŠ Mirna „za“ glasovalo 95,12 %, v IM V TOZD Mirna 61,38%, v Kolinski TOZD Mirna 70 %, V Dani 69,29% in v GOP 88,64% delavcev.
O vzdušju na glasovalnih mestih smo se pogovarjali z nekaterimi predsedniki in člani volilnih odborov.
O poteku glasovanja v Migo-lici nam je predsednik odbora Anton Dim dejal, da se je odbor sestal že dan pred glasovanjem pri Leopoldu Kašiču, kjer so s pomočjo mladine uredili in okrasili volišče. V nedeljo na dan glasovanja so volišče odprli ob 7. uri, z glasovanjem pa so zaključili že ob 10.30.
V volilnem imeniku so imeli vpisanih 50 krajanov. Glasovali so vsi, od tega ,/.a“ kar 94,2 odstotka.
Vzdušje na volišču je bilo izredno. Po Dimovem mnenju je k temu dobremu vzdušju prispeval svoje tudi časopis Krajan, kije dobro pojasnil namen uvedbe samoprispevka, dalje vaški odbor SZDL z javno razpravo in nenazadnje seveda tudi visoka zavest krajanov. Zapisati moramo tudi, da so člani odbora obiskali na domu vse starejše krajane, ki na glasovalno mesto niso mogli priti sami, in jim na ta način omogočili glasovanje.
Z volišča v Zabrdju poroča predsednik Jože Višček, ki pravi: „Volišče je bilo kot vedno pri Bonu. Volišče, ki so nam ga pomagali odpraviti in okrasiti učenci OS Mirna, smo na dan glasovanja odprli ob 6.30 in ga zaprli ob 14. uri. Na našem voli-
šču so glasovali krajani iz vasi Stara gora, Praprotnica in Zabrdje. Odbor je imel kar precej dela, saj je bilo veliko bolnih, ki jih je bilo treba obiskati in jim omogočiti glasovanje. Krajani so se tudi tokrat izkazali, saj jih je ,/a“ glasovalo 86,4 odstotka.“
Predsednik volilnega odbora na Selu je bil Jože Žlembergar, ki pravi, da so se vsi člani odbora potrudili, da je bilo volišče na dan glasovanja primerno okrašeno. Zbrali so se že dan prej in uredili vse potrebno. Volišče so odprli ob 6,30 in ga zaprli že bo 10. uri. Zato je vred-
no pohvaliti krajane, ki so kljub slabemu vremenu in čeprav so to že starejši ljudje, svojo dolžnost opravili v zgodnjih dopoldanskih urah. To dokazuje njihovo visoko zavest. Zadovoljni pa so bili tudi z izidom glasovanja, saj jih je kar 81,1 odstotka glasovalo za uvedbo samoprispevka. To pa pomeni, da so ljudje spoznali, da le s slogo lahko rešujemo težave za lepšo prihodnost naših otrok in lepšemu videzu naših krajev.
O poteku glasovanja na Mimi pripoveduje predsednik odbora Albin Zore, da se je tudi njihov odbor zbral na volišču že dan prej. Volišče so jim pomagali
okrasiti mladinci in pionirji mirenske šole, tako da odbor ni imel večjega dela. Na dan glasovanja je odbor prišel na volišče že ob 6. uri, glasovanje pa seje pričelo ob 7. uri. Ker so zaposleni na območju občine Trebnje glasovali že v delovnih organizacijah, so v nedeljo glasovali v glavnem upokojenci, gospodinje in študentje. Treba je pohvaliti posebno starejše krajane, ki so kljub poledeneli cesti glasovali že v jutranjih urah. Povemo naj še, daje bila najstarejša volilka stara 93 let, najmlajša pa je imela 18 let in 6 dni.Odboru so bili v veliko
pomoč pri njegovem delu vodstvo OŠ Mirna, aktivisti s predsednikom KK SZDL tovarišem Kurentom, ki so obiskali obolele krajane in jim omogočili, da so lahko izpolnili svojo dolžnost in oddali svoj glas. Glasovanje je bilo zaključeno ob 19. uri. Odbor je ugotovil, da so izidi glasovanja dobri, saj je za uvedbo samoprispevka glasovalo 79,1 odstotek krajanov.
Glasovanje za podaljšanje samoprispevka je lepo teklo tudi na Gomili, kjer seje odbor zbral na predvečer glasovanja. S pomočjo pionirjev z Brezovice (nadaljevanje na 3. strani)
5 SREČNO NOVO LETO 1979 '
$ VAM ŽELIJO
*
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA DELOVNE ORGANIZACIJE IN OBRTNIKI UREDNIŠTVO KRAJANA
Večina krajanov je glasovalo že dopoldne
Priprave na volitve v krajevno samoupravo
V novembru 1978 so se začele priprave za izvedbo volitev \ organe KS ter KK SZDL.
Predkandidacijski postopki v organe KK SZDL, koordinacijskega odbora, izršnega odbora in predsedstva KK SZDL in sveta KS, so bili skupno za oba organa za KS in KK SZDL. V smislu JMačel in meril kadrovske politike ob volitvah v SZDL m samoupravnih organov KS“ je struktura KK SZDL Mirna sledeča: Pododbori Selo, Sevnica, Gomila - Brezovica, Praprotnica in Debenc — Stan bodo imeli po dve delegatski mesti. Pododbor Mirna pa bo Imel štiri delegatska mesta. Štiri delegatska mesta bodo imele tudi družbenopolitične organizacije (ZKS,. ZSMS, ZRVS, ZB) in sindikati delovnih organizacij. Dve delegatski mesti bo imela krajevna samouprava, šest pa društva. Skupaj bo torej KK SZDL sestavljalo 30 delegatov.
Maks Kurent
Bazo tvorijo delegacije po navedenih strukturah. Predsedstvo KK SZDL ima 15 delegatov, kjer so zajete družbenopolitične organizacije, delegati društev, vodje delegacij DPS in SIS ter delegat sindikata. Izvršni odb' r šteje 7 članov. Ostali organi, razni koordinacijski odbori se formirajo s pravili KK SZDL. Pri formiranju krajevne samouprave je letos novost v tem, da se kot najvišji samoupravni organ, namesto zbora delegatov, ki je štel 29 članov, formira krajevna skupščina, ki bo po predlogu štela 37 delegatov.
Struktura delegatskih mest je sledeča: Stan — Debenc, Volčje njive — Glinek, Zabrdje — Praprotnica — Stara gora, Brezovica - Gomila, Selška gora -Cirnik — Ravne, Selo, Migolica — Migolska gora — Sajenice, Sevnica — Gorenja vas in Zagorica — Škijanče bodo imeli 3 člansko delegacijo in 1 delegatsko mesto. Le Mirna - Trbinc bo imela 7 člansko delegacijo in 2 delegatski mesti.
Kolinska, GOP, OŠ Mirna, Vojaški vojni invalidi, društvo Partizan, DPD Svoboda, LT Mirna, gasilci, lovska in strelska družina ter ribiči, obrtniki, zdravstvo — otroško varstvo — RK, hišni sveti (to je sedaj no vost, doslej niso bili voljeni), PTT — trgovska podjetja — Kremen in upokojenci bodo imeli 3 člansko delegacijo in 1 delegatsko mesto. Mesnici bosta imeli 4 člansko delegacijo in 1 delegatsko mesto. IMV TOZD
Krajevna konferenca SZDL Mirna je ob izteku mandata pripravila poročilo o svojem delu in ugotovitvah. Takole se začenja poročilo, ki ga je pripravil predsednik Krajevne konference SZDL Mirna, Maks Kurent.
Krajevna konferenca SZDL Mirna je vsako leto pripravila predloge in sprejela program dela, kjer so bili upoštevani vsi interesi Krajevne skupnosti Mirna. Tako smo poleg izvršnega odbora, ki šteje 7 članov, ustnovili 6 pododborov v vaseh in 4 pododbore v delovnih organizacijah. Kot novost pa smo uvedli tudi 15 člansko predsedstvo.
Leta 1976 smo dobro izpeljali več pomembnih akcij. Med njimi tudi solidarnostno pomoč Kozjanskemu in Posočju ter akcijo za izvedbo javnega posojila za ceste. Sodelovali smo tudi pri asfaltiranju ceste Roje II in ceste proti pokopališču. Z vso resnotjo smo se leta 1977 začeli pripravljati na volitve, ki so bile leto kasneje. Organizirali smo temeljite priprave za evidentiranje možnih kandidatov za delegacije SIS in skupščino DPS. Same volitve, ki so bile marca 1978. leta, so bile uspešno izpeljane.
Seveda smo vsako leto organizirali primerno praznovanje državnih praznikov, predvsem
1.	maja in 29. novembra, in sodelovali tudi pri organiziranju žalnih svečanosti ob Dnevu mrtvih. Prav tako smo vsako leto ob dnevu žena organizirali kulturno prireditev in pogostitev žena ter sodelovali pri organiziranju praznovanja krajevnega praznika. Na našo pobudo so za krajevni praznik tudi športna tekmovanja med kolektivi v KS Mirna, ki so postala že tradicionalna.
Na pobudo krajanov, družbenopolitičnih organizacij in združenega dela, zlasti pa na pobudo KK SZDL Mirna, smo v začetku leta 1978 pričeli izdajati glasilo KRAJAN, kini strogo lokalno in si zato želimo so-
Mirna in Dana bosta imeli 5 člansko delegacijo in 2 deleget-sk mesti. Koordinacijski odbor predlaga, da bi svet KS štel 15 članov (prej 13).
Zbori občanov po vaških odborih so bili od 16. do 20. 12. 1978 Družbenopolitične organizacije in društva so morala na svojih občnih zborih izvoliti svoje delegate do 29. 12. 1978. Prvi sklic novoizvoljenih delegatov KK SZDL in krajevne skupščine bo 7. 1. 1979. Pred
delovanja tudi z ostalimi KS v občini. Za nemoteno izhajanje glasila je bil imenovan uredniški odbor.
KK SZDL Mirna sodeluje tudi pri obnovi doma Partizan in je ena od nosilcev akcij za komunalno ureditev kraja.
Priznati pa moramo, da vseh nalog, ki smo si jih zastavili v programu, le nismo tako uspešno opravili. Še vedno ni dovolj zaživelo delo v vaških odborih SZDL, predvsem se kaž- negativno delo v vaškem odboru SZDL Volčje njive, medtem ko lahko pohvalimo delo vaškega odbora SZDL Selo. Prav gotovo ne moremo biti zadovoljni z udeležbo na javnih razpravah po vaških odborih SZDL v KS Mirna, kar se je pokazalo tudi na zadnjih javnih razpravah, ko smo razpravljali o podaljšanju
Mirenska zdravstvena postaja, ki je bila zgrajena pred 13 leti, je potrebna obnove. Stavba je začela zaradi mehkega terena pokati. Zaradi tega zamakajo tudi kletni prostori.
Obvestilo
Krajevna skupnost Mirna prosi vse krajane oziroma gospodinjstva, da prispevajo po 1.000,00 din za razširitev mirenskega pokopališča in izgradnjo mrliške vežice, ki ju je predlagal zbor delegatov.
Prispevek lahko vplačate z obveznicami posojila za ceste ali z gotovino po obrokih
Predlagani prispevek lahko vplačate vsak dan, razen sobote in nedelje od 7. do 14. ure na KS Mirna.
Krajane prosimo, da akcijo sprejmejo z razumevanjem in jo podpro.
KS MIRNA
tem pa bo še enkrat seja KK SZDL v stari sestavi, ki bo sprejela oceno o izvedenih volilnih postopkih.
Že sedaj, ko se vrše zbori občanov po vaških odborih, lahko ugotovimo, da izbirajo svoje delegate s polno odgovornostjo, da bo vključeno veliko novih ter da pozitivno ocenjujejo dosedanje delo KK SZDL in samoupravnih organov KS.
Predsednik KK SZDL MAKS KURENT
občinskega samoprispevka za šolstvo in komunalno dejavnost v naši občini. Nosilec te naloge je bila KK SZDL, ki jo je tudi uspešno izvedla. To pa je tudi zadnja velika akcija KK SZDL v tem mandatnem obdobju.
V bodoče se bomo morali potruditi, da se bo javnih razprav udeležilo čimveč krajanov, zlasti še takrat, ko se odloča o pomembnih zadevah.
Tudi mladinsko organizacijo bo potrebno v bodoče bolj aktivno vključiti v delo SZDL. Mladina se vse premalo vključuje tudi v politično, kulturno in športno dejavnost.
Pospešiti bomo morali tudi delovanje žena in kmetovalcev v družbenopolitičnem življenju in se zavzemati, da pri nadaljnem delu odpravimo dosedanje slabosti.
Kot nam je povedal direktor ZD Trebnje, je Zavod za raziskavo materiala iz Ljubljane že opravil potrebne raziskave in določil način popravila. Z deli bi začeli v začetku 1979. leta.
Poleg tega bodo s prezidavo in dozidavo napravili dve čakalnici. Sedaj je le ena, ki istočasno služi za splošno in zobno ambulanto.
Največja težava na Mirni pa je stalen zdravnik splošne prakse, ki bi delal vsak dan, in zobo-tehnik, ki je tudi zaposlen le honorarno.	j PLATIŠE
PREDAVANJE
Konec novembra je bilo v Osnovni šoli Mirna predavanje o vtisih s Kitajske. Predaval je Janez Gartner, kije Kitajsko obiskal letošnjo jesen. Predavanje je organizirala OŠ Mirna.
J.P.
krajan 2
Vaški odbori še niso povsem zaživeli
Obnova zdravstvene postaje
Odgovor na stališča KK SZDL Mirna
Prosimo, da v „Krajanu“ objavite odgovor KZ Trebnje na stališče in sklepe KK ZSDL Mirna, ki so bila objavljena v septembrski številki „Krajana“ pod naslovom ,,Sta potrebni dve trgovini? “
Predsedstvo in Izvršni odbor KK SZDL Mirna je na svoji seji ob koncu septembra poleg drugih zadev sprejel tudi sklep o nesmotrnosti izgradnje nadomestne trgovine KZ Trebnje na Mirni, češ da se že gradi Mercatorjeva trgovina v bivših prostorih „CEKINČKA“. Tako naj bi bila izgradnja zadmžne trgovine nepotrebna in naj bi se preusmerila v agrotehniko in servisno dejavnost. O tem naj bi KK SZDL obvestila Izvršni svet in SO Trebnje. KZ Trebnje se s takim stališčem ne more strinjati, ker pomeni to zavajanje javnosti, predvsem pa krajanov KS Mirna iz naslednjih vzrokov:
Izgradnjo nadomestne trgovine na Mirni ima KZ Trebnje v svojem investicijskem programu za obdobje 1975 - 1980. Ta gradnja je tudi v srednjeročnem programu razvoja občine Trebnje in Temeljne dolenjske banke, Ob sprejemu te investicije v KZ Trebnje in sprejemu srednjeročnega programa razvoja občine izgradnja Mercatorjeve trgovine ni bila znana. O izgradnji zadružne nadomestne trgovine z istim predmetom poslovanja, kot ga imamo sedaj, je bil seznanjen tudi svet KS Mirna, ki je 26. oktobra 1977 obravnaval in sprejel našo lokacijo. za kar je izdal tudi pismeno soglasje. Zanima nas, ali je svet KS Mirna obravnaval tudi investicijski program in lokacijo za Mercatorjevo trgovino na Mirni. V kolikor je svet KS obravnaval tudi Mercatorjevo investicijo, sta bili odgovornemu organu zadeva in posledice dobro znani. Če pa svet KS ni obravnaval Mercatorjeve lokacije, smatramo, da kritika KK SZDL Mirna ni usmerjena na pravi naslov. KZ TREBNJE DIREKTOR NEMANIČ SLAVKO, dipLing. agr.
PRIPIS!
Stališče predsedstva in 10 KK SZDL je bilo sprejeto na osnovi informacije o zaključnih delih na adaptaciji trgovine s tehničnim blagom Mercatorja TOZD - Gradišče Trebnje.
b alUp—

I-4H
Nova Mercatorjeva trgovina s tehničnim blagom na Mimi, ki so jo odprli 29. 12. 1978.	J
Želeli smo opozoriti le na problem glede na to, da bosta praktično na isti lokaciji dve trgovini s skoraj enakim predmetom poslovanja, obstaja pa nepokrito področje predvsem servisiranja kmetijske mehanizacije.
Na tem sestanku ni bil sprejet nikakršen sklep proti gradnji trgovine KZ na Mirni, smatramo pa, da imamo kot dmžbenopolitična organizacija pravico in dolžnost opozoriti na katerikoli problem iz družbenoekonomskega področja v krajevni skupnosti.
Ustrezni sklepi za gradnjo ali proti njej, pa se sprejemajo na samoupravnih organih različnih nivojev.
PREDSEDNIK KK SZDL: ing. KURENT MAKS
Dobre priprave so rodile dobre uspehe
3 krajan
(nadaljevanje s 1. strani) so okrasili in uredili volilni prostor. Krajani so začeli prihajati na volišče že takoj ob 7. uri. Bili so dobro razpoloženi, zavedali so se svoje dolžnosti. Ker je bila cesta poledenela, so nekaterim starejšim krajanom nesli glasovnico na dom. Za samoprispevek seje odločilo 75 odstotkov krajanov, Z glasovanjem so zaključili že ob 11.30.
Prav tako je glasovanje uspešno potekalo na Stanu, kjer je „za“ samoprispevek glasovalo 71,4 odstotka krajanov, na Cimiku, kjer je „za“ glasovalo 65,6 odstotka krajanov in v Sevnici, kjer je „za“ glasovalo 75.3 odstotka krajanov.
Razočarali so nas samo krajani Volčjih njiv, katerih se je le 13,2 odstotka odločilo za samoprispevek. Bili so najslabše volišče v občini. Kljub temu da je uredništvo Krajana zaprosilo predsednika odbora za kratko poročilo o poteku glasovanja, tega ni dobilo.
O poteku glasovanja v delovnih organizacijah sta poslali poročili dve delovni organizaciji: IM V TOZD Mirna in KPD Dob pri Mirni.
V	tovarni IMV TOZD Mirna so kot povsod v občini imeli glasovanje v četrtek, 7. decembra. Kot navajajo, se je glasovanja udeležilo 425 delavcev od 435 vpisanih ali 97,7 odstotka. Za podaljšanje samoprispevka je glasovalo 267 delavcev ali 61,38 odstotkov. Proti pa je glasovalo 144 delavcev. Neveljavnih glasovnic je bilo 14.
V	zaključku poudarjajo: „Tako smo se tudi delavci naše TOZD odločili za podaljšanje samoprispevka za šolstvo in komunalno ureditev KS, saj se končno zavedamo, da bomo le s skupno akcijo in z odrekanjem dela svojih dohodkov lahko zagotovili hitrejši in
skladnejši razvoj tudi na področju šolstva in komunalne dejavnosti.11
V Kazensko poboljševalnem domu Dob pri Mirni je „za“ glasovalo 171 delavcev, 21 jih je bilo „proti“, 4 glasovnice pa so bile neveljavne.
Treba je poudariti, da petina članov delovne skupnosti stalno prebiva izven občine Trebnje, zato je bilo v volilni imenik vpisanih le 197 delavcev. Razen enega opravičeno odsotnega so se glasovanja udeležili vsi volilni upravičenci. Izraženo v odstotkih to pomeni 99,5 odstotno udeležbo na glasovanju, 86,8 odstotka glasov „za“,	10,6
odstotka glasov ..proti11 in 2 odstotka neveljavnih glasovnic.
potekalo istočasno z obravnavanjem predkongresnih dokumentov Zveze sindikatov Slovenije. O predlogu programa sta razpravljali na skupnem sestanku obe osnovni organizaciji ZK, na posebnem sestanku pa tudi delegati sveta delovne skupnosti. Poleg aktivnosti znotraj delovne skupnosti, so številni naši delavci aktivno sodelovali v javnih razpravah v KS in družbenopolitičnih organizacijah na terenu.
Izid referenduma v delovni skupnosti KPD Dob je rezultat dobrih priprav in zrelosti večine članov kolektiva.
Za zaključek lahko kljub temu, da smo v Voljčjih njivah imeli najslabše volišče v občini.
L-if
Na volišču IMV TOZD Mirna, ko je prihajala na delo druga izmena
Do prvega poročanja občinski volilni komisiji ob 9.30 uri je glasovalo že 163 ali 83
odstotkov vpisanih delavcev.
Težišče vse aktivnosti v pripravah na referendum je bilo v sindikalnih skupinah, pod vodstvom članov izvršnega odbora OOS, ki vodijo posamezne skupine. Obravnavanje predloga programa izgradnje šolskih in komunalnih objektov v občini je v naši delovni skupnosti
zapišemo, da je referendum v naši krajevni skupnosti zelo dobro uspel. Ob tem je treba pohvaliti vse aktiviste, ki so bili neposredno ali posredno vključeni v akcijo, in krajane, ki so kljub slabemu vremenu svojo dolžnost v pretežni večini opravili že v dopoldanskem času. To nam obenem dokazuje, da imamo zrele in zavedne krajane, na kar smo lahko ponosni.
JANEZ PLATIŠE
Zahtevno,
vendar uspešno leto
Leto, ki se bo kmalu izteklo, je bilo za delovno organizacijo „DANA“ Mirna izredno pestro in dinamično. Delovni kolektiv
Slavko Kržan
je moral razrešiti vrsto zadev od organizacijskih, finančnih in kadrovskih. Kljub temu da ni bilo lahko, bo poslovno leto dokaj uspešno. Celotni prihodek bo dosežen v višini 200
milijonov dinarjev, dohodek v višini 50 milijonov dinarjev in čisti dohodek v višini 4,5 milijona dinarjev.
Takšen rezultat omogoča delovni organizaciji poravnavo vseh družbenih obveznosti, pokritje sklada skupne porabe in povečanje osebnih dohodkov za 16%.
Na osnovi doseženih rezultatov je planirana proizvodnja in prodaja v naslednjem letu. Vrednostno povečanje je predvideno v višini 14 %, količinsko pa v višini 6 %. Takšna rast ni preveč ambiciozna, je pa realna in uresničljiva. Seveda pa bo zastavljene cilje možno uresničiti le, če bo vsak član delovnega kolektiva temeljito opravil svoje naloge in obveznosti. Dosedanja zavzetost in prizadevnost delavcev so porok, da bo to mogoče doseči.
V upanju na uspešno leto želim vsem članom delovnega kolektiva veliko sreče, zdravja in zadovoljstva v novem letu 1979.
SLAVKO KRŽAN
Slovesnost ob dnevu republike
Osrednja proslava Dneva republike je bila letos na predvečer praznika v domu Svobode na Mirni, na kateri so se s skrbno pripravljenim programom predstavili mirenski šolarji in mladinci.
Posebno slovesno je bilo v Dani, ko so po kulturnem programu, ki so ga pripravili mirenski šolarji in mladinci, štirim delavcem Dane podelili priznanja za dolgoletno delo.
Prejeli so jih: Alojzija BERK za 10 letno delo, ki ob tem pravi, da se je v teh letih marsikaj spremenilo na boljše. Boljši So delovni pogoji in še marsikaj. Prav tako pravi, da je delala že ob vsakem stroju, skratka navajena je vsega. Zato ni nič nenavadnega, da njena izmenovodkinja pravi, da je z njenim delom zelo zadovoljna.
Jože KAFRLE se je v Dani zaposlil pred 10 leti. Prvih šest let je s tovornjakom razvažal Danine pijače po vsej naši domovini. Zadnja štiri leta pa vozi osebni avto podjetja. Pravijo, da se je z njim lepo peljati, saj je pozoren, pazljiv in točen.
JOŽE KOVAČIČ se je kot mlad fant zaposlil v Dani pred 20 leti. Takrat je bilo še mnogo težaških del. Ves tovor se je prekladal ročno. Njegove utrujene roke so poprijele povsod, tudi tam kjer je bilo
najtežje. Dana je nanj ponosna, saj je njen dolgoletni soustvarja-
MARJAN TORKAR je tudi eden tistih delavcev oziroma šoferjev, ki že 20 let križari po naših cestah. Vsak dan vseh 20 let je dovažal Danine pijače do kupcev in s tem širil sloves tovarne, posebno takrat, ko je bila Dana še mlada delovna organizacija. Prevozil je veliko kilometrov, prav tako pa tudi veliko ton izdelkov in na ta način je tudi on prispeval, da je Dana dosegla današnjo stopnjo razvoja.
Osnovna organizacija sindikata in dmžbenopolitične organizacije Dane jubilantom čestitajo in jim želijo še mnogo delovnih uspehov.
OOS Dana PAVLINA HROVAT
Obvestilo
Krajane, ki so se odločili odstopiti obveznice javnega posojila za posodabljanje ceste Mirna — Selo in jih še niso oddali, prosimo, da jih oddajo članom vaškega pododbora SZDL Selo ali na KS Mirna.
Vaški pododbor SZDL Selo
Volišče v Dani na Mimi
Novo odlagališče odpadkov
HP Kolinska - TOZD Mirna je jeseni letos zgradila odlagališče krompirjevih odpadkov, ki smo jih do sedaj odlagali v tovarniškem krogu in so baje neprijetno dišali prebivalcem Mirne. Odlagališče je postavljeno v gozdni grapi petsto metrov od gradu Kot in dovolj daleč od Trstenika in drugih vasi.
Okrog petnajst inšpektorjev različnih področij in nivojev je dalo pozitivno mnenje na samo lokacijo. Takšen pristop varstvu okolja je primeren tako glede varstva vode, zraka in rastlinstva.
Odpadni krompirjevi olupki, ki vsebujejo predvsem celulozo in nekaj škroba, v 2 — 3 letih propadejo in postanejo bogato humusno gnojilo. Kmetje bi to gnojilo lahko s pridom uporabljali.
Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil Gozdnemu gospodarstvu Brežice - TOZD Puščava,
ki nam je odstopilo del gozdne površine. Nepričakovano reakcijo so sprožili nekateri v KS Šentmpert, tako da predsednik sveta KS vneto zahteva od upravnega organa občine, da nam prepove odvoz teh odpadkov na odlagališče. Mislim, da to ni v skladu povezovanja KS in združenega dela, ker bi se morale tudi KS vključiti v reševanje problemov posameznih organizacij zdmženega dela.
Ni treba tudi pozabiti, da Kolinska kupuje krompir tudi od kmetov KS Šentrupert, zaposluje delavce z njenega področja in s tem daje možnosti za ustvarjanje dela dohodka ljudi.
Vabim vse tiste, ki so najbolj prizadevni za reševanje vprašanj varstva okolja, da se ta pristop Kolinske ogledajo, ker smo šli naprej od samega pisarjenja o tem.!
LOJZE RATAJC
Od leve proti desni: Jože Kafrie, Jože Kovačič in Alojzija Berk.
krajan
Novoletna obdaritev ostarelih krajanov
Odborniki Rdečega križa Mirna smo na svoji seji 13. 12. 1978 sprejeli več sklepov o na-daljnem delu. Med drugim tudi sklep o obdaritvi starejših, bolnih in osamljenih ljudi v naši krajevni skupnosti.
Sklenili smo, da bomo obdarili 65 ljudi z živilskimi in neživ-ilskimi paketi, pač glede na potrebo in gmotni položaj. Način dostave bo letos nekoliko spremenjen. Za vsak okoliš bo v OŠ Mirna prevzel pakete in darila odbornik, ki bo potem poskrbel za dostavo in izročitev.
Novoletno obdarovanje pa je tudi priložnost, da ponovno obiščemo naše ostarele, bolne in osamljene krajane. Mnogi med njimi so že vrsto let priklenjeni na posteljo. Tem naj bi veljala naša največja skrb. Bolezen in onemoglost jih je odtegnila od ljudi, zato se- čutijo še bolj osamljene. Starost že tako ni prijetna, še bolj neprijetna pa je, če otroci ne ravnajo z njimi najboljše. Odrinjeni so, čeprav so vse življenje pridno delali in skrbeli za njih. Delo jih je izčrpalo, vrsta desetletij jim je upognila hrbet. Mnoge med njimi je zaznamovala tudi vojna. Strah, lakota, mraz so pri nekaterih pustili krute posledice. Kjer ni trpljenja bolezni, se pojavljajo duševne stiske. Tudi tem je treba pomagati. Zato so naši obiski namenjeni tudi tem ljudem. Z njimi se bomo pogovorili, kakšne so njihove težave in kako bi jih najlažje odstranili in premostili.
Bridka resnica pa je, da Rdeči križ nima dovolj denarja, da bi pomagal vse leto. Odvisni smo od dotacij delovnih organizacij in KS, čeprav veliko zberemo tudi s prostovoljnimi prispevki in članarino. Mirenske delovne organizacije imajo za tovrstne potrebe velik posluh, žal pa tega ne morem trditi za nekaj posameznikov. Ni jih veliko, a nekaj jih je, ki se grdo znesejo nad aktivistom Rdečega križa, ko potrka ali pozvoni na vrata in pove, po kaj je prišel. Skoraj enotni pa so v tem ravnanju vaščani Gomile. Za leto 1977 so mladinci na Gomili na-
Obvestilo
Prosimo vse krajane, ki imajo grobove na mirenskem pokopališču, da takoj poravnajo obveznosti za uporabo peska in vode za letošnje leto.
KRAJEVNA SKUPNOST MIRNA
5 krajan
brali le 3 tisoč (starih) dinarjev članarine, leta 1978 pa so polo vrnili prazno. Ljudje so se hudovali in niso plačali članarine, ki znaša 10,00 dinarjev letno.
Delavci osnovne šole Mirna se v polni meri zavedamo, da le dober samoupravljale c lahko vzgoji dobrega samoupravljalca, zato je naša skrb, da bi se svojih dolžnosti in pravic samoupravljalca zavedal sleherni član naš delovne organizacije, podvojena. Prizadevamo si, da bi naši odnosi temeljili na odkritosti, da bi si vsak delavec upal izraziti svoje mnenje javno, na pravem mestu.
Samoupravljanje uresničujemo preko delavskega sveta, ki se pri delu tesno povezuje s svojimi izvršilnimi organi — komisijami. Delavski svet o svojih sklepih redno obvešča ostale člane delovne organizacije. Na predlog delavskega sveta o vseh pomembnejših problemih odločajo vsi člani delovne organizacij na sestankih delovne skupnosti. Pravilnost dela samoupravnih organov v sklad z zakonom o združenem delu nadzira samoupravna delavska kontrola. Samoupravljanj poteka torej po utečeni zakoniti poti, zato je najbrž zanimivejša vsebina dela.
Delo samoupravnih organov ni omejeno le na reševanje tekoč problematike, temveč je zastavljeno širše. Velika naloga, ki smo si jo zastavili, je izdelava srednjeročnega razvojnega programa naše učno vzgojne delovne organizacije v zvezi z dograditvijo šole. Načrtovali bomo tudi kadrovske potrebe glede na število otrok v prihodnosti in uvedbo celodnevne šole. Proučili bomo možnossti za vključevanje zunanjih sodelavcev v mentorstvo interesnih dejavnosti, ki bodo imele v celodnevni šoli mnogo širši obseg in pomen.
Zavedamo se nalog, ki nam jih nalaga zakon o združenem delu in s polno odgovornostjo prilagajamo samoupravne akte. Poudariti pa moram, da nam manjka znanja na tem področju, ker nismo pravniki, zato je naše delo še težavnejše in ga počasneje izvajamo. Zavedamo se tudi, da vseh nalog ne bo opravili idealno, vendar pa bomo vzporedno s pridobljenimi izkušnjami izpopolnjevali naše samoupravno delovanje in samoupravne akte. Ugotavljamo, da smo na samoupravn poti v naši delovni organizaciji stopili korak naprej. Delavci postajajo vedno bolj kritični in kar je še
Zato pa imajo veliko posluha za naše delo delavci IM V -TOZD Mirna, Dane in Osnovne šole Mirna. Tudi vaščani Mirne podpirajo RK. Koliko in kje pa
pomembneje, zdaj ko prehajamo na delitev osebnega dohodka po kvaliteti in obsegu dela — samokritični. Ena izmed pomembnih nalog samoupravnih organov je tudi vzdrževanje zdravih odnosov med delavci v času korenitih sprememb v načinu nagrajevanja dela.
Velik pomen dajemo tudi povezovanju šole s krajem, saj se zavedamo, da mora biti šola že zaradi svojega poslanstva tesno povezana s krajem. Mnogokrat smo že dokazali, da to niso prazne besede. Spominjamo se, da šola odstopa prostore za potrebe krajevne skupnosti in delovnih organizacij, da prireja proslave za krajane in delovne organizacije. Člani naše delovne organizacije ne odrečejo v okviru danih možnosti denarne podpore društvom in organizacijam v krajevni skupnosti. N.pr. pri d o gradnji doma TVD Partizan sodelujemo z društvom v obojestransko korist. Prav je, da se spomnimo tudi sprejema udeleženk 1. kongresa SPŽZ v oktobru. Velik delež naše delovne organizacije pri tej družbeni manifestaciji ni pomenil samo afirmacije mirenske šole, temveč celotnega kraja. Pripravljeni smo še za druge oblike sodelovanja, ki bi jih morali poiskati skupaj z drugimi družbenopolitičnimi dejavniki v kraju. Od krajanov pa pričakujemo, da bi gledali na nas kot na delovno organizacijo, ki se trudi, da bi družbenemu življenju in napredku v kraju prispevala čim več in čim bolj opravila svoje delo kot učnovzgojna ustanova. Prav bi bilo, da bi gledali na naše delo objektivno in ga konstruktivno kritizirali.
Samoupravna prizadevanja v naši delovni organizaciji se preko delegatov vraščajo v širšo samoupravno skupnost. Delegacija za eno področje tvori z delegacijo osnovne šole Šentrupert in osnovne šole Mokronog konferenco delegacij, ki oblikuje skupna stališča za posamezne skupščine. Delegacije dokaj redno izpolnjujejo svoje dolžnosti in nas o svojem delu obveščajo z zapisnikom.
Ne smemo pozabiti na veliko vlogo sindikata in 00 ZK v naši delovni organizaciji, ki sta gonilni sili celotne naše dejavnosti. Vse manj se omejujeta le na študij gradiva in izvajanje nalog,
so bila zbrana sredstva za novoletno obdarovanje, bomo objavili v januarski številki Krajana, ko bo akcija zbiranja sredstev za leto 1978 zaključena. Ob koncu v imenu KO Rdečega križa Mirna želim vsem srečno, zdravo in uspešno Novo leto 1979. PAVLINA HROVAT
kijih dobita od višjih forumov, pač pa iščeta področje svojega dela v naši delovni organizaciji.
S političnim izobraževanjem in z osveščenjem delavcev v duhu samoupravnega socializma ogromno pripomoreta razvijanju pravijnih odnosov med člani naše delovne skupnosti in izgrajevanju samoupravnega sistema v naši delovni organizaciji.
Veliko vlogo imata tudi v pri-pravalr 1.0 in DSZ v naši delovni organizaciji med obrambnimi pripravami v trebanjski občini. Odbor za LO in DSZ je z vsemi enotami pravočasno izdelal vse načrte, pregledal material in ga izpopolnil. S tem smo pokazali dobro pripravljenost za izvrševanje obrambnih nalog. Vsa naša prizadevanja pa bi bila nepopolna, če jih ne bi prenašali tudi na učence, zato jih seznanjamo z velikim pomenom SLO, civilne zaščite in družbene samozaščite. Vključujemo jih v enoto prve pomoči.v enoto za obveščanje kot kurirski odred TV—5 in v gasilsko enoto. Vsebino učnovzgojnega dela pri predmetih, kjer se to da, prilagajamo na tem področju.
Na koncu moram poudariti, da se na vseh področjih naše samoupravne in dnižbenopolilične dejavnosti neprestano učimo, odpravljamo napake, ki nastanejo in svoj program dela izpopolnjujemo. Prizadevamo si za čim boljše gospodarjenje s sredstvi in časom. Vsa naša prizadevanja pa so v največji meri usmerjena v dosego enega cilja: Vzgajati učenca tako, da se bo postopoma zavedel svoje samoupravne vloge v vzgojnoizobraže valne m procesu, da bo postal soustvarjalec delovnega procesa in pozneje aktiven član naše samoupravne socialistične družbe.
Predsednik delavskega sveta OS Mirna, LADICA REČNIK
»■■■■■*......................I
I Zobozdravnik za borce j
| Od 15. decembra 1978 j : dela zobozdravnik za borce : j NOV na Mimi in Mokrono- j ■ gu vsak petek dopoldne.
Le dober samoupravljalec lahko dobro vzgaja
MI STARŠI IN NAŠI OTROCI
Naš otrok je pred nalogo, da spoznava življenje del za delom, ga razumeva ter probleme, ki jih poraja življenje, razrešuje. Zadovoljni in srečni ljudje rastejo iz srečnega otroštva. Znanje je eden izmed osnovnih pogojev za uspeh v življenju. To je le nekaj misli, ki nas starše zavezujejo: spoznati, razumeti in pomagati otroku, da bo uspešen in srečen.
Otrokove delovne in učne navade
Iz fiziološkega stališča lahko delo razdelimo na fizično in umsko. Za fizično delo je predvsem karakteristična aktivnost mišic, za umsko delo pa je potrebna tista aktivnost, pri kateri v pretežni meri sodelujejo najvišje živčne strukture. Ostro razlikovanje med fizičnim in umskih delom ni upravičeno niti iz fiziološkega niti iz psihološkega stališča. V vsakem delovnem procesu so važne predvsem tri poteze človeka:
1.	Sposobnosti in dispozicije: to je tisto, kar človek zmore.
2.	Navade in znanja; to je tisto, kar si človek nenehno pridobiva.
3.	Intei-' i. nagnjenja, odnosi ali sp 1 ošn o re čen o mo ti vacija .kar pomeni (isto, kar človek hoče.
Vse tisto, kar dovede človeka do aktivnosti, to aktivnost usmerja in ji da določeno razsežnost, moč in trajanje, imenujemo s skupnim imenom motivacija. Od vrste, intenzivnosti in stabilnosti motivacije je odvisno, kaj bo človek delal in koliko truda in vztrajnosti bo vložil v delo. Zaradi tega je razumljivo, da motivacija močno deluje na delovni učinek. Motivacija ima zelo pomembno vlogo pri oblikovanju sposobnosti ter pri pridobivanju delovnih navad in znanja.
Velikokrat slišimo, da otrok ne izpolni določene zahteve, ker nima razvitih, oziroma osvojenih delovnih navad. Delovne navade so ključ do uspeha v vsaki dejavnosti: tako pri igri, učenju in pri delu. Vsake dejavnosti se najprej učimo, šele nato preidejo te dejavnosti v navade. Spomnimo se. kako smo se učili voziti avto. Pri prvih vožnjah mislimo na vse, kaj moramo napraviti. Dalj časa ko vozimo, manj nam je potrebno misliti na to, kdaj bomo prestavili v večjo ali manjšo hitrost, pritisnili na ročico sklopke ali plina. Vedno bolj smo pozorni na vse, kar se dogaja okoli nas.
Temu je podobnih tudi veliko naših drugih dejavnosti, ki smo se jih morali sprva učiti, pozne-
je pa preidejo v naše navade. Iz tega primera lahko zaključimo, da so navade avtomatizirane dejavnosti. ki jih človek z lahkoto izvaja, ne da bi bil nanje pozoren. Kadar govorimo o učenju, običajno mislimo na učenje v ožjem smislu, to je na šolsko učenje. Učenje v širšem smislu pa je prisotno povsod. Človek se prične učiti že takoj po rojstvu; naučiti se mora opazovati stvari okoli sebe. prijemati stvari v roke, se obračati, hoditi in tako naprej do vedno bolj kompliciranih dejavnosti. Z vsakodnevnim ponavljanjem preidejo v navade, ki so nam lahko v pomoč pri nadaljnem učenju. Tako se moramo pri šolskem učenju najprej naučiti, kako se bomo učiti ter ta postopek ponavljati tako dolgo, da nam preide v navado. Ko ima človek že osvojeno določeno navado, pa jo zelo težko spreminja. Star pregovor pravi: „Navada je železna srajca.11 To pomeni, da so navade zelo trdovratne in se upirajo vsakršnim spremembam. Pri spreminjanju navad se pojavijo največje težave pri prehodu. to je takrat, ko opuščamo eno navado in hočemo sprejeti drugo. Oseba, ki hoče spremeniti neko svojo navado, mora imeti pred sabo jasno začrtan cilj, mora biti že tako motivirana. Sprememba bo uspela le
ve pesmico, ki se jo je naučil v vrtcu, večamo željo po novem spoznavanju in novem ustvarjanju. Vedeti moramo, da določeno osvojeno znanje, gotovost v samega sebe, ter občutek sprejetosti od okolice pogojuje in krepi interes za nadaljnje učenje. Prizadevati si moramo, da otrok osvoji dobre navade, ki predstavljajo največjo oporo v vsakdanjem življenju. Vsekakor je potrebno otroka navajati na urejen dnevni red: na vstajanje. umivanje, zajtrkovanje, šolanje itd. Predvsem naj bo v začetku dnevni red vedno enak. Le na tak način bo otroku to prešlo v navado in počutil se bo varnega. Nadalje je potrebno otroka navajati na oblike vljudnosti. Pri tem pa je važen predvsem vzgled staršev. Če ga bomo pravilno in dosledno navajali, se bo v otroku ohranila prepoved in živa zapoved, kaj sme in česa ne sme. V kolikor postane pri otroku slaba lastnost že navada, jo je kasneje težje odpravljati.
Ko hočemo otroka nekaj naučiti - navaditi, je dobro, da vemo naslednje:
1. Z otrokom je potrebno ravnati njegovi starosti in sposobnostim primerno. Hvaležni moramo biti za otrokov najmanjši napredek in ne preveč pričakovati naenkrat. Ali z dru-
takrat, če bo oseba to resnično sama hotela. Nekatere navade pa niso nikoli pozabljene n.pr.: v primeru močnih duševnih stisk sc ponovno javlja sesanje prsta, pozibavanje telesa in podobno. Zato poskrbimo, da si bo otrok pridobival pozitivne navade, katerih ne bo potrebno spreminjati. Da bo otrok lahko osvojil čim bolj uspešne učne navade, ga moramo pravilno usmerjati v igro in razna domača opravila že od vsega začetka. S pravilnim posvečanjem pozornosti njegovemu ustvarjalnemu delu, s tem, da pogledamo, kaj je narisal in mu damo priznanje, ali da ga poslušamo, ko nam po-
go besedo, ne biti samo storilnostno usmerjeni.
2.	Marsikateri otrok mora večkrat ponavljati tudi najmanjša opravila, da se nečesa nauči. Pri takem otroku je potrebno več vaje, pri tem pa paziti na utrujenost in naveličanost otroka.
3.	Otroku moramo dati dovolj časa za določeno dejavnost, ne ga neprestano siliti in priganjati, pri vsem tem pa paziti na to, da se otrok le ne bo preveč obiral.
4.	Ko začne otrok opravljati neko delo, moramo poskrbeti, da to tudi dokonča in se ne smemo zadovoljiti s tern, da de-
Ciril Kavšek
lo pusti na pol opravljeno. Le dokončano delo mu preide v dobro navado. Pri dajanju nekega dela ni dovolj, da otroku samo povemo, kaj naj stori, ampak mu moramo velikokrat tudi pokazati, kako naj delo izvrši in to toliko časa, dokler opravila ne zna izvršiti sam. Otroku moramo dati možnost, da dela. Ne recimo otroku takoj: ,.Ti tega ne zmoreš.11 Potrebno je veliko potrpežljivosti in vzpodbud npr.: ,,Kar dobro si naredil, drugič boš še bolje.11 To pa pomeni, da je potrebno otroka v pravem trenutku tudi pohvaliti. Pohvala otroku krepi vztrajnost, mu daje zaupanje, da zadane naloge lahko izvrši in kar je zelo pomembno, daje mu veselje za nova prizadevanja. Če bodo starši pokazali, da so ponosni na otrokova opravila, si bo otrok zaželel, da bi nalogo ponovil in celo bolje izvršil. V primeru, da otrok zadane naloge ne izvrši, ga za to ne smemo grajati ali celo fizično kaznovati, ampak ga moramo vzpodbujati: ,.Saj si sc potrudil, upajmo, da boš ime! drugič več sreče in večji uspeh,11 Ob nasprotnem večkratnem ravnanju bo otrok določeno delo oziroma dejavnost zasovražil.
5.	Pri navajanju in učenju otroka je zelo pomemben naš vzgled. Zavedati se namreč moramo, da so otrokove navade največkrat zrcalo naših. Ne moramo, otroka navajati na dobre navade, če ga sam< grajamo, kako govori, kakšen je, kako sc obnaša, če mi sami ne delamo tako, kot je prav.
6.	Vsaka nova dejavnost naj bo prepletena s prisrčnostjo, spontanostjo, v obliki igre. Le tako bo otrok vzpodbujen k delu in bo v bistvu v obliki igre prešel v delovne navade.
(se nadaljuje) CIRIL KAVŠEK prof. defektolog
krajan 6
Dom Partizana bo dokončan spomladi
XT«_X:	^	m ..	. ___ _
Na razširjeni seji KK SZDL Mirna, kije bila v drugi polovici novembra 1978, je med drugim tekla beseda o izvedbi akcije za opremo obnovljenega doma Partizan.
V domu Partizan so bila — po besedah predsednika gradbenega odbora Bojana Kolenca — narejena naslednja dela: obnovljen je stari del doma, vgrajena je centralna kurjava, vodovod, električna napeljava in kanalizacija. Oder je preurejen z betonskimi tlaki. Urejena je kurilnica, kjer bo tudi cisterna za kurilno olje. Izgotovljena je izolacija vseh stropov in dozidan balkon. Dograjen je novi del doma: v

spodnjem delu so vsa dela končana; zgornji del je predviden za stanovanje, prostor nad njim pa za knjižnico. V istem delu bo tudi klubska soba. Prav tako je narejena vsa fasada in drenažni sistem odtoka talne vode.
Za vsa ta dela je bilo v letu 1 9 7 7 porabljenih okoli
1.240.000.	00 din, v letu 1978 pa okoli 800.000,00 din. Material je plačan v celoti, dela pa še ne. Denarja je še okrog
430.000.	00 din, kar bo verjetno zadostovalo za celotno dograditev in obnovo doma brez notranje opreme, ki bo po predračunu stala blizu
400.000.	00 din.
Predsednik društva Partizan
je dejal, da je treba misliti tudi na zunanjo ureditev, ki bo po predračunu znašala blizu
1.000.	000.00 din.
Glede na to da za dovršitev doma manjkajo potrebna sredstva, so se dogovorili, da bi manjkajoči del prispevale delovne organizacije. Po predlogu, ki ga morajo delovne skupnosti potrditi in sprejeti, naj bi IMV TOZD Mirna prispevala
7 krajan
200.000,00 din, Dana Mirna
200.000.	00 din, Kolinska TOZD Mirna 120.000,00 din, GOP Mirna 80.000,00 din, KPD Dob 150.000,00 din, KZ Mirna
30.000.	00 din, Dolenjka Mirna 1 0.000,00 din, Mercator
20.000.	00 din, OŠ Mirna
10.000.	00 d% Kremen Mirna
40.000.	00 din. Posebej pa se bo treba dogovarjati tudi z obrtniki, mesnico in banko.
Na sestanku je bilo tudi sklenjeno, da se mora ustanoviti 9-članski programski odbor in da bi moralo biti v poslovniku
tudi napisano, da prostore doma Partizan lahko dobijo v uporabo po potrebi tudi delovne organizacije, ki so sofinancirale izgradnjo oziroma obnovo doma. Prav tako je bilo predlagano, da veselic v domu Partizan v bodoče ne bi več prirejali.
Zimska šola v naravi
Šola v naravi je postala sestavni del našega vzgojnoizobraže valnega dela. Zadnja šolska leta je bila zelo uspešno organizirana letna šola v naravi v Tašale-ri pri Puli, pred tem pa še vne-katarih drugih obmorskih krajih. V letošnjem letu bo OIS s pomočjo učiteljev in zunanjih sodelavcev pripravila zimsko šolo v naravi za učence petih razredov v Bohinjski Bistrici na Gorenjskem, v osrčju alpskega sveta .K širitvi šole v naravi nas vodijo naslednja pozitivna spoznanja:
—	učenci v neposrednem okolju spoznavajo značilnosti in lepote naše domovine;
—	z intenzivno aktivnostjo pridobivajo življenjsko pomembne spretnosti;
—	šola v naravi je šola tovarištva in kolektivne zavesti;
—	učenci se v šoli v naravi uvajajo v samostojno življenje;
—	v obe boli ki šole v naravi so vključeni vsi učenci, tudi tisti, katerim starši ne bi mogli (hoteli) omogočiti letovanja ob morju ali smučanja v zimsko športnih krajih; tako se s konkretno akcijo bojujemo proti socialnemu razlikovanju.
nje v zimski šoli v naravi 350,00 dinarjev. Učencem, ki ne bi mogli zaradi objektivnih vzrokov plačati celotnega zneska, bo pomagala šola in OIS.
Šola bo učencem, ki nimajo osnovne smučarske opreme, zagotovila smuči, smučarske čevlje in palice. Smučarske jopiče in hlače pa bi morali nabaviti starši. Sredstva za novoletno obdaritev otrok, žepnino in nagrade za polletni uspeh bi morali starši usmeriti za nakup dodatne smučarske opreme.
Starši so bili s podatki v zvezi z organizacijo zimske šole v naravi informirani na roditeljskem sestanku in z obvestili.
Zaradi pomislekov, nezaupanja in bojazni staršev, da bo ogroženo zdravstveno stanje njihovih otrok, je prvotni odziv za šolo v naravi v Bohinjski Bistrici komaj polovičen. Glede na ugoden bivalni prostor, ki je zagotovljen z najemom dela šole v Bohinjski Bistrici in glede na korektno delo smučarskih vaditeljev in ostalih sodelavcev, lahko vsi ti pomisleki odpadejo.
Pričakujemo, da boste starši razumeli naše prizadevanje ob organiziranju zimske šole v na-
t
H i

Zima nas je letos zgodaj obiskala
Petošolci bodo v Bohinjski Bistrici stanovali v novi šoli, ki ima centralno kurjavo. Poleg učilnic bodo učenci uporabljali tudi telovadnico za izvajanje rekreacijskega programa.
Učenci petih razredov OŠ Mirna bodo v drugi izmeni zimske šole v naravi, ob 28. 1. do 3. 2. 1979. To je čas polletnih počitnic.
Prispevek staršev (učencev) bo za prevoz in 7-dnevno biva-
ravi in to za vaše otroke, ki si želijo v njej sodelovati.
Za ostale učence od 1. do
4.	razreda in od 6. do 8. razreda, ki imajo smučarsko opremo, pa bomo na prostovoljni osnovi doma organizirali smučarski tečaj. Seveda pa bo organizacija tega tečaja odvisna v prvi vrsti od snežnih razmer, ki pa so največkrat v tem času neugodne.
Pri izvedbi smučarskega teča-
Ivan Kramer
ja v domačem kraju računamo na vso podporo in strokovno pomoč komisije za smučanje pri TVD Partizan Mirna.
V. d. ravnatelj OŠ Mirna IVAN KRAMER
Dotacije TKS Trebnje
Na zadnji seji izvršnega odbora telesno-kulturne skupnosti in zveze telesno-kulturnih organizacij občine Trebnje so na podlagi delovnih poročil, ki so jih skrbno preučili, dodelili društvom in klubom naslednje dotacije: Ljudska tehnika Mirna je prejela 20.000 din, društvo Partizan Mirna 70.000 din, društvo Partizan Mokronog
70.000	din, občinska strelska zveza Trebnje 35.000 din, smučarski klub Trebnje 45.000 din, kegljaški klub Trebnje
15.000	din, odbojkarski klub Trebnje 25.000 din in nogometni klub Mirna 5.000 din.
Rekreacija
V organizaciji društva Partizan z Mirne je v telovadnici OŠ Mirna vsak ponedeljek rekreacijska telovadba za ženske, vsak torek in četrtek pa za moške. Telovadba se prične ob 19. uri.
Dmštvo Partizan vabi vse krajane, da se rekreacijske telovadbe udeležujejo v čim večjem številu.
J. P.
Postanite član smučarske sekcije
Na predvečer dneva JLA so učenci Osnovne šole Mirna v OŠ Mirna skupaj s pripadniki JLA iz kasarne Mokronog, predstavnikoma odbora Zapadnodolenjskega odreda in mladinci krajevne organizacije ZSM Mir ta v počastitev dneva JLA pripravili prisrčno proslavo.
Zaradi vedno večjega zanimanja se je smučarska sekcija pri društvu Partizan Mirna odločila, da bo v letošnji smučarski sezon organizirala tečaj „osnov-na šola smučanja”, pri katerem pridejo v poštev le začetniki in slabi smučarji stari nad 5 let. V kolikor se bo k temu tečaju prijavilo vsaj 6 smučarjev starejših od 25 let, bo tovrstni tečaj organiziran tudi za starejše.
C e boste uspešno opravili tečaj „osnovna šola smučanja”, se boste lahko prijavili v nadaljevalni tečaj šole smučanja. Prav tako se boste lahko poslu-žili prevozov na gorska smučišča v Sloveniji, ki jih bo organizirala mirenska smučarska sekcija.
Zapišemo naj še, da je pogoj za vpis v tečaj članstvo v
Likovna vzgoja
Tako kot vsi predmeti na posebni osnovni šoli, ima tudi likovna vzgoja svoje smotre. Lahko rečemo, da ima likovna vzgoja tudi terapevtski smoter, ker pri tem predmetu razvijamo: spoznavanje tonskega in barvnega kontrasta, razvijanje spominskih in fantazijskih predstav, navajanje na pravilno opazovanje materiala, razvijanje čuta za spoznavanje osnovnih zakonitosti oblikovanja, razvijanje občutka za prostor, natančnost pri delu, razvijanje smisla za proporcijo in organizacijo prostora, razvijanje ročnih spretnosti itd.
Velik pomen za naše učence ima tudi tehnični pouk, gospodinjski pouk in pouk praktičnega znanja. Pri teh predmetih učenci spoznavajo delo praktično, kar ja za njih velikega življenjskega pomena.
Vsako šolsko leto pripravimo tudi razstavo izdelkov. Veliko ljudi obišče to razstavo. Z njo so zadovoljni, vendar si želimo,
Glasilo KRAJAN izdaja KK SZDL in združeno delo z Mirne — Izhaja vsak mesec razen julija in avgusta v 1300 izvodih — Ureja uredniški odbor: Edo Novak, Avgust Gregorčič, Maks Kurent, PavUna Hrovat, Marjan Umek, Vladimir Silvester, Darko Krištof - predsednik — Glavni in odgovorni urednik Janez Platiše — Uredništvo in uprava: Mirna 17, 68233 Mirna — Grafična priprava ČZP Dolenjski list Novo mesto — Tisk: Knjigo-tisk Novo mesto.
smučarski sekciji pri društvu Partizan Mirna in da bodo tečaji organizirani na Mirni in njeni okolici.
Članarina, za člane nad 15 let je 150,00 din, za pionirje stare do 15 let pa 60,00 din. Člani smučarske sekcije, ki so s tem tudi člani smučarske zveze Slovenije, imajo tudi druge ugodnosti. Tako so deležni, seveda ob predložitvi smučarske izkaznice, 10 % popusta na slovenskih žičnicah, imajo 10 % popusta pri nabavi smučarske opreme in popust v raznih hotelih ob morju in v planinah.
Prijavite se lahko vsak petek popoldne v prostorih društva Ljudske tehnike Mirna.
J. PLATIŠE
na posebni šoli
da bi si teh razstav ogledalo še več krajanov. Ob teh ogledih bi se še bolj seznanili z delom učencev pri likovni vzgoji in tehničnem pouku.
TRUDA MEDVED
Kdaj mala šola?
Osnovna šola Mirna nas je obvestila, da bodo z delom male šole pričeli februarja 1979, takoj po polletnih počitnicah. Učenci bodo šolo obiskovali trikrat tedensko.
Z delom male šole so mislili pričeti že decembra 1978, vendar so datum začetka prestavili zaradi neugodnih zimskih razmer (sneg, mraz, kratek dan) in pomanjkanje prostora za izvajanje rekreacijskega dela programa male šole. Spomladi pa bodo učenci male šole ta del programa lahko izvajali v telovadnici in na zunanjih igriščih.
TRETJA ŠTEVILKA BRSTJA
Ob dnevu JLA je izšla 3. številka Brstja, ki ga izdajajo učenci OŠ Mirna pod mentorstvom Alenke Peček. Druga številka Brstja je tematsko obdelala pomen uvedbe samoprispevka, tretja pa je povsem posvečena dnevu JLA. V ta namen so se mladi novinarji pogovarjali z vojaki iz mokro-noške kasarne in nekaterimi borci z Mirne in Šentruperta.
Reči moramo, da je tretja številka Brstja zasnovana zelo pestro in zanimivo. Takega mnenja pa je bila tudi občinska komisija, Id je Brstju dodelila najvišjo oceno. rJ. P.
Naša armada
Mi smo svobodni. Vsi pa želimo, da bi svobodni ostali. Zato potrebujemo armado, ki brani naše meje. Naša armada je močna. Če bi nas hotel kdo napasti, bi annada branila naše meje. Tudi mi bi ji prišli v pomoč. Ne bi ubogali izkoriščevalcev. Dovolj je naše ljudstvo trpelo med vojno. Toda ni omagalo. Priborilo si je svobodo, v kateri sedaj mi živimo. Tudi mi se ne bi predali sovražniku.
Naloga, da čuvaš naše meje ni lahka. Tu ni vedno toplote, kot doma. Naša meja je v gorah. Armada težko prestaja v mrazu, toda zmore. Vsakemu se toži po domu, toda večji je klic, da mora braniti mejo. Paziti pa morajo tudi, da kdo ne pobegne čez mejo. Težko je prijeti pobeglega, kajti gotovo je oborožen.
Ne znam napisati
Naš časopis bo res naš, če nas bo v njem čim več sodelovalo. Vendar pa smo večkrat v zadregi, kako napisati oziroma sestaviti prispevek, ki bo koristen in ne predolg. Ko bomo pisali novico ali dogodek, moramo odgovoriti vsaj na tri vprašanja: KAJ (se je ali se bo dogodilo)? KJE? in KDAJ? Če je le mogoče, napišite še KDO (je ali bo sodeloval)? in KAKO (je ali bo dogodek potekal)? Kdor bo v svojem sestavku ali s fotografijo odgovoril na vseh pet K? je že skoraj pravcati novinar.
Vejice, navednice, pomi-šljaje in druge slovnične skr-ivnoati naj vas ne skrbe -pravilno jih bo razmestil in namestil naš lektor v uredni-štvu.	Uredništvo
Vsi si prizadevamo, da bi bila naša armada še močnejša in da bi bili, če bi bilo treba, sposobni braniti domovino.
V1ŠČEK POLDKA, 6. b (po Brstju)
KINO MIRNA
e Kino Mirna bo v januarju „ 1979 predvajal naslednje fil-■ me: 6. januarja — ameriški „ barvni pustolovski STRA-„ HOTE BELE ZORE, 13. m januarja — ameriški barvni znanstveno fantastični a GRIZLI, 20. januarja -francosko barvno komedijo e DR. POPAUL, 27. januarja — italijansko francoski zgo-l dovinski AMAZONKE „ Predstave so vsako soboto e ob 18. uri.
Ustanovili smo aktiv
Štirinajstega decembra 1978 smo se v Straži pri Novem mestu na ustanovnem občnem zboru zbrali uredniki tovarniških glasil dolenjske in posavske regije. Ustanovili smo aktiv novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu. Tako organizirani bomo vsi tisti, ki se ukvarjamo z obveščenjem v delovnih organizacijah, lažje uresničevali določene naloge in reševali specifične probleme, povezane s tovrstnim obveščanjem. Po izvolitvi izvršnega odbora aktiva, v katerega sem bil izvoljen tudi jaz, je bil v nadzorni organ aktiva izvoljen tudi urednik glasila Trimo iz Trebnjega. Sprejeli smo tudi elovni načrt aktiva, ki vsebuje tudi strokovno izobraževanje članstva, občasna srečanja ter izmenjavo izkušenj med člani in delovno sodelovanje z aktivom novinarjev Dolenjske.
J. P.
Mercator
MERCATOR — ROŽNIK TOZD GRADIŠČE
Trebnje, Goliev trg 11
/
Cenjene potrošnike obveščamo, da smo 27. 12. 1978 odprli na Mirni novo prodajalno s tehničnim materialom v preurejenih prostorih bivše sušilnice »Cekinček« (pri žel. postaji). V prodajalni, ki je odprta vsak dan od 7.30 do 15.30 ure in v soboto od 7.30 do 12. ure smo vam pripravili širok izbor pohištva, bele tehnike, keramike, elektro, vodovodnih in toplovodnih instalacij, akustike, posode, stenskih in talnih oblog, okovja, orodja, mopedov, koles, barve, lakov in ostalih premazov, gospodinjskih strojev stekla, sanitarne keramike in ostalih gradbenih materialov ter drobne kmetijske mehanizacije.
Upamo, da boste s postrežbo v našem lokalu zadovoljni in se priporočamo za obisk.
Želimo vam obilo uspehov in zadovoljstva v letu 1979
VAŠ MERCATOR