Dopisi. Iz Gradca. (V deželnem zboru) je nemško-liberalna večina poslancev zopet pokazala, da niinajo ti gospodje srca za stiske in težave, v katere je pabnilo kmetski istan liberalno gospodstvo. Prošnje kmetov še tdiko opravičene mečejo redno pod klop. Tako je s.e zgodilo prošnjam iz kozijanskega in lipniškega okraja, naj se odpravijo okrajni zastopi. Zastonj je krepko podpiral prošnje slovenski poslanec g. dr. Radaj, zastonj so g. Herman, Lohninger, Barnfeind zabtevali, naj se reč-Ąender po deželuem odboru preiskavati daje. Vse bilo je le bob v steno. Vecina je potegnila z mariborskiru advokatom dr. Duchatscbem, ki se ni sramoval izreči, da so bili okrajni zastopi veaelo sprejeti (,,mit Jubel begriisst"). G. Lohninger ga je dobro oklestil rekoč, da so bili zastopi komaj z večino 6 glasov sklenjeni v deželnem zboru, a o kakšuem veselji ni nikder kaj brati. — Slovenski poslanec g. Kukovec je vprašal vlado zastran reguliranja Mure pri Mauti. C. k. namestnik je odgovoril, da se bode pomagalo sedaj zdatno, ker je tudi ogerska vlada voljna sodelovati pri reguliranji. Srenja Šoštanjska prosi za razpisanje v menjše srenje ter se je reč na predlog g. Hermana izročila srenjskemu odseku. Srenja GornjeBistriška dobila je pravico 2—10 fl. — pobirati od onib, ki hočejo srenjcanstvo prejeti. Leoben je prosil naj se višja realka tamoanja spremeni v višjo gimnazijo. Zbor je pritrdil toliko, da se bo reč v pretres vzela v deželnem odboru. Zabtevana podpora 4630 fl. za sv. Gallensko cesto je se odbila. Gradec sme 132.000 fl. v zajem vzeti iu 2 hiši 166.000 fl. vredui prodati. Poslanec g. Žolgar podpiral je prošnjo, naj se učiteljem celjske okolice placa zviša pa ničesar ni opravil. Velevažni so se 3 nasveti liberalcev : g. Knaffl svetuje, naj dežela 8 milijonov v zajem vzame proti 4% in oOletnemu odplačevanju ter se naj dolg gruntne rešitve tako odpravi, baron čok želi deželske podpore za stavljenje železnic po ali kraj velikih cest I. vrste, in poslanec Posch tirja, naj se siromaške uatanove fajmoštrom pober6 in sreujskim županom izročijo. Liberalci bodo ta nasvet skoraj gotovo sprejeli in tako novo zmešnjavo v deželo pognali. Iz Ptuja. (Judje ali židovi) kako se pri nas vedno bolj širijo, to je nSlov. Gosp." uže večkrat omenil in 6e bo tako naprej šlo, bo za kakib 20 let pol Ptuja v židovskih rokah. Kakor je v obče znano, barantajo židovi z robo vsake vrste. Luk in česnek, 6resnje in jabelka, jagode in grozdje, jajca, pišanci, kopuni, purani, vsaktero zrnje in socivje, kože: za^ečje in pesje, lisicje in kravje, diburjeve, svinjske, jazbečje, konjske, krompir in skipek, vino in vinski kamen, stare badre in staro zlatb, skratka vse karkoli dežela pridela, priredi in premore, razven morebiti živih svinj, kupujo in prodava židov in pravi se, ka je pre zadovoljen z malim dobi6kom, samo 6e je pogosten. Ker židov vselej goto^ih denarjev naateje, mu ljudje svoje pridelke skoro raji ponujat pribajajo kakor kristijanom, vže tudi zato, ker se z njim lebko porazumejo. Ptujski židi so se namreč 7 kratkem času, odkar so se tukaj naselili, piecej gladko slovenščini privadili, živ dokaz: ka bi se postavim, tudi gimnazijski ravnatelj gospod Fichna, kojemu se ima Ptuj za priseljenje židov največ zabvaliti, v 20 in več letib, odkar si na Slovenskem krub služi, tudi vže lehko toliko naucil, ka bi se zamogel bar za silo pogovarjati s starši, kedar prihajajo zvedavat, kako se njim deca učijo  in obnašajo. — Za okolico ptujsko tedaj židi niso na škodo, ampak poprej na basek; kajti pri njih kmet vse svoje pridelke v vsakem bipu lehko v denar 8pravi in ae precej dobro, samo 6e ae ume čuvati, da ga pri meri in vagi ne opehari, kar žid neskončno rad stori. Saj je celemu svetu znano, ka se pravi, da židovu pre vera zapoveduje vsak dan najmanje 7 kristijanov noriti. Da bi vera kaj takšnega učila sicer ni res, dogaja pa se stokrat. Zatorej ljubi kmetje! dobro pazite, da pri meri in vagi ne zgubite na 2 in 3 gube, kar ste židovu dražeje prodali ali od njega ceneje kupili, kakor pri kristijauu. Posebno pa se čuvajte od žido7 denarja na posodo ali celo na ,,beksl" jemati; kajti to je blizo tako, kakor da bi se z dušo in telom žerjavemu budiču zapisali. čuditi pa se moramo, zakaj si od našib židovov ae nejeden ni oskrbel metra in škarenj, ker: ptujski ,,šnitiat", stara roba in visoka cena, prialo je vže davno 7 pregovor! Od št. llja pri Velenji. (T o č a, b u 6 e 1 o r ej a, volitev.) Od zahoda sem se pripodijo dne 19. rožnika pogubni oblaki, iz kojih začne ob 5. uri popoldne jako neusmiljeno sipati toco debeloati golobjih jajc. Za 74 ure j° Je zatopil straaen na- liv deža, in tako storil tej žaloatni igri konec. Naaa polja, sadunosniki in vinogradi, koji ao ai za slano pretečenega meseca vendar skoraj povsod do dobra opomogli, so zopet hudo poakodovani; sedaj pa še neprestano dežuje in pravilno razvi- janje in popravljanje poakodovanega zabranjuje, pa Bog je dal, Bog je vzel, Bog bo zopet dal!  Bučeloreja ae letos pri nas, bržčas zarad mnogih  deževnih dnij jako slabo obnaša, malo boljše od  leta 1879. Rojev se je do 20. junija dobilo se celo malo proti temu, ko so bučele leta 1878 do 20. junija uže rojile 3. tudi 4. roj; vihu tega silijo  k njim 7sakojaki mrčesi: ose, sršeni, jitice, molji, najhujai ropar je pa metulj smrtoglavec, ki ob  jasnem večeru prileti iz daleča z glasmim šuma-  tanjem, ter se ne zmeneč za brambo skrbnih straž-  nikov vsili v panj. Nedavno sem enega teh ponoč'- njakov ravno na odhodu iz panja vjel, takoj na smrt obaodil, in po raztelesovanji najšel pri njem lepo v želodci zavite, za orebovo luščino ali nad 10 gramov, čiste strdi. Sreča je le, da so ti lupeži redki, sicer bi uboge bučele po ve6kratnem obiskovanji škodo, in počasi še smrt za pomanjkanjem živeža trpeti morale. — Dne 30. rožnika bodo pri nas velevažne volitve občinskega odbora, iu to druge; kajti prve so ,,purgarji" kot nepostavne spoznali. Izid teh objavim prilično, ter nataučneje dokažem, koliko si je pridobil slovenski kmet v teku uekolikih let vednosti o svojib pravicah. M. V. Od Pesnice. (Povodenj in razne reci.) Ubogi ae morajo imenovati posestniki ob Pesnici. Letos, kakor skoro vsako leto, neizmerno skodo trpe. Mesto zelenih travnikov, lepo dišečih senožet vidijo se le jezere, velikanski ribniki, ali snirdljive muže. Človeka srce boli, kedar vidi velike dele zemljiš6a pod vodo in mora slišati, koliko se utegne sena nakositi na po 10—12 oralov velikib kosib. Mesto 20 vozov še za eno kravče ne dobi klaje. Vendar slišimo, da se je pesniško reguliranje pod klop vrglo; ker so baje razun ene srenje vse protestirale zoper popravljanje pesniške struge. Kdo je to napravil ? Govori se, da so srenje za reguliranje podpisavale, a zdaj so pa na nasprotnem listu. Ako je srenjske zastopnike res tolika pamet srečala, so pač omilovanja vredni. Skoro se misliti ne more, da bi človek zdrave pameti vsakeaiu reguliranjn Pesnice nasprotoval. Vendar Pesnico cel6 prestaviti, kakor so nekdaj pod Seidlovim vodstvom boteli, bilo bi predrago in nepotiebno. Kdor Peanico pozna in njene ovinke, bo sledečemu nasvetu pritrd.il. Ko bi se velikanski ovinki prerezati dali iu ravna struga brez ovinkov napraviti, bi voda gotovo 2krat bitreje odtekala. Ovinki so toliki, da je vmes več oralov zemljisča kakor na kakanem otoku. Veliko škode uzroči tudi preozka struga. Vsak posestnik nabije veliko blodov pii svojem travniku, katere voda ob času povodnji podrije, ki se potem v Pesnico zgrudijo in strugo zožijo. Ko bi se tedaj ovinki odstranili in struga malo sirejaa skopala, bi v 1 uri toliko vode odteklo, kakor zdaj v 3 urab. Pesniska dolina bi na sto tisoče bogateja postala. Ni mogoče, da bi možje zdravih možganov temu nasprotovali, kar bi blagostanje na Slovenskem poboljšalo. Dača se tirja, mora se odrajtovati, pomoči pa ni. Pod klop se meče to, kar bi veliko koristilo. Slišimo, da so se srenjski zastopniki na ,,karto bianko" podpisovali t. j. na papir brez glave. Glavo pa so ae le po priberačenih podpisib bedastemu truplu nasadili. To bi mogel le kakov slovenski strah napraviti, kateri bi rad Slovence na žlici vode požrl. Slovenski naši poslanci so prošeui ob priložnosti si Pesnico pregledati in zopet začeti delo, ki bo jim hvalo in slavo donašalo. Če se le ovinki odstrauijo na Pesnici, bodo jim vsi posestniki s casoma bvaležni. — Dne 26. junija je prjgnal nekdo teli6ko ob 7. uri zjutraj k sv. Marjeti in jo g. Baumanu ponujal na prodaj. Cenil jo je 20 fl. na slednje 15 fl. Ker pa je bila kakih 40 fl. vredna, ga vpraša mesarjev sin, od kod 8te jo prignali. Iz Nebove, re6e tat. Čegava je, tam poznam jaz vsako koco in vsako kravo. Ne, od av. Martina, pravi tat. Kam jo bočete gnati? V Lebriug k bratu. Kako je bratu ime? Ne vem, eem uže pozabil, in vlovil se je sam. Pravili mu so, ti si še menda prvokrat bodil krast, ker si tako neumen, in še ni8i bil v tolovajski aoli. Poslali so zvezanega 7 Maribor, kderje naslednje obstal, daje kravo avojemu očetu pri sv. Martinu vkradel. Iz Makol. (Povodenj) je dne 22. 'in 23. junija veliko škode napravila. Po travnikih za vodo ležečib je seno popolnoma poblatila, pokošeno 8eno odnesla, tudi njive je poškodovala, rast na njib pomandrala. Mraz nam je tudi dne 21. maja precej škode učiuil, posebno pri fažoli, in tudi na niže ležečih vinogradih, vsled bade zimejeveliko trsovja posušenega. Vinska letina bo slaba. Nekoliko boljae pa nam kaže po njivah pšenica, rž, ječnien, turaica, krompir, tudi sadja bo tu pa tam nekaj. Bog nas le obvarji pred hudim vremenom, pred točo. V petek dne 18. junija smo pokopali 81. let starega očeta Lukeža Crepinko. Sprevoda udeležila je se velika množica znancev, prijateljev in spoštovateljev ranjkega. Č. g. župnik so mu premilo nagi obnico spregovorili, kar je žalujo6im bilo na veliko tolažbo. Naj počivajo atari mož v blagem miru ! Iz Kozjanskega okraja. (Odgovor) dopisniku iz Kozja v 26. štev. ,,Slov. Gosp." Okrajni zastopi so, kar pri nas vsako dete povedati ve, najbolj nepotrebni in najbolj dragi ninatituti". Zatoraj je naše ljudstvo prosilo za odstranitev tega nebodi ga trebav Da smo dotične prošnje 6. g. Karlonu, a ne g. Znideršiču poslali, zgodilo se je iz nježnega ozira. G. Žuideršic je načelnik okrajnemu zastopu, tedaj se nismo mogli zanesti, da bi hotel zoper to napravo postopati, in ako bi ne botel, potem ne dobi v našem okraji nobenega glasa ve6. Hoteli smo ga toraj te zadrege rešiti, ker ga za drugo spoštujemo, in poslali prošnje Karlonu. Svojemu poslancu nismo mogli lebko tega poslati, ako pa moramo drugemu, potem je vae eno, naj pošljemo temu ali unemu. Nase 3 ob6ine ao tudi prosile za vpeljavo slovenskega jezika v srednje šole in te prošnje sem jaz Slavoljub poslal g. dr. Voanjaku v Be6, tedaj mi ni treba poduka, da vem, komu se ima katera prošnja poalati. Pravi nSlavoljubu.