270
TRST, v nedeljo 26. septembra 1909.
Tečaj XXXIV
9
IZHAJA VSAKI DAN —
«a aedaljah la praznikih ob 5., ok ponodoljUh ob 9. ijotra)-
£wamiČH© štev. sa prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) ▼ sanogik tobskaraah ▼ Trsta in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petro, Peatojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdov-i£šai, Dombergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stet.% «4ILA81 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Širekosti 1 fcoiaee. CENE: Trgovinska in obrtne oglase po 8 »t. nun, jđKrtaice, zahvale, poslanice, ogiase denarnih zavodov po rt. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka •doža^jna vrsta Si 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-Kaaag pa 40 stot. Oglase »prejema Inseratni oddelek uprav« jSifcAosti'4. — PlaČcje sa izključno le upravi „Ediiiootf.
Olasilo političnega društva „Edinost" za
V edinosti
Primorsko*
Je moč Z
NAROČNINA ZNAŠA KBBBBBB
«a TM leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; aa aa-
ročbo brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■ar«imliik m aMalJak* Isđanj« „KDIJfOSTI" itan«: —1»
■	letno K 5-20, pel lata a OO i ■ .
Tsi dopisi naj so pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank»>
vana pisma sa oo sprejemajo in rokopisi so do vračaja Naroiaino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Glorgio Galattl 18 (Narođirt don) Izdajatelj ia odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost^. - Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost* v Trstu, ul. Giorgio Galatti Št. 18. Palino-hranUaRnl račun It 841652. TELEFON it 11-57.
sca
Jar. đelau. organizacija"
priredi
danes dne 26. septem.
ob 10. uri predpoludne
v prostorih „Nar. doma" v Trstu
delavcev c. kr. javnih skladišč. Dnevni red:
Gibanje v prosti luki in stali-— šče N. D. 0.-
TOVARIŠI! Važnost dnevnega reda je najboljša vspodbuja ! Dolžnost vsakega delavca je, da pride na ta shod.
TRST, dne 22. septembra 1909. ODBOR „Nar. d. organ." v Trstu.
■t •-----9699
Epilog.
Debata v trž. msstnem sv^tu o premestitvi slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico je prinesla ram Slovencem sijajno zmago. — Predlog dr. Pincherle je večiaa sicer vapre-jela — kaj dražega tudi ni nihče pričakoval — ali v kaki zadregi so bili gospodje od itfiliiaaiko liberalne večine, je razvidno najbolje iz okolnosti, da so morali proti našim in accijsihtičnemu govornika poslati v boj crta MrEct-s ia sicer jedino n ega, ki je pač ceio Pa'ijancm samim najmarje siirpv lični pojava v mestnem Svetu. In možn sa meisn te je pač videlo, da je v zadregi. — Siabn s se pač ne dsja dobro braniti. Iq potem, ko je dr. Ryb*r tako temeljito pebil vse scfistične Argumente dr.a Mracha, splob ni bilo v vsej italijaniko-liberalni večini nikogar, ki bi bil replicira! na izvajanja dr.a Ryb;ra, pač pa so mu na nekaterih mest h njegovega gOTcra pleskali oni isti Italijaoi. Predlog, oziroma dnevni red dr.a Pincherla je feljuhu tenu — kakor že rečeno — dobil večino. Je peč tako, da bi ob sedanjih razmerah vladajoča večina v rcestnem svetu vsprajela vsaki, pa naj si bo še tako neumen predlog, ako je le naperjen proti Slovencem! Razmere pa? še niso tako daleč dozorele, da bi Italijani iz pametnega spoznanja izvajali tadi logične, to je pametae posledice. Ali ne smemo pozabiti, da tiče Italijani v stoletnih predsodkih glede vsega, kar je slovansko. Povorečen Italijan si pred-atavla pod Slovenci le saroveže nevedneže, bitja ki so nedostopna kulturi.
To okolnost moramo imeti pred očmi, ako hočemo umeti sicer naumljivo postopanje naših Italijanov. Italijansko ljudstvo — in nič vranje italijanska inteligenca — živi v trdni veri, da je konečni cilj vse politike poslovanj en j e Trata.
Dr. Sla*ik jim je povedal t mestnem svetu, da Slovani ne mislijo na to, da oni dobro znajo, da se jim ne posreči nikdar, da bi pcslovanili ta kraje. Ali istotako se ne posreči Italijanom, da bi jih po-i t a 1 i j a n č i l i. Usojeno nam je, da živimo ta, eden poleg druzega in zato je pač v obojestranskem interesu, da si uredimo znocljiio medsebojno življenje.
PODLISTEK.
Avtomobil.
(Italijanski spisal Gavino Boy. — Poslovenil F. P.)
Od enega dne ni več imel miru in njegove ustnice trajno stisnjene v gube, ki so izražale ogorčenje, se od onega dn9 niso več odprle za drugo, nego za kletev. Kako naj si poskrbi kruha sedaj, ko je že star in opešan ? Kako naj se preživi še ono malo dni, ki mu jih je še živeti ?
Vzeli so mu bili kruh, vzeli kruto, ne-vsmiljeno. Spravili so ga na beračke palico: prisilili so ga, da je meral beračiti kos kruha za-se in za svo;o staro ženko, ki je bolehala vsled starosti in vsled žalost:. Avtomobil!
To so argumenti, proti katerim so pač
prazni vsi sofističai izgovori. Gotovo je, da mnogi Italijani ▼ svoji notranjosti priznavajo že danes opravičenost naših zahtev, ali ne upajo si fie na dan s svojim priznanjem. Ta je treba pač potrpljenja in vstrajnosti.
Gospod Pittoni je govoril o zgodovinskih in mladih narodih, ki so prišli na površje še-le pred nekoliko desetletji. Mož ima prav, če prišteva nas Slovence med slednjeimeno-vane narede. Mi Slovenci priznavamo sa&i, da smo m'adi, Italijani imajo za ceboj dolgo slavno zgodovino, imajo veliko kulturo, česar mi nimamo. Nimamo take zgodovine, nimamo minulosti, ali imamo nado, imamo trdno vero, da v bodočnosti dosežemo vse ono. kar so Italij ani imeli v m i n o 1 o s t i. Italijani gledajo vedno nazaj, mi Slovani pa naprej! Po našem na-ziranju smo mi na boljem.
Gospod Pittoni nam očita nestrpljivost. Utegne imeti morda prav. Mladost je pač nestrpljiva povsodi. Posebno mladi narodi bi hoteli s hitrejim tempom nadomestiti, kar je zamudila in zanemarila minolost. In zlo bi bilo, če bi ne bilo pri nas tako. Kajti za to, da ne pridomo predaleč, skrbe že naši stari sosedje in skrbna mati naša — avstrijska vlad?. Kjer je zavora na vozu tako silna je sreča, ako je uprežena sila, ki neko!iko bolj furijozno sili naprej.
Meti pa se gospod Pittoni, ko nam očita, da bi hoteli z dvema vrsticama zakona doseči ono, kar so drugi narodi dosegli s stoletnimi napori. Ta izjava voditelja tržaških socijalistov kaže sami>, da se gospod Pittoni pri vsem svojem internacionalizmu vendar le ne more povspeti do primerne mere objektivnosti, ko vidi pred seboj Slovence.
Pa, bilo kakor bilo: Slovenci smo z vspehom debate o premestitvi slov. učiteljišča v Gorico v tržaškem občinskem zastopa lahko popolnoma zadovoljni. Ta debata je dokazala, da italijansko-libsralna večina nima v svoji sredi nikogar, ki bi mogel vspešno in izdatno pobijati argumente slovenskih zastopnikov. Italijani imajo pač nu-marično premoč, ali premoči inteligence na vsak način nimajo več.
Davijo na 1 pač lahko kvantitativno, kvalitativno pa jim imponiramo. Ker se pa v mestnem svetu ne bije j o samo borbe z glasovanjem, ampak tudi in v prvi vrati z orož;em uma, nam ravno ta zadaja debata jasno predočuje, kako potrebno je za našo celokupnostr torej za vse 8lojein stanove, da so naši zašto p n i ki v m e s t n e m ivetu na višini inteligence! To je dragocen £oak marsikateremu našincu, da na izbiranju ljudskih zastopnikov ni smeti gledati na stan, ampak edin«? le na zmožnoti, ker le oni, ki ima potrebno inteligenco — pa naj pripada temu ali onemu stanu — bo zame gel nastopiti v vsakem slučaju tako, kakor to zahtevajo koristi naroda.
Minoli torek so izbojevali naši zastopniki v tržaškem mestnem svetu svojo največo moralično zmago: dokazali so, da za morejo številni premoči na italijansko-liberalni s'rani postaviti nasproti moč inteligence. Zmaga pa, ki so jo izbojevali, je zmaga volilcev, ki so jih potlali v mestni svet, je zmaga slovenske stvari.
„Veleizdajniški proces"
v Zagrebu. (155. dan razprave.)
Zagreb. 23. IX. Na včerajšnji popoludanski razpravi je branitelj dr. Lev M a z z u r a nadaljeval in dovršil svoj obrambeni govor. Opozarjal je
na protislovja v izpovedbah prič* Povdarjal je, da je priča šolski nadzornik Mallus oseben sovražnik obtoženega učitelja Vukdragoviča, O kakem iztiska vanju Hrvatov in občinskega zastopa v Okučanih ne more biti govora, ker v tem zastopu sedi že davno 23 Srbov in 1 Hrvat. Tako je bilo tudi na zadnjih volitvah
—	ki so se vršile po aretaciji njegovega klijenta — izvoljenih 23 Srbov. Ta vspeh dokazuje, da VukdrEgorć ni nikakor vplival na volitve. Govornik se je bavil s tistimi famoznimi „pojavi*4 ter ja zaključil : „Odpuščeno bodi vsem, vsem, 'samo izdajicam ne ! — ati na klopeh obtožencev ni izdajic" !
Branitelj dr. S o i a r i «5 je ovrgaval posamične točke obtožbe glede svojega očeta obt. Gadiča in dr.a Miokcvića ter kritikoval priče. V Gjulovcu ni bilo nikakega panta, ampak ljudje so «e zbrali z lojalnim nsma-nom, da branijo hišo dr.a Miokovica pred namerovanim napadom. Na zaključku svojega govora je kritikoval tudi sedanji protiustavoi režim v Hrvatski, pred katerim se Srbi ne vklonijo nikdar.
Na današnji razpravi je dobil besedo branitelj dr. Gaj (Hrvat). Govornik je nagla šal zasluge srbsko-samostalne stranke za pomirjenje med Hrvati ia Srbi, ki je je hotel oživeti že njfgov prastric dr. Ljndovik Gaj, ta veliki hrvatski prvoboriteij za kulturno udruženje Jugoslovaaov. Ta proces bi bil narodna nesreča, ako ne bi veči del hrvatskega naroda najstrožje obsojal tega procesa. Predsednik je tu segel branitelja v besede-.
Na to je dr. Gaj prešel k posamičnim izpove d bam prič. ki ne morejo njegovim klijentom očitati ničesar druzega, nego da so Srbi. Ta proces je s stališča vlade hud političen pogrešek. kajti sedaj ie čut skupnosti med Hrvati in Srbi mečneji nego je bil kedaj, dočim je bil vladi ravno ta namen, da to razbije. „Ako bi bila — je rekel govornik
—	navada, da se državnim pravdoikom postavlja spomenike, potem bi morali Hrvatje in Srbi državnemu pravdoitni Accurtiju postaviti spomenik, ker pridobil si je velike zasluge za en narod z dvemi imeni (Hrvatje in Srbi).
Pred*edoik: „Ne dovoljujem vam tako govoriti", Dr. Gaj: Pri kraju sem »e svojim obrambenim govorom.
Ob brezglasni tišini in velikem pričakovanju je prišel do beseda državni in deželni poslanec predsednik bivšega hrvatskega sabora in predaedoik hrvat«kc-«rb&ke kotličke, branitelj dr. Bogdan Medakotić.
Stavil si je vprašanje, ki je je stavil predsednik sodišča obtožencem : Ali ite u meli obtožnico? Prirediti hoče malo obračuna s tistimi, ki so ta spis naročili. Državni pravdnik je trdil, da dokaže obstanek revolucij onarne organizacije. V to je porabil Nastića, a ta „revolucionarni Statut*. Predsednik : „O tem ne d o v o 1 j u j 3 e m govoriti.4* Branitelj dr. Medakovićje govoril na to o „srbski zaobljubui ideji", ki je oživela pod prvim Karagjorgjevićem in jej jc bil cilj: osvobojenje Srbov iz turškega gospodstva. Ta na Hrvatskem pomenja pa osvobojenje od narodnega nadvladja.
Preidši k obtožnemu govoru državnega pravdnika, je oporekal trditvi poslednjega, kakor da je „Srbobran" kedaj pripoznaval politiko v Srbiji kakor cdločilno za srbsko-samostalno stranko v Hrvatski. Iatotako je že v naprej izključena vsaka zveza te stranke s kakoršno si bodi revolucijo. Govornik je karakteriziral 4 brate P ribi če vi će in je dokazal, da je izključena vsaka revolucijonarna akcija.
Po tem je govoril o svojih klijentih iz okraja Pakrac.
Nadaljevannje razprave ob 3. uri popo ludne.
Ero, evo, prvega vzroka njegovi nesreči; evo krute pošasti, ki ga je bila pahnila v bedo, vkravši mu običajno delo vaacega dne. Ono delo, ki ga je preživljalo toliko in toliko let; pošteno in nehvaležno delo, ki je je on vedno točno in vestno opravljal, v kolikor so mu to dopuščale njegove moči in njegova dobra volja.
Tako je sedaj, ko je imel priliko videti avtomobil v njegovem zasopnem diru, sledil istemu, dokler mu je bilo možno s temnim pogledom, v katerem si lahko čitai srd in črt: neki brezumen srd in neki neizmeren črt ki sta mu izbruhala preko ustnic v grozne kletve.
Kakor da bi ga bila strela zadela, take je bil obstal, ko so ma bili rekli, da je čas, da se njegov stari voz in njegova izmučena in kraljeva kij ure ta umaknejo boljšemu, modernejšemu prevoznemu sredstvu. Popotnike da bo iz mesta v trg prevažal avtomobil, udobnejše in pripravnejše prevozno sredstvo, nego njegov blatni zibajoči se vez. Sprva ni bil amel. Onega, U mu je bil to povedal, je pogledal debelo in z nekakim nemirom v
očeh, kakor bi hotel s tem izraziti željo, naj bi se oni bolje izrazil, naj bi mu jasneje povedal, kaj da pomenijo ene besede. I a oni drugi se je bil na to res bolje izrazil, a on je bil obledel, se stremel in s* skoraj zgrudil na tla o tej nenadni vesti. Obstal je bil za trenotek kakor kip, ne da bi se bil mogel ganiti ali spregovoriti le eno samo besedo. A potem, v neizmernem spopadu jeze in ogorčenja, je protestiral najodločneje, najenergič-neje, na vso moč, z neskončnim obupom v očeh in v glasu. Skušali so ga bili pomiriti: on da je že star; prišel da je čas, da si odpočije ; odstopi naj svoje mesto lepi in potrebni novosti, ki složi v čast trga, M ga za toliko približa prosvetljenosti daljnega glavnega mesta. Sicer se pa ni mogle drugsfo, ni bilo več možno odjenjati: vsfcaeoviio s* je bilo društvo za prevažanje potnik* z avtomobilom mej glavnim mestom in bližnji asi kraji; in nihče se ni mcgel upirati, ko ie bile storjeno vse pravilnim, zakonitim potom. On da naj torej proda svoja stara konja in svoj nič manje stari voz in naj v božjem miru
Amerikanec Harriman
kralj železnic.
(Razmišljevanje ob njegovi smrti).
Piše MERKUR. London.
I,
Misleci so tiste glave, na katere ksže s pcnoEom naša Evropa; podjetniki so tiste glave, na katere kaže Amerika kakor svoje prve može. — V Evropi cveteti znanost in umetnost, kakor v nobenem drugem delu sveta; v Ameriki gre vse stremljenje za okroglim dolarjem. Zveneči novec ima tam ravnotako vse mišice in možgane v tvoji oblasti, kakor pri nas znanstveni in podobni problemi. Prehod med tema dvema ekstre-moma pa dela Anglija, ta prekrasna in pre-znamenita učiteljica moderne Evrope.
V neprijazni deželi in sredi zoprne klime si je ustanovilo anglosaško pleme mogočno državo. Ljudje so veliki in močni, ker jih je take napravil boj z narave. Okolu in okolu obdanim z morjem, jim je bila pot v ostali svet mežna camo na valovih morja. Zaupati se je bilo treba sili vetrovja ; barko pa je vodila močna pest neustrašenega krmarja.
Mnogo je bilo narodov, ki so iskali bogastva in sreče v Kolumbovi deže!i. Države so si druga za drugo trgale Ameriko in vsaka je zasedla prostrane pokrajine. Vseh pa je izpodrinila Anglija, bodi s svojo civilizacijo, bodi svojo gospodarsko jakoitjo. Ena kakor druga je nadkriljevala druge narode. Asimilirali so počasi vse tuje elemente in Amerika, predvsem nje severni del, jih esimiluie še danes, Dočim se n. pr. Nemci v Južni Ameriki krepko drže in ne izgubljajo svoje narodnosti, se Nemci na Severu angležijo že v prvi, gotovo pa v drugi in tretji generaciji.
Velik del severne Amerike se j a naposled odtrgal od svoje domovine. Arglija je tukaj prvič pedlegla — in to pred svojim pnsestrim* skim naredom, pred lastnimi brati.
Amerika je postala republika, ljudovlada v pravem pomenu besede. Niso imeli tam nobenega dvora, nobenega plemstva, nobene tradicije in nebene zgodovine, ki bi motila ljudi na delu. Njih edina tradicija in zgodovina je bila široka prerija ali pa teman pragozd, kjer so gospodarile divja zveri in kjer so razpenjali svoje kožnate šotore zadni CBtanki rdečekožnih Indijancev, ki so se zaman prizadevali, da bi vstavili prodiranje belokožcev v njih domovino.
Tukaj niao narodi kultnvirali deže'e ▼ teku stoletij, kakor p:i nas v Evropi — nemške vinorodne dežele so bile za čaia rimskega zgodopisca T&cita nezdrave meglene pokrajine, kakor stoji pri tem attorju v njegovi knjigi, kjer govori o Germanih — ampak drgajalo se je kakor v čudežu: kamor je dospel mlad fant, da poseka gozd in napravi iz šame žitorodno polje, tam je videl kakor mož zrasti iz tal cela mesta z vso udobnostjo in potratnim komfortom,
Ako si poskusimo nekako predočiti ta neizmerno nagli razvoj Amerik?; ako pomislimo, da na krajih, kjer je pred petdesetimi leti gospodoval še bivol ia Indijanec, so danes velika in c/etoča mesta uprav nasuta — potem nam je j&eno, da teg a gigantskega dela ni bilo možno opraviti drugače, nego če je absorbiralo vse sile vsega nareda. Življenje je pomenjalo Čakaj najneizprosoeji in najtrši boj; a v takih okoliičinah ne cvete nikjer niti znanost, še manje pa umetnost. Inter arma silent muiae! Čuditi se pa tudi ni, če so te razmera zopet vplivale na amerikanski značaj, tako, da se nam zdi karakter Amerikanca danes trd, mrzel, edaren, skoro nečloveški včasih, brez tistih plemenitih nagnenj, Id so jih smatrali že stari Grki kakor ideal
preživlja in vživa zadnje dni svojega življenja !
Tako so ga bili odslovili in on je bil odšel potrt po tej nepričakovani vesti, ki mu je došla, da razdere naravnost čudovito redovitost njegovega življenja in njegovih običajev. Odšel je bil presenečen, ne da bi bil še mogel pojmiti vso težo nesreče, ki je treščila vanj kakor strela z neba.
Avtomobil! A kaj je to : avtomobil ? Čal je bil tu pa tam govoriti o njem, tako nekako površno, kakor o nečem naravnoet čudovitem. Ampak videl ga še ni bil. Kaj bi me^o biti to druzega, nego voz, nekoliko veči, ia bodi tudi lepši nego je njegov, z ml »j ji« in lepšisu konji, nego sta njegova ?
Ko je bi povedal te kruto vest svoji stari jala, je zaplakala od žalosti tudi ena žnjim vrtdL Zatem je Sel v svoj umazani hlev, kjer sta njegevi kljaseti, trudni in mirni žvečili nekolike sesa, in, pogladivši ju žalostno po skljufeoem vratu, jima je bil povedal o svoji in njuai nesreči.	(Pride še.)

BtraD II
„edinost" it. aro
V Tista, dne 26. septembra 1909
človeka ia za katerimi stremi danes sleherni Evropejec, ali pa se vsaj tako dela.
Ako je hotela postati Amerika do danes to, kar je — spominjamo samo mimogrede na redao večji vpliv, ki ga ima zdaj Amerika ceio v evropski po>itiki in pa na posredovanje amerikanskega predsednika, da je nehala krvava rnsko-japonska vojna — potem se to ni maglo rrSiti drugače, nego potom neizmernega uma, žilavosti, pride o »ti, neuitrašć-noeti, podjetoosti in kar je podobnih lepih človeških čednosti, ki označujejo notranjo jaboat in neupogljivo vo'jo posamičnih ieđivi dovov ali vaega naroda.
In zato so megli nastati v Ameriki tuđi taki bogatini, katerih premoženje štejemo samo v milijonih, prav kakor v naših krajih v stotakih. Dežela ie bila neeksplodirana, ne-dotaknena gospodarska devica. Kdor je bil spreten in drzen dovolj, temu je b<l vspeh zasiguran.
Vprašanje jezika napisov na javnih izvesnih tablah v Trstu.
(Načelno važna odločba upravnega sodišča od dne 16. aprila 1909 štev. 3497.)
V seji tržaškega mestnega sveta z dne 11. oktobra 1907 I. je italijanska veČina ob protest« slovenske manjšine, ki mu ie dal izraza mestni svetovalec dr. S 1 a v i k, sklenila, da so primorani trgovci, obrtniki i t. d, na svojih jarnih izvesnih tablah označiti srejo obrt tudi v italijanskem jeziku. Namestništvo je ta sklep zaustavilo, a ministerstvo za notranje stvari je odločba namestaištva potrdilo. Proti tema odločbama se je tržaška občina pritožila na upravno sodišče in to poslednje z odločbo od 16. aprila t. L št. 3497 zavrnilo to pritožbo. Odločbo upravnega sodišča smo doznali še-le iz pravniškega lista „Gte-richtsballe" z dne 12. t. m. kajti tržaška občina in tukajšnji italijanski liiti so medro zamolčali neugodno jim odločbo upravnega sodifiča, ki je dala prav izvajanjem slovenskega mestnega svetovalca dr. S1 a v i k a, a pljusko narodno nestrpni večini natega mestnega sveta.
Omenjena razsodba, ki jo objavljamo radi njene načelne važno iti doslovno se glasi :
C. kr. upravno sodišče je o pritožbi naitne občine tržaške zoper odločbo c. kr. mioisterstva za notranje stvari od dne 2/9. 1903 št. 13772, tičoči se vstavitve sklepa mettoega sveta tržaškega o jeziku napisov na izvesnih tablah (pri trgovcih, obrtnikih itd.), spoznalo za pravo:
Pritožba se zavrača kakor neutemeljena.
Razlogi: Mestni svet tržaški je v seji, ki se je vršila doe 11. 10. 1907, sklenil, da table na javnih poslovnih obratih v mestu ne bodo dovoljene, uko ne bedo vsebovale cznačeb v italijanskem jeziku, ter je naložil mestnemu magistratu, da iz?r&i ta sklep.
C. kr. namestaištvo tržaško je ustavilo izvršitev tega sklepa iz razloga, da je mestni svet s tem prekoračil meje svojega delokroga radi tega, ker je obrtna oblast I. stopinje poklicana, da presoja, da li označba poslovnega obrata odgovarja pogojem § 44. obrt nega reda.
Rekurzu, ki ga je proti temu vložil mestoi cvet, c. kr. ministerstvo za notranje stvari n i u g o d i 1 o iz razloga protizako-nitosti cmanjenega sklepa, ker bi — ne glede na to', da je glasom § 141 obrtnega reda političnim upravnim oblaitim uporabljati obrtne predpise in torej tudi § 44. istega obrtnega reda — vpr&Šavna prapoved bila omejitev one v členu 19. državnega temeljnega zakona od dne 21. 12. 1867 št. 142. drž. zak. pri poznane pravice, na podlagi katere ce morejo državljani v javnem življenju, h kateremu spada tudi označevanja obrato-vališč, predpisano v § 44 obrt. reda, p o -služevati v jednaki merivsehv deželi navadnih jezikov.
To odlečbo izpodbija pritežba mestne cbčine tržaške kakor v zakonu neutemeljeno.
Upravno sodišče je pri tem uvaževalo sledeče:
Po § 44. obrt. reda, kakor se glasi glasen zakona z dne 15. 3. 1833 drž. zak. št. 39, so obrtniki zavezani, posluževati se primerke zunanje oziačbe na svojih stalnih obratovahičih ali svojih stanovanjih. — Ni dvoma o t: m, da političnim upravnim kakor obrtnim oblastim po §§ 141 do 143 obrt. reda (kakor se glasita glasom zakona z dne 5. 2. 1907 drž. zak. št. 26) pristoja presojati, ali na j se zunanja označba kake obrt-nije smatra za „primerno", in to priznava tudi aama pritežujoča se mestna občina, katere« pa trdi, da je, ne glede na presojevanje obrtnega pomena tak h ozn&čeb od strani o krt ne oblasti, poklicana ukrepati o tem tudi •bčiaa v samodejnem (naravnem) delokrogu, po členu 5. drž. občinskega zak., i* stališča lahkote prometa, policije živil in tržnega nadzorstva, kakor tudi aprovizijonovanja in drug h lokalnih interesov.
Upravno sodišče pa v navzočem slučaju nima preiskovati, aH in kaj je občina upra-
vičena samostojno ukrepati ali pri obrtni oblasti predlagati iz raznih ozirov svojega samostojnega delokroga glede na table in napise, ki se nahajajo na javnih cestah, ker bi sicer lahko prihajala v poštev t adi glede na one poslovne obrate, ki niso podvrženi obrtnemu redu.
Kajti sodišče je našlo, da je ustavitev mestnega skleda zadostno utemeljena že v oni nezakonitosti sklepa, katera vsebuje omejitev državljanskih pravic, pripoznanih v Členu 19. drž« temeljnega zakona in ki je že mini-steretvu, glasom gori navedenega obrazlaganja njegove odločbe, veljala za glavni ustavitveni razlog.
Pritožu<oča se mestna občina da bi bil njen sklep protizakonit, da pravica rabe jezika .v javnem pri«to;eča pojedinim narodom, ne rati, da bi oblast ne smela v javnem interesu ukazati, da mora vsak, kdor kaj oznanja v javnem žirljenju, to storiti ne varno v svejem, ampak tudi v deželnem jeziku, posebno, če )e to jezik pretežne večine v kraju; ker, trdi nadalje, da vprašavni sklep nikakor ne namerava ovirati, da bi osebe, pripadajoče drugi narodnoiti, ne napravile svojih poslovnih czaačeb v jeziku, kateri se jim poljublja, ampak ie zahteva, da se jemlje ozira tuii na javni interes lahke in pravilne orijentacije, z označbo v italijanskem jezika.
Toda analogija, na katero 83 ▼ tem sklicuje pritožba, analogija namreč z odločbo upravnega sodišča od dne 8. 10. 1908 št. 5180 (zbirke št. 12015) ni na mesta; kajti tam gre za slučaj, da je občina v
zanikuje, ker trdi, žirije a; u r more ovi-
Ta Tečni strah Italijanov je rares čuden. Za kf>ga nameravajo napraviti reški Hrvatje hrvateke Sole ? Menda veodar-Ie za Hrvate ! Kolikor nam znano, imajo na Reki tudi Ma* djari svoje iole, a proti tem niso Italijani še nikdar protestirali, da-si je oči viden namen teh Sol — m&djarizacija.
Madjarske Sole niso nevarne za Italijane, pač pa so nevarne — hrvatske I Ti ljudje so vedno povacdi enaki! V Trstu nemške
svojega samostojnega delokroga sklepala o tem in obvezno ukazotala, kako naj se imenujejo javne ulice in trgi in kako naj se ta imena napravilo na zunaj razvidna, in je upravno Bodišče pripoznalo, da občina pri teh ukrenitvab sme razun potreb zanesljive in primerne orijentacije uveljavljati tudi zabtave zunanje enakomernosti; čin, ki sega v zakonito oblastveno moč ob čine, nedopustno, da bi pojedini občinarji (hišni posestniki) napravljali cestne označbe, ki se razlikujejo od onih, ki so predpisane od občine; in da cdredba občine, s katero se čin, kjer je jezik le zunanja oblika, brez ozira na to obliko prepoveduje že samo radi njegove stvarne vsebine, ne more priti v navskrižje z enakopravnostjo v deželi navadnih jezikov, pripoznano v drž. temeljnih zakonih. (Podobno v slučaju ostalih, v pritožbi navedenih odločeb, zbirke št. 7729,7622.8647).
Popolnoma drugače je v navzočem slučaju, kjer ne gre za napravo javnih cestnih označe b, ampak za zunanjo označbo poslovnega obrata pojedinčev, pri čt-mer se ti-ie na podlagi v drž. temeljnih z ikon h pripoznane enakopravnosti v deželi navadnih jezikov v javnem življenju gotovo smejo posluževati onega v deželi navadnega jezika, ki jim prija, in se ne morejo siliti, da bi napravili označbo svojega poslovnega obrata v drugem, v deželi navadnem jeziku, če tudi je jezik večine krajemega prebivalstva.
Kolikor torej sklep mestnega sveta vsebuje zahtevo, da mora. kdor ae poslužuje v napisu svoje poslovne table drugega v deželi navadnega, razun italijanskega jezika, to po-slovno označbo napraviti tudi ▼ drugem, namreč italijanskem deželnem jeziku, je vpralavni sktep mestnega sveta zares zakonu nasproten in sta bila potemtakem namestnik, a v najviši instanciji ministerssvo za notranje stvari, opravičena, da ga U3tavita. — Is teh razlogov je upravno sodišče odklonilo pritožbo.
Kakor se razvidi iz te razsodbe, ne le da je italijanska večina tržaškega mestnega sveta pogorela temeljito, nego je s svojim sklepom doseg'a nekaj, kar gotovo ni name ravala.
Upravno sodišče je namreč izreklo, da ]e le obrtna oblast I. stopinje poklicana, da presoja, da li označbi poslovnega obrati odgovarja pogojna 44. obrtnega reda. Z drugimi besedami: ker je tržaškemu magistratu odvzet prenefien delokrog in ker je v Trstu obrtna oblast I. stopinja nam ?stništveni svetovalec in ne več msgisfcat, nima poslednji splch nič pravice odiucati o vsebini napiiov na jasnih izvesnih tabi&b, nego izključno le na-m 3 st nič t veni svetovalec, na katerega je nasloviti dotične prošnje. M sitni magutrat tržaški ima ie odločerati, cdgivaria*li izvesna tabla kakor taka predpisom stavbinskega rada, javne varnosti, estetike in sploh predpisom, ki apadajo v področje avtonomnega delokrogi. Icaiijamka večina mestnega a veta je toraj se svojim sklepom dosegia, da vsakdo, ki tega dozdaj še ni vedel, ve od sedaj naprej, da mu ni treba prositi magiitrata za odobrenje besedila javnih izvesnih tabel, nego da to spada edino-le v kompetenco namest-ni&kega svetovalca.
Italijanom se je zgodilo kakor proroka Bileamu, ki je Sel ven, da proklinja, a je moral blag oslovi jati. _
Beka in Trst.
SsMd Hrvatje nameravajo osnovati svojo Sslo in gledališče. Radi tega je naš „Piccolo" že v strahu za — italšjanstvo Boke.
šole niso nevarne za Italijane pač pa slovenske, a na Reki velja ista glede madjarskih in hrvatskih Sol. A vendar se snujejo slovenske šole v Trstu in hrv. na Reki le za slov., oziroma hrvatske otroke, mej tem, ko love v nemška in madjarske Sole tudi italijanske otroke !
In potem hrvatsko gledališče na Reki! Kako nevarnost za italijanstvo Reke naj bi vsebovsio tako gledališče? Sij se isto vendar ne snuje za Italiiane, ampak za Hrvate 1 Ako je na Reki Hrvatov, bo tudi hrvatsko gledališče vspova1o in je n ega obstauek opravičen, ako pa Hrvsto/ ni, mora gledališče samo ob sebi razp&»ti.
Sicer pa so reški Italijani sami krivi, da so tamošnji Hrvatje prisiljeni skrbeti za lastno same• gledališče.
Reški Italisni sledijo pač nesrečni taktiki po izgleda tržaških Italijaaov, ki so nas i toliko časa preganjali io bojkotirali naša dru-|štva, dokler a i nismo poskrbeli iiastn o, četudi skromno gledališče. —
V nobenem tržaškem gledališču nam niso
_____i hoteli dati prostorov za prirejanje gledaliških
okvirju i Predstav in druzih zabav ; tako so "na« oni
Nujen poziv slov. starišem in dijakom.
Nad 1200 slovenskih cfcročičev v slovenski ljudski šoli, nad 200 na pripravnici za eradco šole in nad 300 slavenskih dijako.- na tržaških srednjih šolah I Tj* so številke, ki nas mora u v srce veseliti. Žive priče so, da se naše mase bolj in kolj zavedajo svoje narodoe dolžnosti glede vzgoje svojih otrok — g^asce oznanjevalke so boljše bodočnosti.
Ali grenka kaplja v čašo radosti na tem razveseljivem pojavu je spomin na ti^te sta-riše, ki tudi ob najbolji volji ne morejo vrširi označeno narodne dolžnosti — na tUte etatine in zopet stotine slovenskih oirečičev, ki morajo pohajati neslovenske šole, ker drugie ni prostora za njih oziroma, ker naših šol ni f In mej temi nam je danes posebno na mislih mladine, ki pohaja državne šole — ljudske in srednje. Do starišer te mladine se obračamo danes z nu^no presrno in resnim opominom v interesu našega skupnega narodnegm napredka in v interesu bodočnosti te mladine
sami uprav prisilili do misli na gradnjo „Nar. doma4*.
Italijanski odpor nas je prisilil, da smo zgradili lastne prostore. Da nam niso Italijani zapirali vrat svojih gledališč in dvoran, bi mi najbeže danes ne imeli „Narodnega doma". Godi sa jim, kakor preroku Bileamu, hoteli da je zatorej, kakor i se preklinjati, a v resnici so blagoslavljali.
Ali čudai so ti Italijani! Potem, ko so se svojim srditim in ob enem bedastim postopanjem sami izivale neprijetne jim konse-kvenes, pa jočejo, ker so ta konsekrence nastale.
Nikacega posluha nimajo za dogodke časa; ko pa se dogodki vale dalje preko njih — pa jočejo in tarnajo.
T&ki ■o v Trstu in taki so na Reki«
Poljski zdravnik o budimpeštan-skern kongresa zdravnikov.
Kakor xnauo, se je nedavno temu vršil v Budimpešti mednarodni kongres zdravnikov. Na tem kongresu so bili poljski zdravniki izključeni iz častne ga predsedstva in iz permaneutnega odbora.
Lvorski „Dziennik Polski" je radi tega izključenja Ponakov, ki so je p r o v zr o č i 1 i Bfadiari, priobčil sledeče pismo dccanta dr. Teofiia Zalew3kega: Po budimpeštanskom koogresu zdravnikov se Madjari radi tega izključenja Poljakov iz predsedstva kon gresa opravičujejo zelo naivne. Za tako postopanje, ki je za vedao sramotno, morajo v prvi vrsti — če ne povsem — Madjari prevzeti odgovornost, odgovornost za krivico, ki so jo nam storili. Is uit Madjarov smo vsaj morali čuti, da odslej ne bomo sedeli pri skupni mizi kulturnih narodov.
Ako bi celo bilo res, da so bili drugi (Nemci ?) temu krivi, smemo vendar vprašati: kje so ostali Madjari, V Lvovu so navadno pripravljeni dati dušo za Poljsko, toda v Budimpešti se ni oglasil niti en madžarski gias glas proti temu, da so vzeli Poljski pravico in veijavo !
Io kar pomenja še več: Napoved in predlog, naj ae nam stori taka krivica, smo čuli iz mediarsklh uit. To je jasno : Madjari ne bi mislili na nas Poljake, ako naj bi to mišljenje imelo za nas kak uspeh ! Ta budimpeštanski dogodek zadostuje, da vemc, da poljsko-madjarsko prijateljstvo nima cikakega smisla in cara ne more nič koristiti. Mi nismo zahtevali od Madjarov nikakih žrt97, in vendar so nam storili krivio, kakoršoa se nam že dolgo ni zg)dita, kajti mi smo maioue slišali : Ven iz družbe kulturnih narodov!
In kdo je rekel? Madjari, ki se ne morejo posebno ponašati m s svejitni znan* ■tvesimi vsoehi ni s svojo kulturo. Menim, da mora celo naj o mkan?: i Madjar priznat', da poljski ali mediciu«ui vedi ne treba zardsti pred madjariko *edo. So morda tudi „drugi" protestirali redi imenovanja Poljakov častnimi predsedniki kongreia ? S tem se ne more nih5e opravičevati, ker so vendar Madjari predlagali častne predsednike, ne da bi se pri tem ozirali na Poljake; da, pri tem so celo navlašč izpustili Poljake. Madjari se jednostavno boje pred strašilom zatiranih in podjarmljenih narodov; boje se, da bodo tudi od njih samih zatirani narodi povabljeni k skupni mizi. Dolžnost je torej vse poljske družbe, danata&in Madjarov pri> m e r no odgori i n pred vsemi naj store to poljski zdravnikil Madjari naj pomislijo, da dobivajo od nas veliko dobička za medicinske preparate*
O večini teh naš>ncor smo urerjeii, da so storili svojo narodno doižnoit v toliko, da aa vpisali svoie ctroke kakor Slovence. Ali s tem diio ša iz?r$ih vsega, kar morflio in morajc. Njihova dolžnost je, da jih vpiiejo tudi k pouku v slovenščini!
To so do žni narodni stvari m — avoiizn otročičem I Slava Bogu : bolj in bolj se bližamo časom, ko ne bo v naših krajih nikdo mogel asperirati ne na javno, ne na zasebno službo, ne na državnih oblastih, ne v trgovini, ako ne bo vešč našemu deželne ma jeziku! Poznanje našega jezika postaja življenska potreba za vsakogar, ki si bo hotel v naših krajih služiti krub. A ko govorimo o poznavanju jezika, uislimo na pravilni koji« ževni jezik! Muogokateri oče, ki ne po&ilia ; svojega otroka k pouku v slovenščini, si tolaži i svojo sicer narodno veat: saj slovenski čuje i izven šole!
Taki stariši so v hudi zmoti, ki se bo v | bodočnosti neizogibno maščevala nad njihovimi otroci. Kajti zapomnijo mj si, da tisto mero poznavanja nsšesa jezika, ki jo bo zahtevalo od s^dsnnh u'eacev službovanje ▼ kateri-koli stroki, more dati jedino-Ie šolski pouk l
Ia ravno važni moment je bil odloči;^ za naša tržaško „Dijaško podporr.o društvo", da je sklenilo, da bo principijelno dajalo podpore edino-le tistim dijakom, ki se izkažejo, da z vspehom obiskujejo pouk v slovenščini! Kdor ae na izicaže s tem, nima pričakovati nobene podpore — ne materijelne in ne moralne.
In ravno iz včerajšnjega „Nujnega poziva41 našega .Dijaškega podpornega društva" morejo razvideti, kolik dobrotnik je to društvo našemu dijaštvu. Do vseh teb dobrot ii zsl-pirajo pot tisti dijaki, ki ne obiskujejo pouka v slovenščini.
Gori smo r&Vli, da se obračamo do ets-rišev s tem apelom v interesu našega skupnega narodnega razvoja. Opravičeno smo rekti to. Glavni pogoj conditio sine qua non raz* voju in napredku naroda pa je — naredao šolstvo in njega razvoj io procvit! Naš cilj, naša želja, naše stremlecja in koprnenje mora biti, da si izvojujemo srojo šolo, ljudsko in srednjo. Neumorni moramo biti na podajanju dokaz j t tega našega postulata. A iedin naj-izdatnejih dokazov bo čim veće število dijakov, ki na državnih ljudsJcih in srednjih šolah obiskujejo pouk v slovenščini!
Ali naj goverimo dalje našim starišem na srca ?! Na treba. Kar naravnost badi rečeno: da slovenski oče. ki ne pošilja svojih otrok k slovenskemu pouku, ni ne pravi Slovenec, ne pravi — oče !
Dnevne vesti.
Za voiitve na Goriškem, Prosimo svoje nrijatelje, ki na* bodo danes klicali potom telefona, naj kličejo do 10. ure zvečer tele-fjn&ko št. 8 70, (pisarna dr. Gregorina), a io
10.	uri zvečer štsrilko 11-57 (uredništvo „Edinosti).
O tej prilki prosimo svoje prijatelje ponovno, da nam v ponedeljek brz.javno ali tslefoniško naznanijo izid.
Čitateljem. Opozarjamo svoje čit*talje, da prinesemo Ž9 v jutrajšnji Številki izid volitev is velikega d- la goriških občin, tako, da se bo po uipehih, ki jih objavimo jutri, zamoglo z gotovostjo Bklepati, katdra stranka je zmagala.
Jutranja „Edinost" iztd^ ra^i goriških volitev prai kaacr s cer » poaeia»ikih, tako, da so jo bo razpo-iijalo že a prvim vlakom.
Narodno žaljenje na c. kr. brzojavnem uradu. Včeraj predpoludne par minut prei
11.	uro ie eden uradnikom v pisarni Ryfcar\ klical neko št3»iiko na fcelefjau. D>
,-,^fri'pg«-rrri'i;i-iiri rri i i ■ i n'iairaiCiaJi CLJ'M^rti-Li tX-H
USTREDNi BANKA CESKYCH
ODflDITCI CM PODRUŽNICA v TRSTU
O ril nI I LLtn ;: rim del poiterosso 3. ::
VLOGE ha KNJIŽICE 4% » PREMI JOTE VLOGE 49/«v« VAĐIJE nr KAVCIJE --- MENJALNICA -
u MUjjjJLi-U I ■
Popoludne vsi na kolesarsko veselico pri sv. Ivanu.
V Tretu, diie septembra 1909
»KDDfOBT« St. 270
8traa KI
tiče a gospica je na aloveaaki klic odgovorila: Non capisco ! Ob eoem na se ja slifial neki možki glas: Ščavo maledetto! 1
CoBp, dr. Ryb&r je to nesramnost ae-mndoma prijavil s posebno vlogo pofitnemn ravnateljstvo in zahteval preiskavo. Nadejamo ae, da poštno ravnateljstvo stori svojo dolžnost, da si dotični laški vročekrvnež zapomni za vselej, kdaj je tako prostaški žalil našo narodnost.
O sprejemu češkega dijastva v Trstu
prinašajo praški „Narodni listyu simpatično poročilo, iz katerega povzemljemo:
„Čim je vlak dosnel na kolodvor, je iz t»'so?ev grl zadonelo: Živeli Čehi, na zdar Čehi 1 Bili smo radostio presenečeni. Zlasti mnogoštevilno je bilo zastopano delavstvo. Mncžica je štela najmanj 3000—4000 oseb. Kakor mogočna vihra so zabačali pozdravi in vsklikanje v tem morju ljudstva češki mladini naeprctf. Bil je to diven trenotek navdui?nja, ki je samo in spontanno izšlo iz srca slovenskega ljudstva. In v tem leži ravno njega vrednost. L® kratka notica v -Edinosti« jo zadostovala, da so ae tisoči l.udscva udeležili vsjrejerca č*štih dijakov. L? polagoma so se mogli pomikati češki gostje m-d množico pozaratljajcčega jih ljudstva preti 9 Narod. domu".
O komerzu konstetnie ugledni čeSki list, da to ce ga ude!fž;.i ztasti ljudski sloji.
—	„Sploh pa je imel — naglaša — ves vsprejem čeških di akov „demokratičen značaj". —
Iz Sv. Križa. Že par let se pritožujejo in iadikujejo naSi Križani, da svoje letine na vicu ne morejo sprariti v denar. Vse leto ee trudijo od ranega jutra do poznega večera za to božjo kapljico, glavni vir svojim dohodkom. Položaj časih vinogradnikov je drugačen nego v drugih vinorodnih krajih. Ta je obdelovanje tiaogradov spojeno z velikimi težavami, tred m in troški. A za vse to
—	nikakegs plačila. Iz vendar se morajo trije deli Kiižanov preživljati od vinogradništva.
Ako poide tako naprej, marajo propasti. Da.ki in druga bremena naraščajo, draginja živil je vedno veča, vino pa — nima cene, oziroma, je je težko spraviti v denar. Kupci iz Kranjske in gostilničarji ne priba jajo več v sv. Križ, ker so vinotržci izkoriščali naše pristno vino, in so r zna vina iz drugih krajev prodajali ped imenom „prose-karu, To je močno ikedovalo dobremu imenu našega pridelka.
Ču emo, da so šH mincle nedelje trije odborniki „Gospodarskega društva" iz sv. Križa v Ljubljano isk&i prostore za zalogo vina in vinotoče. To je pametna misel, ki bi ntpgaila našemu vicu zopet dobiti odjemalcev. A'i ravno radi ta ka;amitete, na kateri trp m % re moremo več molčati o žalostnem daj;t,ti, k'" cbsto;i notri v nsši vasi na škodo cažemu pridelku. Križani — mari nitrate v lastni vafii zalege isterskega in v i* t pavskega vina pri g. Medenu, ki niti ni taš vaščan, amptk priseljenec?! Vi esmi iščete po drugih deželah poti za razpečavanje svojega pridelka, v domači vasi pa se mu dela konkurenca z vini iz drugih kraiev 1! To ubi;a zopet dobro ime našega vina. Kajti v-ukdo bo imel pomislekov, češ: kako naj bi kjpoval križira vina, ko imajo oni sami v domači va?i 2alcge ptujih ; vin ?!! — To iz-podkupuje vero v dobroto naših vin.
Žaloatoo, ali resnično t
Železni!ki minister Wrba se je z drugimi osebami svojega spremstva podal včeraj na rAudfx", da bi pregledal nova pristaniščna dela.
Potem so je podal v Miramar poklonit se nadrojvodinji Mariji Jožefi. Popoludne ie minister bii v Tržiču in obiskal tamešnjo ladjedelnico.
Za obrambeni sklad družbe sv. Cirila in Metoda je dolcč.lo „Obrtniisko druStvo" — Narodni dom — v Barkovljah na izrednem občnem zboru 200 K. Ta rodoljubni čin naj ajuži drugim narodnim drnštvom v izgled 1 Živeii narodno prebujeni in požrtvovalni Bar-kovljani!
Slovenski zemljevid „Matice Slovenske".
V popolnilo dosedanjim določitvam naj služi še to le: Ves zemijevid bo 91 cm širok in 125 cm dolg ter izide v 4 listih. Dobiti ga bo ali enostavno na papirju ali napetega na platno; za ta zadnji slučaj je zopet razločevati troje: s) vsak izmed 4 listov je nalepljen na dobro, sivkasto platno in je razdeljen v 16 delov (torej zložljiv, v žepnem formatu); b) vsi 4 listi se prilepiio •kupaj na močno, belo platno, teda tako, da se da ves zemljevid zložiti v 4 dele (zemljevid bi se dal obesiti) ; c) vsi 4 listi se prilepijo skupno ca močno, b e lo platno kot cele it; * vsak zemljevid dobi zgoraj in spodaj ličen lesen rob in obešalo. Napenjanje stane : sub a) 2 K 52 stot. (za vse 4 liste), sub b) 3 K, sub c) 3 K 90 stot. — „Ma-tca Slov." prosi p. n. gg. poverjenike in odjemalce zemljevida sploh, da bi ji z naročilom obenem blagovolili javiti, ali in kako naj se poedinim naročnikom zemljevid prilepi. Kdor pošlje le 5 K (ozir., ako ni matičar, 6 K), dobi zemljevid enostavno na papirju; na to opozarjamo zlasti p. n. gospodo, ki so že naredili zemljevid in doposlali 5 K.
Dr. Fr. Ilešič, predsednik. Narodna zbirka XX. iX. je prepovedana. Slov. akad. fer. dr. Balkan" pa poživlja tem! potom ponovno zavedno slovensko občinstvo,1
saj ▼ spomin na žrtve-žrtvuje. Slovani I Spo-minjajte se dvajsetega septembra s tem, da položite mal dar doma na oltar. Društvu „Balkan* so ie nekateri podarili precejšnje svote, kar društvo pozneje razdeli, kakor je namerovalo razdeliti „narodoo zbirko". Priporoča se pa vsem zavednim Slovencem in Slovanom Trsta, okolice, Istre in Goriške v nadaljno do pošiljanje darov. — Slov. akad. fer. dr. „Balkan". Predsednik.
Za prvo jugoslovansko dirko je ie došel slavnostnemu odboru krasen tintnik, dar g.e Biček, prvemu došlemu na cilj; in bronasta figura, dar g. Rešetka, V. došlemu. — Da-rovalki in darovalcu prisrčna hvala 1
Podpisani odbor vabi najuljudneje tržaške rodoljube, da se v čim večem številu vdeležijo današnje kolesarske slavnosti in sicer zjutraj na Opčinah, kjer bo prihod dirkačev; in popoludoe v Narodnem Domu" pri sv. Ivanu, kjer se razdele zmagalcem na* grade.
Posknšnja vožnje novega Lloydovega par-nika >Meran« se bo vrš?la danes do Brijcn-skih otokov.
Odlikovanje. Gospod Cetare Cosciancich, sotrudnik gospoda dre. Mar tineli-ja je bil odlikovan sa razstavi „Esposition I n-t e r d a t i o n sle du Confort Moderne Pariš 1909" z „Diplome de Grand P r i x (C r o i x InsigneetMedaille d' o r) za razne modele, ki so reprodukcija fioib tehnično-zobnih del, izvršenih na klijent h njunega kabineta. Ta dela zastopajo vse kar •e more storiti na tem polju, ne da bi se škodovalo eleganci in estetiki, solidnosti, kakor tudi modernim zahtevam klijentov.
Na mramorcati mizici ležijo iz malca iz* delana utta v katerih se vidi iz pariškega kavčuka izdelane gorenje in dolenje zobernice (28 zob), a pritrjenim gativcem, ki je provzročil predretie koščenega neba. Zraven tega dva „Bridgovoork" z (zistem Rjchmsnol) in raz-kroljivimi koščki kirurgične opertcije, ki se imenuje „rezanje korenike".
Jesenski izlet v Tinjan. Tržaška podružnica „Slov. plan. društva" priredi prihodnjo nedeljo 3. oktobra celodneven društveni izlet na Tinjan in v Dekane. Odhod iz Trsta z državno železnico ob 7. uii zjutraj do Boršta.	_
880 delavoev odpuičenlh.
Pred 14 dnevi je v ladijedelnici Tehničnega zavoda pri Sr. Boku v Miljah pričelo 59 „baiitorjev" pasivno resistenco in slednjič zapustilo delo. Zahtevajo večjo mezdo in odpravo strojnega dela. Proti temu je Tehnični zavod sklenil včeraj cdpustiti vse delavce ladjedelnice pri Sr. Roku. S tem je v tam mezdnem boju prišlo 880 delavccv ob kruh. Pogajanja med delavci in vodstvom niso še pričela.	_
Tržaška mala kronika«
K predvčerajšnjim demonstracijam, Kakor smo poročali je bilo predvčerajšnjem zvečer aretiranih več oseb. Iste so : uradnik občinske plinarne Rihard Valic (slavni moretto, ki more biti zraven pri vsaki irredsntistični de monatracr i): snplent na občinski realki Viktor Furlani ; trgovski agent Rudolf Mader-sky, težaka Fran Cescutti in August Micco iz Trsta ozir. Ižole: sladčičar E . genij Mad* daleaich iz Baj; pek Marij Breiquar (! 1) iz Trsta; brezposelni Ferdinand M&uliani iz Trsta in kovač Senri* Cokgaese iz Trsta.
Včeraj zjutraj pa je bil v mestni palači aretiran zloghsm „moretto" Kari Lupetina, eden najbolj znanih kamorističoib štafet, oni, ki je ranil obč. svetovalca Cerintza. Pri aretaciji se je vedel potmehovalno.
Pri Rihardu Valle so ob aretaciji našli revolver, ki je imel petero patron, dočim ie bila cev osmojena od dima. Valle je priznal, da je preti socijalistom metal stolice, zanika pa, da bi ca sprožil eminozni strel.
Nasilje lopova. Predvčerajšnjem zjutraj je bii izpuščen iz zapora težak Angelo Za-fatta, star 20 let, iz Trsta, potem ko je odsedel kazen radi tatvine. Isti je jako znfcn in predrzen tat. Isti večer je redar zapazil Zafutto v spremstvu navideznega tujca. Dobro poznavaje njegove črne namene, je redar vprašal tujega mornarja, da-li pozna Z&futto. Ali predno je oni odgovoril, je Zafuta planil proti redarju in ga obsul z udarci. Na re* darjev alarm je pritekel drug redar. Zefata je začel brcati proti cbaaoa, a slednjič je bil premagan in odveden tja od koder je zjutraj prišel.
Loterijsko številke, izžrebane dne 25. septembra :
Trat	59 66 81 2 72
Line	43 17 42 2 16
Koledar In
vreme. — Danes: 17. ned. po Bink, — Jutri: Kozma in Damijan muč.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -h 25.° C. — Vreme včeraj : lepo.
Vremenska napoved za P r i - j morsko: Semtertja oblačno, zmerni vetrovi, zmerna vročina.
Podpisani naznanja alavnemn občinstvu in ee^j. odjemalcem, da se je odprla 4. septembra v ■lici Giosuč Carducci 15 (nova palača Covacisb)
lastnega izdelka in najzanesljivejših tovarn tuzemstva in inozemstva.
V tej prodaj alnici bo lahko kupilo P. N. občinstvo čevlje garantirane kvalitete največje elegance in po naj zmerne jih cenah.
Udani JOSIP 8CUBICH.
Zobosdrmvalk dunajske pellkllmlko
izdiranje brez bolečin
PLOMBIRANJE Umetni zobje po najnovejšem zlatemu.
CENE ZMERNE, tfia Esrrisra veochia It a v. 33
TELSrom «*•• i70H
ANTON MIHELIC
trgovec z jestvinami
Rojan št. 8 (pred cerkvijo)
Priporoča svojo bogato z najboljšim blagom vsaka vrste PRESKRBLJENO TRGOVINO. Na razpolago ima najooljše vrste Kavo, testenine, olje,mineralna vOda, vino ln pivo v buteljkah itd.
Cene zmerne. Postrežba točna.
GIUSEPPE TABOURET
inžener in pooblaščeni civilni geometer
Trst ulica degli Armeni 16
sprejema izdelovanje načrtov in delitve zemljišč, kakor tudi likvidacije, cenitve, nadzorovanja in oddaje del kakor tudi proračune.
Čudovito nizke cene
dvokoles, šivalnih strojev, vsakovrstnih gramofonov za gostilne, kakor tudi različnih najnovejših plošč. Izvršujejo
popravevVri Batjelu, Gorica Stolno ulica 3—4.
Prodaja tudi na obroke. - Ceniki franko.
Arturo Modricky
Prodajalnlca atanfakornega b'aga in drobnih predmetov, Trst, ulica Belvedore 32
Novi dohodi za pomladno sezono. Perkal, zeflr, satiin beli in bamul batiat, Perilo na meter dvojne iirokosti kakor tudi za rjuhe 15G[lOJ. Izbera moSkih in ženskih srajc, ovratnikov, zapestnic, vsakovrstnih ovratnic,
Moderci, nosni robci, maje, trliž.
MoSki in otroiki slamniki, rokovice, nogovice in čipke
Dežniki iz bombaževine in svile. Zavese iz blaga ln čipk. ter velika izbera drobnih predmetov.

Dr. f. ZtihorsM
m Trst h^hp ulica Torre Manca 8,
H. nadstropje--
. . ORD1NUJE . .
od 10. -11. pred. In od 3. - 4. pop.
■
Skladišče kož
vsefa vrat ftrie m barvane, vseh vrst t ramen« In ime za devljarjo In sedlarje z lavnlco gornjih delov Čevljev (tarnalo). Ti kože 6rna In ramene (Bokskalk). V«H0t n bolje vrsto za barvane vse kr^je deisle
-vans devtje. Narssbe as Izvriuje toiao ta Utrt
FRECMM M S.
Trst,al.Cisonii II [potof fcivf— SotlsUj J Nsva prodajalnlca sr ta dragocenosti
|Q. BUCHER
(ex drug Drag. Vekjeta)
002SO itev. 38 —
luinfl mlUH irioiu. Ilil TUR.
A. Jerkic
Trst, ulica Belvedere 24. Trst ZALOGA
kož in usnja?
potrebščin za čevljarje v veliki izberi
po zmernih cenah.

Struchel i 3erštsch
Trst, Piazza Nuova
--vogal ulica S. Caterlna

izbera perila, volnenega blaga, trliža, preprog, zaves, pletenin in modercev. Perkal. Satni zefir in batisti. Žida.
Čipke, veslla, obiivl. — Drobni predmeti.


Pozor! M. LEVI Pozor!
Trst, ulica S. Giacomo štev. 7 (Gorso) Trst
Kupuje rabljeno pohištvo, ponošene obleke in Šivalne stroje, fisati dopisnico. Pride sam na dom.
EUGE^IO VENUTI
Prodajalnica pohištva in ma-nifakturnega blaga
(zajamčeni izdelki) toliko proti takojšnjemu plačilu kolikor na obroke.
Crst9 piazza S. Caterina št. 3.
I. nadstropje.

Bagati Izbor zlatanln«, arekralaa, dršgecanaaH ta lapnlh ur. Kupu|a In zmanjaja star« zlato
Ia srebro z aovimi predmatl. — Sprajatas saretb« In popravlja vsakovrstna, arobmln« Is lepea uro. 03T* Oomo
Umetni zooje .v.
Plombis&Bj* £obov
izdiranje zobov bre m m vsake sosečsne
▼ zobozdravniikem kabineta
2)r.3.Čermakitt§.Cuschei
(k
TRa8T
aHsa doHa Cassrma *tov. (3, IU aadst
UT Širite „Edinost".
Dalje na & strani.
Priporočamo našim gospodinjam
KOL2NSKO CIKORIJO.
SLOVANI! p°dpiraitc sam° >v°i* n»rodn° podjetje jLOUfllll!
KNJIGARNO tn PAPIRNICO
JOSIP GORENJCA. Trst, Ol. OalfflrlttO 40.
Krojačnica za civilne in vojaške obleke ter monture avstrijakega Lloyd» ManBtaMMMi kakor tudi vsake uniforme
ANTON GROSSER - Trst, Corso 21, II. n.
s bogato zalogo narodnega in tujega (angleškega) blaga zadnje novosti Perfektni kroji, omhmhmhmshm Cene jako zmerne.
Stran IV
„EDINOST" St. 270
V Trstu, dne 26. septembra 11*09
RESTAURACIJA
PAS3EOIO SANT' ANDREA St. 36
Toči izvrstno piv?, vino I. vrste. Dobrs kuhinja. Velika dvoran* in posebna P E«fminP biv*' ,astnik gostil, soba za društva I - LiJUVKl .. „ALLA STELLA'.
ANTICHi CAMPI
«6
O •
ee
TRST, ul. Cavana 2

PEKARNA IN SLASC»CARNA ■
FRAN LAMPE
Prodaja svežega kraha 4-krat na dan. - Postrežba točna i a na dom.

nori Kostorls
skladišče oblek za moške in dedk'
Trst, via S, Giotfanni 16, !, n.
(zraven Restavracije Coonertttiva ex Ilacker*
prodaja na mesecue ali tedenske obroke obleke in površnike za ino^ke, perilo itd.
jflaj do govorne jše cen«. POZOR! Skladišča ni v pritlijču ampak v prvsm nadstropja
Kaj je Hegion?
Caro & Jellinek
Družba z omejenim poroštvom Zsternacijonaino prev&sauja ia seliti •
— — — na vse kraje — — —
HST s posebnimi zaprtimi vozovi, "2£3i
Celef. 16-27. Trst - Ulica Carraaori 15 - Trst.
m* Vm

Interesantna !! NOVOST !!
Nenavadno presenečenje.
Avtomatična v2i£alo
„REGENT".
Žepno kresilo in istočasno žepna svetilka. '.
Jako elegantno in praktično. Naradno uporabljanj« 8 1 roko,
Z enim pritiskom ossnj in luč.
Cena z opisom yre<3 : l koraai K 3 30 ; 3 komadi K T.75 ; 6 komadov K 15-—; li komadov K 27-—. PoStaioe pro»te poSiljatve, ako bo pofilje denar naprej ali pa po povretju.
flLOISSCHflUMAHH
PO POVZETJU STANE 30 STOTUfK VEČ.
V mirodilnici
SOVA MESNICA K"??-'
prve vrste, kakor tudi gra-
gko meso, najfineje telečje in jančje, kokoši, vampe in osoljeni jeziki. — Vse po naj-zmernejših cenah.	----------------	Udani G. t>07ran0.
MBSsasBaEsaEi i
gv. Mar. Magd. Zgoriij i §t. P. S
vogal ulice deli' Istria, blizu Sol *»bi s« VELIKA IZBERA K KAMENIJ, BARV, 8lP
ŽEBLJE V, PLIHULEJA, gnCllsl praJok M pttc.r;o aviaj. krav, konj. It«. l«k O*. TMKOOII-J* v IJublJaut. Prodaj* uit drobna ]<> d*b«l»
Zaloga Izgotovijenih oblak in manlfakturncga tlaga =
—a
Al«
Naslov za bntoinvke :
Umversum" —Trst.
shjjjishi i Tvrdka vstanovljona leta 1877. BsaBssaasBai
Schnabl & C° Suce. - Trst
(Inženir G. Franc & J. Kraaz) Urad: ulica SSicold Slachiairelli št. 22.
Skladišča; ulica Gioacnino Rossini.
Telefona:
urad: št. 14-09. — Skladišče: št. 61.
Podajajo po zmernih cenah:
Sesaljke za vino in voda na transmisijo in na roko. Covi vsaka vrste za napaljavo vode, pilr.a in pars. Pipe, guarnicije in tehnični predmeti vsake vrsta. Motorji, stroji in kotli na paro. — Priporočajo svoj tehnični urad
za izdelovanje in osKr&ljenle osoKourstnlii tirale« za o&rt.
---Ceniki zautonj.---
OO Preseljena Iz Barrlare št. 33
v ul. deli* Ostriš stci?. 8 (Sy. Jakob)
Velika lsbera moSkih, de'kib in otro9kih blek. Zaloga bla?a za oblake po meri. Srajco spodnje hlače, nogorice, pletenine, ovratnlbi sapeatniki, ovratnica itd. itd. ▼ bogati izberi.
Zaloga najboljših modrih, rumenih in belih jop za mehanike itd.
Specijaliteta: hlače za delavce. Vse "po naj zmernejših cenah.
denarja:
zaslužijo oni trgovci in kupovalci, ki kupujejo ceno perilo pii tvrdki
V. BULTAS Nasl. Plzen
Uzorci se pošljejo po poštnem povzetju.
prva slovenska zaloga in tovarna Andrej Jug, Trst
CEHE BREZ IONIUREKCE. ulica »». Lucij« it. 18 (za dež. sodiščem) SVOJI I SVOJIH!
23331
IVDflPMELlSlftl
[OKREPLJUJUĆI 2ELUDflCNIELji Glavni zastopnik za Trst, Istro iu Goriško,
Virgilio Gallioo
TRST, via Ginlia 6t. 17. — Telefon 1979.
Jrst, Zrg ponterosso št. 7
—— blizu vodnjaka. ——
Prodaja porcelana
stekla, ponev iz litega železa, žlic in vilic, drobnih predmetov in igrač. Krta-Čice in metle iz slame in žime. Glavniki, torbe za nakupovanje, listnice lil me-šnjlčki, vse po najzmernejšili cenah.
I Za one, ki stanujejo v bližini I — kolodvora jažne železnice. — f
Včeraj se je odprla v ulici Benvenuto Cellini (vogal ulice Cario Ghega)
nova mesnica E. Con čili a
kjer najde P. N. občinstvo najboljie vrate volovskoga mesa, tolminsko telotine. jarjčka, poulards znane tvrdfce SIMON J ANK v Gradcu, osoljenih in okajenih jezikov in r&zco-
nL^nSuB ffflffiBMM Specijaliteta: Graško msso.
V tej mesnici posvečalo se bo posebno pažnjo higijeni.
Hova in bogata zaSoga vsakovrstnega
Spalne in jedilne »obe na isbero.
Najnovejši uzorci.
rst, Via del Retion št 1
Telefon St. 71 Romano IV
NOVI DOHODI. V dobroznani prodajalnlci oblek
Alla citta di Triesto, Trst "^JSES?
Velika izbera moških oblek od S 14 do 44, dedkih od K 9 do 28. — Obleke za otroke od 3 do 10 let od K 2 do 16. Zaloga tu- ln inozemskega blaga za
obleke pc meri, ki bo izvršujejo v lastni delalnici. 'Specijaliteta hlač, jop in arajc sa delavce, po neverjetno niskih cenah.--
„Alla citta di Trieste" Trst, ul. G. Carducsi 40 (prej Torrente)
Fmtelli Baub ©r:
Trst, ulica Carducci 14 (proj Torronto) i	Zaloga ustrojenih kož. =—-
Velika izbera potrebščin ra čevljarje. — Specijaliteta
potrebščin za sedlarja.
Pekarni in slaščičarni
BIAGIO MADON, TRST
ul Ghega št. 7 in nI Caserma št. 12
sta preskrbljeni s sve ?ra kruhom 4-krat ' na dan, kakor tudi s slaščicami in sladkimi prepečenci prve vrste. ——— POSTREŽBA NA DOM
KOTEL BALKAN ^ZZsrTS&ZS. HOTEL BALKAN
^ .J!:Jt.-.....	—'J
V Trstu, dne 26. septembra 1909
„EDINOST" št. 270
Stran V
London, nojuete mesto na suefu.
Piše Cecil Pleško. XVIII.
St Paul' s Cathedral.
Prav sredi mesta, kakor najznameniteji zgodovinski ostanek in gotovo najimenitnejo stavbo, ima Dunaj c^r^ev bv. Štefana, Treba je samo par nerazločno narisanih hiš, morje streli in sredi njih visoki stolp te stare gotske cerkve in vsakdo ve, da naj silhueta pomenja Dunaj. Zlata Praga, ki jo je sloviti nemški naravoslovec Aleksander H u m b o 1 d, ki je prepotoval skoro ves svet, imenoval četrto najlepše mesto na svetu, ima tak tipičen karakteristikon v svojem historičnem gradiču Hradžanih. Treba se je samo sprehajati kdaj ob obrežju Vltave proti večeru, ko zahaja solnce in je razsvetljava preslaba, da bi razločevala vse posamične dele, in človek nikdar ne pozablja tega vtisa po obrisih Hradžanih in spodaj pod njimi mnogoobočni Karlov most. Pariz ima na Champ de Mars, kamor so hiteli Francozi ob vsaki obletnici padca Bastije, te zloglasne politične jetnišnice francoskih kraljev in njih ljubljencev; na trgu, kjer je razpostavljena že štiri desetletja sem vsakokratna pariška svetovna izložbi, ob bregovih tiho lepe Senje, Tik pred mostom d' Jena. ki g < je hotel dati Bismarck na vsak način razstre-ljiti, ko so 1871 Nemci vdrli v me3to — tukaj ima Pariz drzno železno stavbo inženirja E'flela, tri-to metrov visok stulp dvakrat višji od egiptovskih piramid in s tem visokim 6tolpom se po pravici ponaša kakor znakom, ki ne zagreši svojega namena.
In tako bi lahko te primera popolnili s cel) dolgo vrsto : v Carigradu Haja Sofija, v llimu cerkev sv. Petra, v Milanu prezna-menita stolnica, v Kolnu zopet podoben cerkveni kolos... in pri tem vidimo velezani-mivo potezo: skoro povsodi je mogočna cerkvena zgradba, ki jo je okupiralo mesto kakor svetinjo svoje zgodovine in kakor znamenje, ki je ne mura zamenjati z drugimi. Samo Pariz, ta moderni in neizčrpni Babilon ; samo Pariz, to torišče mladia lju-dij in mladih mislij ; samo Pariz, kjer so pred malo več nego sto leti podrli vse svetnike in so postavili „Razum" na oltar kakor svojega boga — samo to mesto si je izbralo v svoj medalj n drzno železno ogrodje, kakor vspeh moderne tthnike.
Kajti tudi Londonu da;a s oje tipično znamenje silhueta kupole Št. Pavelske katedrale.
Sredi mesta stoji na nizkem griču, a obdajajo jo od vseh ctrani take mase visokih hiš, da si je o katedrali sami popolnoma nemožno napraviti vsaj približnegi utiša in vse slike, ki hočejo podati sliko cerkve v celoti, kažejo samo gornjo polovico stavba, kakor pri h ši, kjer bi nam bil parter zakrit in bi gledali samo prvo nadstropje.
Katedrala je v pplošnam slična cerkvi sv. Petra v Rimu. In kakor je v vsem manjše dimen/.ije, tako ima tudi njen.i kupola samo dve tretjini premera kupole v Kimu (43 m in ol m) Kakor največja cji-kev krščanstva šteje papeževa stolnica; za Kimom prihajajo svojimi stolnicami : Milan, Sevila, Florenca in potem London.
Na tem mestu je stila svoj čas še večja katedrala, toda vpelil jo je leta 1666 hud požar upr^v do tal. Angleška zbornica je sklenila zato uvesti začasen davek na premog in vino in iz tega skupička so v resnici leta 1675—1710 postavili novo svetišče. Stavba je veljala okolu 24 milijonov kron tedanje veljave — danes bi iznašalo t> okolu 120 milijonov —; njeni stvarnik, arhitekt Wren, je dobival za časa zidanja 220 L, torej komaj 5000 letnih kron, kar ima danes 6eveda biizu petkrat viš7o veljavo; vsekakor pa še okolu desetkrat manje, nego nesejo komponistu r Vesele vdo-vice" njegove letna tantijeme...
Iz pepela poganske antike in orijenta, ko Be je težišče človeške kulture pomaknilo polagoma proti zapadu, si je vat varil krščanski svet novo umetnost v svoji gotiki. Krščanstvo, pravzaprav le cerkev, je stala tedaj sredi vsega človeškega in dr/.avnega gibanja in kakor je bil nekdaj poganski Kim središče in solnce vsemu te dan emu kulturnemu svetu, tako je bil sedaj papežev Rim tista zvezda, ki je svetila na obzorju narodov in kraljev vsega srednjega veka. Vsa čuvstva, hrepenenja in stremljenja teh časov nam izrazujejo umetniki te doba in Francoska je dobila v tem ča3U po papežu častni naslov „najbolj krščanska država na svetu.u
Na francoskih tleh je izrastel novi gotski slog in na nemških tleh je dospel do svoje zadnje konsekvence. Tedaj pa je za-
vel iz Italije nov duh, ki je izpod razvalin antike, izpod pogorišča Korin'a izkop d stare kulturne zaklade in h tel z njimi preporoditi vse človt-štvo, s klasičnim duhom osvežiti vse mišljenje in stvarjanje mislecev, slikarjev in stavbenikov. To je bila renesansa, ki je navzlic vsemu odporu prodrla sijajno in častno iz Italije v ostalo Evropo ; in barok ni bil potem nič drugega nego renesansa, ki se je razvila kakor prešerna hčerka skromno-fine matere ; bogata krila, težko obložena, bombastično polno okitje, kakor je to pač prijalo krepkemu mesnatemu dekletu — in rokoko zopet ni bil nič drugega nego svoje matere-renesanse in baročne sestre lahkokrilo, nagajivo, zalo in prisrčno dekletce.
Po velikem požaru leta 1696, kateremu je napr.vila žalosten uvod huda, dve leti trajajoča kuga, ki je pomorila najmanje sto tisoč glav, — po tem požara torej, ki je vpepelil skoro štirinajst tisoč hiš — več nego Bedemkrat toliko, kolikor jih ima vsa Ljubljana — je izgledalo zelo žalostno v Londonu. Ali imelo je zopet svojo dobro stran : mesto se je povspelo v popolnoma prenovljeni obliki iznova kvišku.
In iz te dobe izvirajo vse tiste cerkve, kar jih je sezidanih v renescnčnem slogu, med temi tudi katedrala sv. Pavla.
Cerkev ima podobo latinskega križa. Pred svojo zapadno fasado, kjer se nahaja glavni vhod Bredi dvojice s korintskimi stebri odičeoih stolpov, stoji spomenik pok angleške ces rice Viktorije ; pred njim v tleh je zapisano : „Hcre Qceen Vicloria re-turned thanks to Almielity God for the sitieth anniversary of her accenssion. June 22nd, A. D. 7897 — Tukaj se je zahvalila kraljica Viktorija božji vsegamoč nosti za šestdeseto obletnico nastopa prestola. Junij 22, leto Gospodovo 1897." Največji zvon, kar jih imajo na Angleškem, visi v enem izmed stolpov. Leta 1882 so ga vlili, tehta 360 stotov in krstili so ga za velikega Pavla : Great Paul.
Glavna fasada, do katere vodijo visoke mramorna te stopnjice, obstoji iz dvojne dvo-steb^aste halje; v spodnji so stebri korin'ski, p > petnajst metrov visDki ^ zgornji so jonsko-mcšani in nekoliko nižji. Celo je trioglato in v njem je reljef, ki kaže znano epizodo iz sv. pisma, v kateri postaja iz nevernega Savla verni Pavel. Na vrhu zatr«>pa je ve-Lka soha ist ga apostola in na straneh čela sta Peter in Jakob, njegova vrstnika in prijatelja.
Veličastna je ravuo tako notranjost vsled svoje veličine in ubrane enote. Obiskovalcu se z li le vse nekako prazno ; toda v tej diskretnosti leži morda ravno vsa lepota protestantovskih cerkva. Veliki oltar je mogočna skupina stebrov katerih srednji so kakor okvir mogočnemu razpelu, na katerem visi Krist in spodaj njegova mati in druge žalujoče ženske, ost ;li pa tvorijo v polu-krogu razvrščen stebrasti venec v obliki velike balustrade. Na vsaki strani oltarja stoji visok kandelaber z veliko svečo. Pred oltarjem je — kakor je to v protestantovskih cerkvah obično — kor za pevce in duhovnike. Orgije so razdeljene v dva dela, ob vsaki strani kora, in so med seboj podzemeljsko zvezane.
V tej katedrali se nahaja tudi nekaj grobelj, posvečenih največjim angleškim junakom, umetnikom in podobnim slavnim možem. Tako premagovalec Napoleona I. v krvavi bitki pri \Vaterloo, general in kasnejši vojvoda W e 11 i n g t o n , stvarnik angleške pomorske suprematije lord Horacij N e 1 s o n ; znameniti angleški slikar Sir Joshua R ey nolds ; veliki individualni umetnik in nad vsa simpatična prikazen T u r n e r ; potem veliki in znameniti človekoljub H o w a r d, ki je umrl v Kerzonu ob Krimu, kamor se je napotil leta 1790, da pomaga ondotnemu prebivalstvu, ki je Je morila kuga. V kripti, ki se razteza pod cerkvijo v vsej njeni dolžini, so sarkofagi imenovanih mož, Wellingtonov je iz mogočnega porfira; Nelsonov je iz črnega mra-morja in v njem je lesena rakev, napravljena iz stebra one francoske admiralske ladije, ki jo je potopil Nelson pri Traval-garu ; Wren je tukaj pokopan, Lawreace, Millais in že imenovani ter še mnogo drugih slikarjev... nekaka nova vrestminsterika opatija, drugi angleški Panteon
Oglase, poslana« osmrtnice, zahvala, mali oglase In v obče kakoršnokoll vrata oglase« sprejme „Inseratni oddelek41 v ulici Glergfc Balattl ši 18 (Narodni dom) polanadatropi* levo. Urad Je odprt od 9. zjutraj do 12. Ik •d 3. do 8. popoludne. Po noči to vtprejemt « »Tiskarni Edinost44.
Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvod!
Kollar Ši Breitner
Tovarna: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesBi Osifeftt, Earbolinej, Naftalina „G^iOSSOL" itd. itd.
2u -seda} prL-nans kaker e^tofje ta aaj-
trajneja naiils. fcl obracja aove Ki stars plasti na sifaiilČRih k&rt&nfc, akrtta&
sfsščiti ln vask -vrsinss tenarlna/.v.V«
Asfaltirani kartoni, Isola Usrai k&rtszd, isiisi vzmi^. kaskolisej, karbeuta kiaiiaa. asfalti ia dragi proizvodi iz	In katrana, opolali
mast za stroje, mašila ac Vosova, priznaš La. nsvjfeo^« zsasaks (registrirajo) * taasi za ragone, atit vi.:3liaa sa koše, mast oreage, TožSils sa. Serije ^
Tovarna in pisarna v TRŽ1ĆU (Monfaloona) pri Trstu.
Ve'ika zaloga steklenih šip ter navadnih in dvojnih zrcal. Kriaiali vsake velikosti. Specijaliteta : stekleni ventilatorji. Posode za ribe. Zaloga okvirjev. Sprejme vsakovrstne poprave, prsvlačenja s steklom, verande iti.	--

Zakgateij s avb pcSjetmkcv $f
SS? A. TOSORATTi
O« Mossit
TRST, Uiica Nuova št. 5.
ZALOGA
MANUFAKIURNEGA BLiGA S FR3DAJO NA
DROBNO IN DEBELO kakor tudi platna, perila, fuštanja, lawn-tenirfs, robcev, pletenia itd.
Cene da se ni bali Honfcurence.
Požiijatve na deželo. Uzorci zastonj in poštnine prosti.
I » 'C^ 'vffi ' v.," t
Prodajaiaica Vincenc-a Pibrouz
TRS T, ulica Malcanton štev. 6 in podružnica Piazza Gianbattista Vica št. 2 po jako zmernih cenah
ze/ir anglcških^n_naro9nih tovarn.
Vsakovrsten perkal, zgotovljeno perilo in tkanine. Zavese, preproge, trliž, volna in žima za pernice, kakor tudi drobne predmeta.
smiTE

Trat, ulica .Poste nuova štev. 3, Trst
■ VELIKA IZBERA HIŠNIH TS KUHINJSKIH POTREBŠČIN. □
Specijaliteta: posode iz aluminija. - Velika izbera <]<]<] predmetov, pripravnih za darove. £> £>
Ledfinice, kop&nje itd. po jako zmernih cenah
najboljšega sistema, železne blagajne, stavb, potrebščine mline in stikalnice za grozdje in sadje In vso drugo že Ieznino dobavlja —--po najnižjih cenah ==
slovenska trgo pa^f ST1TPTC5A vina z železnino	A W ts* ^^
V LJUBLJANI — Mar je Terezije cesta 1 — v LJUBLJANI
O!
r
III EEEI iS:
AMERIK. ZOBOZDRAVNIK
Dr. Leopold Mraček v Trstu, Corso 17
od 9—1, 3-6	od 9—1, 3-S
Plombe iz zlata, porcelana, srebra itd. vse po najmoder. metodah.
UMETNI ZOBI v zlatn, kavčuku z ozobno ploščico ali brez nje po amerikan. zistemu in po lastni patentirani metodi. Krons na zobe iz zlata ali aluminija.
izdiranje zobov brez vsake bolečine.
lE-jj
Reguliranje slabo zraslih zobov.
12-letna praksa na klinikah na Dunaju, Borolinu, Lucernu in New-Yorku.
Zeleznato Kina-Viao
z Sh bolelne i n rekonvalescante
Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje tudi organizem
Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti.
Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah ln z nad 6000 zdravniškimi spričevali.
Izbora! okus.	BST Izborni okus
Lekarna SerraVallo - Trst
tri 1
Živnostenska banka pro Cechy a Moravu - (Obrtna banka za Češko in Moravsko)
Ustanovno leto 1868. Menjalnica: Via Nnova štev. 29. Podružnica V Trstu« Bančni prostori : Via S. Nioolo 30 Mmm leto 1868.
CENTRALA v PRAGL _ Podružnice na Dunaju, L Herrengasse 12, v Brnu, Bu^jejovicih, Krakovu, Lvovu, Mor. Ostravi, Plznn, ProstSjoru in Taboru. — OENTRAIiA v PRAGI.
Akcijski kapital: K 30,000.000. — Rezervni ln Tarnostnl ESKOMPT MENIC IN INKASO. BORZNA NAROČILA
KUPUJE IN PRODAJA VREDNOSTNE - - PAPIRJE, VALUTE iN DIVIZE - -
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGA -- - LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH......
zakladi približno 10,000.000. — Brzojavi : ŽivnoBtenstš, Trst
TELEFON: 21*57 -
4o/o vložne knjižice Živioat. banke 4V2 o/o z&dBlžnice Zivnoste. banke 5V2 o/o delnice Žtvnostensk« banke
Q$odno obratovanje:
- - Tekoči računi in računi na bančni žiro. - . STAVBNI KREDITI. — KREDITI PROTI ____DO K UM EN TOM VKRCANJA. - - -
IMBHSE^ V
Stran VI
»EDINOST« St. 270
V Trstu, dne 26. septembra 1&09
Tevarae in delavnice pohištva in stavbenih Izdelkov v SOLKANU pri
Gerici. ■
LuUi uUnllkl U> i
festfea, drž, k*?3d„ Solkan
Mizarska zadruga v Solkanu
ZALOGE: SOLKAN,
TRST, viz Satsrma 4
Osrednja ravnateljstvo.

ZALOGE i REKA, Via Pile 2 SPLIT, oanevoj obali
PEKARNA
JKelchiore Obersnn
ulica P. L da Palestrina štev. 4
prodaja sveži kruh
trikrat na dan. Postrežba na dom za družine in Javne lokale
Specijaliteta biškoti lastnega izdelka.
Točne ure prodaja
Smilio pllcr
aajtgUdsfljift ls Bijitar^jia pii> dajala!c* s* ▼ TRSTU
vil Pentereaee, ogel Nuova t*
velieTIzbeba
verižic, zlatih In erebr* nlh ur. kakor tudi
tteneklh ur vsake vrste
Vftuini lin iriuinis laso.
Giovanni Isiersich
TRST. ulica Mollno a Tento št. 1
Prodajalni ca vsakovrstnih potrebščin« — Škafi, brente, kide, železne in steklene. — Potrebščine, namizje, koši in reiata ter vsako vrstne lončevine. Svetilke vsake velikosti. Cene da se ni bati konkurence.
: Nova prodaiaSnica ur : H0RBE3T HACHTIGALL
TRST. - Ui. Nuova 41. - TRST.
(Palača Salem). Navadne, zlate, srebrne in ko ▼inaste ure. Specijaliteta krono-metrov regolatoijev L t. d. z garancijo.
Poprave se izvršujejo najna tančnejie. Stenske ure ae pride ponje na dom ter se jih doatar tja brezplačno.
evuvHuvuHSiisMues
— V dobroznani žganjarnl ——
FERDINAND PEČENKO
v ulici Miramar štv. 1
dobijo Be vedno
pristne pijače I. vrste, kakor n. pr. žganje, slivovec in brinjevec ::
kakor tudi mrzle pijače
frambois, tamarindi in šemade.
:: MlHODm^ICA ::
E. Cociancich
Trst, ulica Ugo Foscolo Fillalka: ulica deli' Industria štev. 668
TELEFON 19-6 Zalog« kralfoniekčmn, em- Izdelanih barv, posebna orfims za čiščenje poda.
PRODAJA NA DROBNO IN DEBELO.
I
mr Po neverletno visokih cenah
m rećtrat kupuje bl&go » moike ln ženske obleka. Temu m lahko izognete, ako naročite blago direktno pri torarnl. Zahtevajte tedaj breiplač no poJiljatev moje
Me jesensRiH in ml uzorcev
Imam ▼ zalogi samo najboljie blago zadnjih noTosti.
FranzSchmidt, Jaqerndorf1Q3
Avtrtjaka Šlezlja.
Brz.: ZADRUGA - Trst Te Sef. št. 1631 iatamrbaa Žage v Soteski (Bohinj)
Letna produkcija = K 1,000.000 =—
Zobni ambulatorij
HANS-a 8CHMIĐT
= prej sodruga ■ ■
---Dr. A. Mittak-a---
ulica della Zonta 7, I. nadstropje.
flraSi&ti^ ■■ ■
Krčmarji in — - - gostilničarji!
V ul. Giulia št. 16 se je odprla velika zaloga na drobno, atekla in porcelane, namiznih kozarcev in kozarcev za pivo po jako nizkih cenah.
Se priporoča udani
Gustava Marco. a
„tržaška posojilnico in hranilnico"
XX Fiazza della Gaserma št. 2, Z. n. ^
!■■■■■■■■ (Vhod po glavnih stopnicah) ■■■■■■■■■■ Telefon 952
v lastni hiši
Imn m razpolago leKleno varnostno celico
in je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so shrambloe, ki se odda jejo strankam v najem ki sicer
za celo leto kron 30 za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20 za en mesec „ 6
Shrambice so 24 centimetrov visoke, 21 centimetrov široke, 48 centimetrov globoke — Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti.
hranilne pusice ^
katere se priporoča posebno starižem, da na ta najnovejši in najuspešneji način navajajo štedi ti svojo deco
Nadaljna pojasnila daje zavod ob navadnih urah.
Veliki moderni .v.
/. Kinematograf
ulica BEedia 40
Edini ? Trsti za jriptoe
I. prostori 20 stotink; XI. prostori lO stotink.
Vela izljera oM za mošte in otrote :
SPECIJALITETA.: Površniki, paietot, jopiči, hlače in kostumi.
Ignaz Potocnig - Trst
ulica Riborgo — Vogal ulice Beccherie.
IZBERA OVRATNIC. Dežniki za gospode in gospe.
Velika izbera Blaga za možke obleke«
Izvršujejo se naročila po meri In po zmsrnlh cenah
Prodajalnica usnja :
Crsi9 ul. Jtioiino a tiento 7.
Bogata izbera telečjih barvanih kož, izbornog« kozjega usnja in francoska teletine kako?
tudi tu- in inozemske krznine jo conah, da se ni bati konkurenco Gotov, da me si. občinstvo počasti, bilježite
ndani AGGSTINO di LIBERTl.
Triou.-oMnozndrusao Trstu
via 8. Francesco d' Assisi 2, I. n.
kjer Jo bila prej „Trž. posojil. In hranilnica".
Paštno-hranilnl&nl račun 74679. TELEFON 16-04
Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni Član, in jih obrestnie
4«
Sprejema tudi vloge po 1 K na teden, tako, da ae po 260 tednih dobi Kron 300 —
Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov in jih realisuje ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da Be posojilo odplača v petih. - Deleil io po K 20 in po E 2
Nadaljna pojasDila ae dajejo ▼ urada med uradnimi uiamf, ki so : ob delavnikih od 9. do 12. dop. in od 3. do 5. pop.
TRGOVSKO-OBRTNA ZADRUGA SS«
Vsi Slovenci v slovensko trgovino!
V. Dobauschek, Trst
ulica Giosue
II
BERITE VSI!	IZREDNA PRILIKA!
Ker je poletna sezona skoraj končana, ia da napravim prostor za novo blago za jesensko in zimi o sezeno, prodam vse blago, ki se nahaja v skladbu p O JftkO SIliŽanih COIiall.
Obleke za moške od K 14.— naprej I Obleke za otroke od K 2.40 naprej Obleke za dečke od K 12,— naprej | Jope za moške od K 2.80 naprej
Vrhu tega vsakovrstne »rajoo, spodnja hlače, pletenine, ovratniki, sapestnikl itd.
Črni klobuki od Kron 2.20 naprej
Lartni izdelek ! — 10.000 parov delavskih blać po K 2.80. — Lastna krojač niča.
Izgotovljajo se obleke po meri. == Govori se slovensko.
Podpisani naznanja slav. občinstvu, da je odprl v Trstu, u!. Domen. Rossetti 35
Pekarno-slašČKarno
s prodajo moke
prvih ogrskih mlinov, kakor tudi vina in finih tuzemskih in inozemskih likerjev,
ter raznovrstnih sladčic.
=—= Postrežba na dom.
JAKOB JELEN — TRST.
n
V novi prodajalnici
Elvira Laupincich
Trst, Via Nuova štev. 49, Trst
dobi se velika izbera
ionSevin in kuhinjskih potrebščin iz najboljših tovarn
PO JAKO ZMERNIH CENAH.
EESSKIISEESK9D
Pekarna in slaščičarna
Benedikt * Soban
TRST, ulica Donato Bradamante 11
je preskrbljena s kruhom lastnega izdelka cer veliko izbero vsakovrstne moke najbolje vr8te. — Svež kruh 3-krat na dan. — POSTREŽBA NA DOM.
Mirodilnica
flnton Ursich
Barrcera vecchia ši. 14
ZALOGA
barv, čopičev, povlak in »azil za p6de, izrezov za slikarje (štampom), zamaškov in dišav.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah | pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doži* vetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
„S L A VIJ A"
vzajemno zavarovalna banka v PRAGI o« Rez. fondi:44,437.036-01 K. Izplačane odškod. in kapitalije 98,323.486-35
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko- narodno upravo.
7sa pojasnila daje generalni zastop v ijnbijani čigar pisarne so t lastnej ijanćnej Ml
GOSPODSKIH ULZOAH it r. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovode iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne :: ::	namene.	:: ::
V Trsta, dr.e 2G. septembra 1909
»EDINOST- št. 2TO
Stran YH
.-v T-/.-. -zZZZ
MUSTRO- AMERIČANA
(5
ni
Xa%Eiaiiilo @
3E
brza zveza z Ameriko.
TRST -NEW-YORK
,,LAURA", dne 9. oktobra 1909
Petno cene : DI. razred K 190 do 205: U. razr. od K 259 naprej ; I. razr. od K 350 napre\
Trst- Bu en os-Ay res
F55.E C ESC A. dna 3*. a«ptem 1909.
iz Trsta v Buenos-Avres, ter se ustavi med-potoma v Cadix-u, Las Palmas, Santoa, Monte-— video in Rio de Janeiro. —
Potne C8B6:
IH. razr. K 160; II. razr. od K 600 naprej; I. razr. od K 800 naprej.
gg. zidarskim mojstrom, podjetnikom, inženerjem in lastnikom poslopij
Lovrenc Rabitsch & C"ie - Trst
avtorizovani tesarski mojster
©
V prevozni ceni III. razr. uračunjena je hrana in prenočišče v TRSTU, pred odhodom parobroda. — V vseh cenah uračunjena je obilna hrana.
Sajvečjl konfort. - Elelitrična razsvetljava In ventilacija. - Narodna -luliiaja.
Za informacije o prodaji prevoznih listkov I., II. in HI. razreda toliko za Ameriko kolikor za Patras. Palermo, Napoljj. Cadix in Lax Palmas obrniti se je na .TJrad za potnike | v Trstn-, ulica Molin piccoio št. 2, za tovor in blago pa pri O. TASABOCHIA & C.o, j Trst, ulica Ponterosao St. 3. I.
3
ulica Giovanni Bocaccio št. 7, 1= nad.
se priporoča za vsa tesarska dela, kakor n. pr.: zameno starih streh, zgradbo novih streh, lesenih lop, vrtnih chalets, verand, p6da, dekorativnih stropov itd.
Načrti in proračuni se izvršijo vsakemu na željo.
Prva par od. velika trgovina
na Goriškem in Primorskem (Pred 25 leti pozaana cd Predila do Reke)
Rojaki Pozor !
V mesnici Josip Zobez Trst H
ulica Giovanni Boccaccio štev. 6 in v filijalki v Štorklji štev. 612. O
prodaja se goveja meso lastnega klanja P» 44.40,52,68,72
kakor tudi telečje po 68, 72 in 80 nč. Vampe eveže po 32-36.
Štajerska perutnina. T^z«^" Graško meso.
V ei'.adiSćn (stlaJu? iraa vsako vrsto li-ralnih stroier ti Šivilje, krejaće. ć«vljarje in domačo rab« - Stroji bo rahljivi tu.li za umetno vezanje. - V zalogi imam tuli S:valuin »trojev s iveutTno mnano znamko „PFAFF", tatari ne provrroćajo pri Sirani« nikaii-ga ropota. - isbero imim r.aj£n«g« ln trpežne drokolesi „Regent", ..heUeal-P-eaiier ,.Aifa", „Rover" in ..Meteor-'. Sajaifja cena je Kroa i®8, ■ proetim tekom Kron 20 već. Ze. i»rtKliice iiTalne stro p ilročol**.* janjćim po dogovoru I - P.aiči a* dvokoieaa od £ 6 n.tprej. - Lastna na n^ro optrmljeni delavaica za poprave Sivalaih strojev in kole«. — Glavni iaju>p kmetijskih strojev, kakor sla-uiurernie iu stiskalnic ra grord^c in ratnih predmetov, prve sIot. tovarne K.. A R. Ježek, Blauiko.
Ravnokar je izš9l nov sitiveiiski cenik. — Konkurenca je sploh izključena!
Opozarjamo ob tej priliki siavno občimtvo, da vpraža pred nakupom po ccnlkn pri stari mdki
c.šter.i zaneslj i (agenti) posredovalci se sprejmejo v službo.
Josip 0ekbva ^ Soepbce, vSa

1! Zlato na obroke !!
Vtakdo, ki pošlje K 14 — dobitakoj krasno pristno srebra o uro z dvojnim pokrovom in 5-letno garancijo ter 14 karaktno zlato Terižico, teže o 56 gramov, uradno puoeiraoo. za K J5'i-— na obroke, pod našimi ugodnimi pogoji samo K 5.— mesečno za gospoae in goape — ^rvi znesek se lahko dvigne po poitnem povzetju.
Ogrska urarna
iT
mjti\ imate že brezplačno ?? knjigo ??
Angelo Canionl, ulioa Bojalo štev. 2
— — (hiša Tnzzi) bogato založena — —
ca manufafctiir. blaga
Najboljša češka tovarna.
Posteljno perle
po zmernih cenah.
in drobnih predmetov z bogato izb aro blaga za pomladn. sezono
Velika izbera: periia, srajc, ovratnikov, ovratnic in nogovic po najzt7-ernejših cenah.
m
HOTEL - ABBAZ A
Ulica Geppa št. 20, Trst
(Piazza Casermtt) pooclaoma prenovljen in preskroljen z vaem komrurtom. Sobe cd s. 2•— naprej. Omntbus k vsakemu vlaku. lie-Miavracija slov. in ijei^ško Aubinjo. Cer.e zmerne. Udani J. Woscfcitz
1 kg sivega dobrega oglajenega Kron 2, boljSega K 3-40, prima pol-belega K 2.80; belega K 4, belega puhastega K 5 10; 1 kg najflnej. s ueinobelega
oglajecega I 6 4», K 8 ; 1 kg mehkega perja (paha^ sivega K 6, 7 ; fineja belega S. 10; najfia^jegt prsnega paha K iS od 5 kilogramov naprej, poštnine prosto.
gggT N&r^jme postelje.
i* gostonitaega rdečega, modreca in belega ali rumenega nanklnga 1 pernica 180 cm dolga, 116 cm Široka, akupno z dveiai 80 cm dolgimi in 5S nn SiroKimi egla-nicami, na-i-olnjeaa z novim sivim, trpežnim ia puhastim perjem Ki«; polpuhaste K JO, puhaste K 24. — P03A-M£2bTB PERNICE K 10. 1J, 14 in 16 ; zglavnica K 3, 3.50 iu 4. — Pošiljat T« po poStueui po.ee tj u od S i: naprej poit-uioe prosto. Tadl se sme zamenj »ti ali vrniti. Za kar ne ugaja se pcfllje d«nar nazaj. — Ob*irni ceniki ^atonj.
S. BENISCH t Desteiiz st. 766 SiiHiTa Cecny
Kupujte NAR00NI KOLEK.
Aco je »e nimate, tedaj glejte, da j® kmalu dobite. Imamo jako interesantno knjigo, ki vsebuje rasne nasvete za bolnike ter v p olj ud. jeziku opisuje blago-vito moč galTa-ničnega toka v raznih živčnih boleznih. Bolniki, ki so iskali že povsod lečila ter Že obupali, najdejo v knjigi tolažbo in pomoč. Galvanič tok se zamore uporab,ti z dobrimi vspehi v razliČDih boleznih kakor na primer :	živčna
slabost, revm&tlzsm, nevr&lgifine težave, nervozno motenje prenavljanja, nespečnost, glavobol, vsakovr-ne slabosti ln Senike bolesni.
Zahtevajte to knjigo, in mi Vam io pošljem* brezplačno in poštnine presto v zaprtem kuvertu in brez vsake obveznosti.
Eletro-terapevtična ordinacija
Dunaj I., Schwangasse št. I polunad od d. 83.
V vseh letnih dobah v zalogi || z^m ambulatorij, nasledn. ^
3osipa Mcič, Trst i Dr. mi Brillant-a
O Z
o o
>
^s-'-'J^ ' ^ V*

uiica Sorgcnte 7. - lele/.
i vrdka Pavel Weiss & Co. M— prodaja bseb
na račun Privilegovane zemaljske banke za Bosnu in Hercegovinu
iz atole zaloje a uliti MdlMuo 24
^ bssniški oves
po dnevnih cenah.
n-^ sprejeiiiii od 9. do 1- predp. g| in od 2. do 6. popoL ||
|| Trst, ulica Acguedotto 1113. y
Coupon za brezplačno knjigo
ei.
26,IX| M.
EleJiro-terapeTtična ordinacija
Dunaj I. Sohwangasse št I mezzanin odd. 83.
Fro«im, poAiljite mi knjigo: „Eine Abhand-lung Dber modama Elektro-Tharapie" v zaprtem kuverta brezplačno in poStnin« prosto.
Zastopnik Alberto Tedeschi, Corso 2.
p* ————————————
l\\ Svoji k svojim!	Svoji k svojim! iM
Prodajalnica manifakturnega blega
oseh & Laiireiicie
ulica Nuova št. 40 (vogal ulice S. Giovanni).
Veliki dohodi medernega voinenega biaga
ili

Nova trgovina na debelo s Špecerijskim, kolonijalnim blagom in jestvinami.
Ma i k F. iMIl, Gorica
priporoča čč. gg. trgovcem svojo veliko zalogo sladkorja I. raffin., vsakovrstne kave in riža, petroleja I-, špirita, olja, masti, kisovo kislino itd, kakor tudi najrazličnejše delikatese.
Cene najnižje! Strogo solidna postrežba
Priporočamo se prav obilnim cenj. naročilom.
z odličnim spoštovajem
A. & F. AN DE R W AL0.
fuštan;a, lawn-tennis. Izbera šalov, fušiacjastib in volneDih maj, zaves iz bla«ra in čipk p« >teljujh pogrinjjd, preprog itd. - Volnene sn prešite odeje lastnega izdelka.
Posebnost: Perilo, triiž in plntnc. - Drobni predmeti,-
Cena. ca se ni bati konkurence — Blago ki ne ugaja, se zamenja.
Cen3 zmerne. Telefon 1395
iiinss Wa>Mner
k VRIT - ulica Media 3 - TRST b^
Zaloga jeloveg^a lesa a prodajo na drobno in debelo. — OKVIRJI iz bukovega in je?, lesa.
Izbera vsakovrstaih obloženih lil ostrnženih
p r o '1 metov 1» taliavega ln J elovega. le«a itd
Boruta izueru gUIožkou. - Lopate za peharje.
NOVO POGREBNO PODJETJE IS?
^T z bogsto opremo zavsako- COPSO 49 (Piazza Soldoili) vrstni pogreb.	in prodajal-

nico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — Velika zaloga
voščenih sveč
Prodajalna debelo in drobno.
Stran TiK
»EDINOST« H. 270
T Trst«, septembra 1909
Naše gledališče.
Saroo še teden doi — pa bomo videli na našim odra prvo predstavo v tej sezoni. Lepa bo ta predstava in efektna. Igralci so io že dobro na8tudirali, Gospa Danilova te je kakor režiierka z veliko vestnostjo posvetila našemu eden.
Lg en teden je še do predstave, pa ce bomo magli prepričati, ali hočemo svoj lepi -zvišeni kulturni zavod, bram dramatične n metne sti, kaj bol) vpoStevati nego lani.
Letos se moramo uveriti, da potre-b u j e m o gledališče, da je gledališče nafia duševna zahteva. Saj radi priznavamo, d i tako veliko obmorsko meste, kakor je Trst, da boj za kruh ubija ideale — ali tega ne sme biti pri cai. Človek, ki hrepeni po na' predku in izobrazbi, mora dajati tudi svo-voau dubu primerne in potrebne hrane. Edor ■e napreduje, gotovo nazadnje. Mora. Stalnega tu ne more biti.
GkdališSe Človeka ne izcbrazu'e samo ; razvedruie ga, nudi mu gotovih prijetnosti io cdpočitka duha, ki bi lahko otopel v vsakdanjosti, Tržaški Slovenci tako lepo napredujemo. razvijamo se in krepimo, mlada in čile in zdrave so naše moči. Skrbimo, da se nam ne zlomijo, brigajmo se za svoj kulturni napredek, ne pozabimo samih sebe!
Nas ?ponog bodi naše gledališče, posvetimo mu vsaj nekaj ljubezoi ia pozornosti, d* mm na bedo mogli očitati naši narodni nasprotniki, da ciimo kulturen, samovesten narod i
V Trstu je toliko io toliko desettiecč
Slovence?, toliko in toliko tisoč dragih Slovanov : Hrvatov, Srbov, Čehov. Kako bi bilo žalostno, če bi vsi skupaj ne megi vzdržavati al o t. gledališča.
Priznati moramo, da smo ce Slovenci dozdaj premalo zanimali, za svoje mlado gledališče — drugi naši slovanski someščani pa morda komaj vedo, da obstoja. To ce sms citati take.
Kc* so koncem junija letos gostovali pri nas zagrebški igralci, je bilo gledališče polno odlične g) hrvaškega in srbskega občinstva. V<?*eliH smo se, di jih ie toliko, s težko n^m ie bilo, ko smo nomiiiiSi da je vsa ta od-ična gospoda
prestrptl-i prag neSe gledališke dvorane !
S.^ai tržaški ! Bodita Siovani in razu mevajte bistvo kulturnega zbliževanje Jugoslovanov ! Ne prezirajte nas, zakaj mi delamo •vse tudi za vas, ce napredujemo in se utrjujemo !
Svota in lepa naloga nas vseh bedi letos, da b številnim obiskom okrepimo mlado »lov, gledališče v Tr9tu.
Društvene vesti,
: ua
Siovensko gled&lišče v Trstu — sezona;svetujejo »posobnim miadsničem, naj proti:o«
1909-10 — se otvori pnhudmo nedeljo dne i za VBpre;em v zim»ke tečaje,
3. t. Cene gledalskih lož prve Štiri z* hk««« i;«,*.*..« t r>	. ^ . 1
Kron; đtug' bici z* lsij^l* 7Z fJpsa mslta Sor'c!
_ ° x___•___ ,;liomb;č ali Bombrg, (Kakor se on sam piŠ-V
i.'_.L:_ . _ .	>.t »	. i
sumnemu društvu v Bojanu, je odloiena na nedoločen čas.
*
* *
V soboto je nabral tovariš MaboriiS v gostilni N. D. O. kron 9.28 za bolnega Vod-njala. Denar hrani gostiiničarka.
Vesti iz Qoriške.
z Deželna kmetijska šola. Po 15. oktobra se bodo vpisovali posiici za vaprejem v prvi zimski tečaj te šole po sledečih določilih. Vspre,majo se kmetski sinovi in sinovi posest nikov, ki dokažejo: a) da so dosegli normalno starost 16 let ali pa, da so pred kratkim zadostni vojaškemu službovanju; mladeniči, ki to neposredno pred naborom, se ne vspreje-roajo ; b) da imajo r elementarnih predmet h zadostno pripravljalno znanje, katero morajo dokazati z vsprejemnim izpitom; c) da so bili vedno lepega nravnega vedenia in da so krepko fiz čne konštitucije, primerne za kmetijski poklic. Pouk se razdeli na dve dobi po 5 mesecev in sicer od 1. novembra 1909 do 21. maroa 1910. Edor je dovršil prvi tečaj z dobrim vvpehem, ima pravico vstopiti v drogi tečaj, ki traia zavno toliko čara. Kon cem vt&ka učne dobe se bodo vršile javne preskulnje in koncem druge učne dobe se izdajo gojencem, ki dovrše drugi učni tečaj, odpustna spričevala. Gojenci se bodo poučevali v praktičnem kmetijstvu, v govedoreji, sirarstvu itd. Vadili se bodo v čitanju, pisanju, rafiunstvu ter ie bodo vadili v rabi kmetijskega orodja, v obrezovanju itd. Značaj šole zahteva, da stanujejo gojenci v zarodu, kjer bodo prijemali brezplačno stanovanje brez perila. Za skugao hrano plačujejo gojenci mesečno prehrani no, ki se izračuni na podlagi celotnega pot roška za nakup jeat-io, in »e razdeli na število prisotnih gojencev. Ob določevanju mesečne prehr&.niae se bo c žira'o na premoženjske razmere msnje premožnih gojencev. Dvajsetim manje premožnim gojencem se podale mesečno podporo po 24 K, torej po 120 K ca 5 mesečno dobo simaiega tečaja. Kdor namerava prositi za te podpore naj priloži prošnji ubožci list.
Zakonski zastopniki gojencev imajo pred-
............. _ _ ložiti pisicene in z dotičnimi listinami oprem-
t to prav te daj ' prvič *ie3i9 prožnje (krstni list, zadnjo šobko 'spričevalo, spričevalo dobrega nravnega ved^-j nja, ubožoi li<st) deželnemu odboru do 3 5. j oktobra t. 1. S posebnim obvestilom se oaz-1 naoi dan v«prejemnih izpitov in otroritev tečaja. G;a?ni ctmen teh tečajev je, da se kmetovalci, kolon: in mali posestniki seznanijo z modernim ia r&cijonaiaim načinom kmetijskega obdelovanja v obče. Zh našo deželo je u tacovitev cznačenih tečajev velike važnosti, radi čeaar ee opozarjajo gospodje župani, posastniki in vsi tisti, ki jim je kaj ležeče, izboljšanju kmetijstva v naši deželi, da
PODRUŽNICA
Ljubljanske kreditne banke
Trst, Piazza della Borsa 10
Centrala v Ljubljani. Podružnici v Spljetu in Celovcu. Delniška glavnica K 3,000 000.	Rezervni zaklad K 300.000,
obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja pod
jako povoljnimi pogoji
devize in vse vrste denarja. - Vloge na knjižice
obrestuje za sedaj s čistimi	^j^
Safe deposits.
Safe deposits,
Menjalnica je odprta neprekinjeno od 8. nre zjntr. do 7. nre zvečer.
P
K
(§> @ Restavracija ::
: Aurora:

Podpisani naznanja P. N. občinstvu, da nastopa od I. 1 m. vsaki večer od 7. do 12. že znana družba ::::::
„ATILA"
pod vodstvom kapelnika gosp. Josipa Mayer-ja vedno z novim vsporedom. Ob nedeljah in praznikih matinee od 10. zjutraj do 1. popoludne In od 4. do 12. zvečer.
V onih dneh, ko se vršijo konjske dirke, ostane lokal odprt do 2. popolnoči.
Usto p prost, ^m
Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča RESTAVRATER
Josip Domines.
galeriji z vgtopnico vred 15 predstav 22	„ Pomno* bhg^U^e mestnega
Pri glase najemnikov lož in pedežav ,pre- Pft ^^ Jg^iajD f.3 možae pajacade, da
fema druStvem blagajnik Ant. Muha, kavama *	* Jib	1
Balkan vsaki d*n od 8-9 zvečer.	jM^ da bedo skrb.li za olagoStan;e sestal
^ . .. . , . .	_ „ . :Spomimamo se raznih »zletof, ki co -.ib tr-
Tržaško kolesarsko društvo Balkan" -- žftški si^enci piirediii v Gorico. Vselej je poživlja vse svoje člene da se v deleži! o toliko hhonska klika grozila z bombami, z u*ta o predpo udanske kakor popo udaeske danafinje z revducijo. Ko pa so radi teh večnih hui-b^avnosti v čim rečem številu. — Popoludne ekarij iz,etniki sklenili prezreti Gorico in so ob 2. un in pol bo izpred wNar. Doma- ustavili v Solkanu, je laško in slovensko ■kupen odhod, z fanfaro na čelu, na teseučm ljudstvo proklinjab laike pobaline, češ, da so Pro:tor'	mertu Gorici požrli tisoče dohodkov. Sreča
Pevsko društvo „Kolo". Po dovršenih za hujskače je, da ie ljudstvo še dasea nre-
ALEKS. FRANC MA1ER - TKST
žgalniea kav© .
TELEFON 1743.
Najboljfil vir za dobivanje pačene ka-&
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da je kupil dobrozDano gostilno
„Pri Detelji" (Al Trifoglio)
ulica Belvede.ro St. 7
kjer toči najizvrstneja črna In bela dalmat. vina, istrski refošk, belo vipavsko in vedno sveže pivo. — Postreže tudi ob vaaki uri z mrzlimi in gorkžmi jedili.
Postrežba točna. Cene zmerne. - /a obilen obisk se priporoča udani Anton Vidaković.
Važno naznanilo.
Ctipovor na vsako važno vpra šanje, posebno v slučajih bolezn-debi vsi kdo, ki pošlje šest kron v priporočenem pismu aii po poštni nakaznici profesorju PIETBO D' AMICO, ulica Solferlno 13, Bologna. A\\\m\\\>
Ugodna ponudba
1171
iliilij
EIBil
iiiiii!
draštva", tllca S. Francesco št. 2. Vaje bo vali goriškim trgovcem, obrtnikom ia meščan vodil, kakor doaedaj, pe»ovodia g. Mahkota. stvu splch Slovensko učiteljišče bo prinašalo Pr a vaja bo v nedeljo dne 10. oktobra. — mestu gotovo lepih dehodkor. Marsikateri Odbor društva &peli:» na p3rce in pevke, naj trgovec m cbrtnik bo na boljšem. Koliko redao in v polnem Ste»ilu zahajajo k vajam, družin pa bo z dajaojem hrase in vtanovan a Viprejemajo se tudi nove moči.	dijakom občutilo blagcdejnost slofenakfga
Glazbeno društvo „Trst" priredi dne 3. učiteljišča, p t ti kf.t.Temu se hoče Bjmbg oktobra t. 1. v prostorih „Kontumnega druš ra7počiti 1 Metlo v roke, o volilci gctiS-t?aa v Rojanu vinako trgatev. Pri tej kega mesta, ia proč z ljudmi, ki v svoii od-nattopi prvič društveni pevski zbor s tambu- padciški cgajevitoiti skušnjo uničiti vaše biago-reškim. Iz prijaznosti bo sodelovalo pevsko "tanje. Mi vfmo, da je maraikateremu Ko-r-dru§tvo „Ilirija" od Sv. Jakoba.	čanu zelo hudo, ker izgubi toliko stalnih
Slov. akad. fer. društvo „Balkan" in doho<J^?*« Ia to je tudi neravno! Ke na Uov. srednješolci prirede danes iziet v Sv. f?etu naSli iliSnega gospodarja, ki bi se Socerb. Zbirališče ob 2. pop. ▼ veži „Nar. br®Dl1 zbo1;^]® družinskih razmer?! Glotevo doma". Načrt izleta: Lovec, Borit, Dolina,	izvzamemo goriške zaslepljence.
Sv. Socerb (jama, stari grad), Dolina (odmor),, Dckler bodo ca čelu občin taki razdiraici, Ža<le, Trst.	Načelnik. »"orinje ima Gbrica, ni pričakovati, da bi
Dramatično društvo v Trstu naznanja	^PI^0^. Prebivalci! VoUlci me»ta
vsem druSoom in tistim, ki bi kdaj potrebo- l^n	Vfchko metI° in Pree 2 raz* i
vali gledališko dvorano, da naj se obračajo mmi "T, 1M	G o r i Č a n. j
glede tega do odbornika gospoda Antona « lz Jjutovelj. Naše mlado pevsko društvo: Mahkota.	»v®?ček j® imaI«> dne 19. t. m. veselico, kij
Dramatično društvo v Trstu opozarja 1® aJako d®bro	zbreb »e Je,
dijake srednje- in visokošolce, da dobijo zDi- one8a dne v Dutovljah tudi prscej Ijtdt iz\
žano dijaško vstopnico k predstavam le, če ■	-
te izkažejo z legitimacijami ki jih izdaja cijaško ferijalno društvo
Za Tlrol, Predarlsko, Gornjeavstrljmko, flolnoj^rr šio, Štajersko, Koroško, Primorsko, Bosno ln Horc. jo avstr. patent
„(Jmetni Marmor Karalyt"
(1909) še za oddati. - Ta proizvod je najboljši nadomestek za najfinejše vrste naravnega mramoija in je posebno pripraven za
stenske obloge, vloge pri pohištvu, namizne plošče itd. - Iščemo _
Uzorci na razpolaganje. i
md
mm
Anselln! & BeBnndon
TKST, ulica San Nieolo 13 -■■■■■■■■-
^^ Uvoz ln izvoz
orožju i« streliva
Na željo se pošljejo ceniki zastonj in poštnine prosto, j
očtoiooioooioo^
TRST
a Ulioa Ar o a ta št. 1.
T&ST
Prodajalnica zgotovljenih oblek za možke, —— dečke in otroke. = =
Za poletno sezono: izbera trpežnega in elegantnega blaga zadnjih novosti. Volnene obleke za možke in dečke od K 12 naprej, črne obleke raznih kvalitet in cen. Obleke volnene ali iz satina za otroke od K 3 naprej. Jope iz črnega alpagaša. Volnene jope in hlače. Jope iz bombaževine. Speoijaliteta: Približno 3000 parov hlač iz bombaževine lastnega izdelka za delavce. Velika izbera vsakovrstnih srajc in maj. Modri in rumeni jopiči za mehanike.
Vrhu tega: Velika izbera blaga iz najboljših tovarn, za obleke po meri, ki se izdelujejo po najelegantnejšem kroju, solidno in po zmernih cenah. Kdor misli kupiti obleko po zmerni ceni, naj obišče prodajalnico oblek v Trstu, v ulici Aroata Št. I.
VITTORIO PISCUR.
S
ki
.Balkan'
Tržaška gledališča :
POLITEAMA R08SETTI. Danes zadnjič Massenetova opera „W e r t h e r*.
Mar. delav. organizacija.
Veselico, katero so imele prirediti sku-pipe Lloydovega arsenala, tehničnega zavoda in delavnice sv. Marka, danes pop. t Kcl-
— Ceno češko —
posteljno petje
5 kg novega puhanega pen a K 9 60, boljšega K 12. belega puha K 18, K 24, snežnobelega puha K 30-36.
PoSilj»tve pofttDine prost« po porzetja. Dovoljena zamena ali vri rata* t žetev proti povračilu poStnine.
Benedikt SACHSEL, Lobes št. 183
pri FIznu, Češko.
V novem kine-	ERBe* 19H HBi
■ ppORFSCI
Zrst, via piazza piccola (za magistralno palačo, Crst.
bo dsnes in naslednje dni:
Pokrajine in spomeniki pontinskega barja, novost. - Mala revolucijonarka drama. - Besnost ljubosumnega soproga, ultrakomično.
V	dne -26. septembrski909
EDINOST c St. 270
S ru IX
dn?ik krajev. lil^di peviki zbor ]e dosegel, tamošnjih prebivalcev (po popisu od 1. julija jak© le» uipeb. Z d^klamatorifinimi tečksmi • t. 1.) znalo jih je Citati in pisati 143, a ti •ta mrtopiti gospici Kiudrovs i i Sirčeva. Vsa j najvećim delom nieo domači sinovi, nego vaat p?vfypod;i g. Prinosu, ki 'e pevce in doseljeni posetniki, uradniki, karabinijerji itd. parke ▼ kratkem ča«u tak3 dabr"» izuri), i Slični žalostni ocLnosaji v pogledu analfabe-Dmšiva „Venčak* pa kličemo: L i tako ; tizma vladajo v sicilijanski osrednji pokrajini naprei !	I Caltanissetii in obeh sardinskih pokrajinah
Nova slovenska trgovina t špeeerijskin. Cagliari in Sassari, kjer znaša povprek šte-kolonijalnim blagom v Gorici. Tozadevm naš vilo analfabetov 70 odstotkov. In ob takih e aof k poprarijfemo in z veselem kouštatuemo,; žalostmk prosvetnih odnošajih v lastni domo-ra j* -ehtevi gerifikih Siovercev popolnoea Vlni zbirajo Italijani in davajo velike svote z*-dcfcčeno « fem, da sta ustanovila v Gorici denarja za poi.alijančevanje slovenskih in gg. A. in P. Anderwald trgovino s Snecerij- hrvatskih otrok po naših krajih! akt« ia kolonijalnim blsgom tudi ca debeiolj	mr a	t7t7ctt
P. zor .bvenski trgovci! Podpirajte to i i>tiZ-UJ A. V	\ Ej&LI.
cftTo narodno podjst;e pri vsaki priliki pc- j	Ogrska kriza.
wbao Sp, ker so caoe glavnim predmetom — ] DUNAJ 25. Dr. Wekerk, ki je nrispel kator »e asm poroča — doka, r;?ž,6_ ne?o 8£m ^^ jQ imd d&aefl d{?, ko^renco drugod, To pod ftie mora v.pevati Ve6 ]e z mini|jtr,m a Jfatere fjm zicb jem. 0b razvidoo is današnjega oglasa.	j 10. uri je bd W,ker!e v pc.eboi avdijenci
x Učiteljisčnikom se naznani?, da je oh cesarju. M.mafcerski predsednik je predložil prevzela G,brš5ekov» kn-igaroa zalego Lan- casarju uttmeno demisijo vs^ga kabineta. Pi-zarieve knjigarne ▼ Kopru«	sineno prošaio rr^dlcži pred 28. t. m. Po
* x Narodna indiferenca. V Bockmanovij ^dijenci ce je dr. Wekerle podal v minister-vili zida oadikvf «vo o gimaadjo. Gajemo, da ;	J* koofactral
•e poveril d»lo neki laški tvrdki iz T:«ta,i2	Aehrenthaiom. Ob 1. tri je cmm
lds« si rta padala riž o ponudbo tudi dva so- ^el v rvdiienci ministra a latere grofa vznika ped etnika ! '	! Atoflarja Z:cby, « ]e cesarju pojodom od-
f ii J J X I : ...J.1LI	J • „ Stepa vlada ptedložil običa:na odiikovacjs.
x Laški deželni uradniki se ledeio nae- ^t^t./t,^™ .	^	• ,
proti S okencem skraino netafctao. Vidimo lih HVUlUtKSTA 2o. # Uasar P vquejet
na raznih pretesnih chcdih v p-vih vntah, in!	PMfotodnega urmatra dr. Guitheria,
celo ]:<>no oabt^pajo roliloih shodih, kjer ^ ]e imenovan predsedujem kra^evske kurije.
^ovor« žalj.-o proti Slo-encem.;'P«^cdao ministerstvo bo začasno vodil
Nefcdaj je bilo kaj tic^ga nem< žno ; d*>nes pa 1 wakerla.
ie navezan dr. Pajer ceio na pcmsč zadnjega;
It škrga pisača !
Premovanje konj je bilo dne 21. t. m.
7 Gradiški. Prf-m'-o in medaljo tta dobila gg. I. Batistič in I. Lssič iz Vrtojbe. d?a ata fdiaa komerejen v poriSki okolici. Z^ieti' bi biio, da bi se tadi i ri nat konjereja boli j razbijal«; kakor ie videti, je m(žao doseči i ep-k uspehe«.
x Goriški Lahi pobirajo pnd:i>e za nro-t?sl. proti fciov. ućiteljifiča v Garioi. Pr?i so J p: do 4Qli lašci trgovci, ki so v zadaiem času : i.piou povsod ▼ prvih vritsh, k^dar g"e za I kako akcijo proti S orcacem. Opozarjamo naj to p «ao7no nase »io*. obč-nstvo, da se bo; vaieio raraati cb naku novaaju.	i
x V novo sl07. šolo v Korminu ie vpisnih 33 dečk >» ia 28 daklic, torej skupno 66. j Iz teh Statik j-j razfidao. kako potrebaa jej bila uitan^vite? ta §ola v Korminu. Prihsdoje \ leto se otvori erugi razred.
0\F7m
l^gf
Odprlo se le v ulici Ulnc. Belimi 13 (zraven novega sv. Antona)
: zaloga manuf. blaga:
DE đllGELi & KEBER (PREJ flGEHTl PB1 T0RDK1 SERAFINI)
Preskrbljena je z bogato Izbero perila, pletenin, blaga za ženske obleke, čipk, raznih potrebščin, kakor tudi drobnih predmetov po Jako zmernih cenah.	Postrežba točna.
Prodam
zemljišče pri električni železnici v zgornjem Bojanu, 4C0 sežnjev, za 900 forintov. Naslov pove Ins. odd. Edinosti.	16-?5
Inein Ctnlfa mizarski mojster, Trst, ulica JOSip OlOIld Belvedare fitav. 8. imSoi* vsakovrstna mizarska dela:
OnHi niali in veliki se prodajo v ulici d^lla OUUI Valle 1.	1523
Restavracija šeku
in kavarna Starec na Prose odda v najem. {1673
rtpAplf 14 let star £e malo izurjen v trgovini Uuu6l\ išče alužbo v Tri tu pri kakem trgovcu. Naslov pove Edinost.	16&2
Odda
niinici.
qP lepo malo skladišče v novi hiši. Sv Mar. M. zgornji štev. 456, pri bol-
1683
Kdor potrebuje
Kette na Opčinab.
belega vipavskega vina naj se obrne na Antona 1634
Senom u takojšn i nastop 2 učenca za manifak-iobelil turno trgovino. Predstaviti se ima pri M. Aite, ulica Nuova 3«.	16S8
Prisnano redtlnosredsteo za zdrave io bolae ofroke kakur tudi za bolne na želodcu. Obvaruje ia odstanjuje otročjo drisko io bfajejrmi kalar. Knjižica: Otroška hranifevzastonj pri HESTlt Dunaj I.Biberstrasse 11.
7nilhil CP ia črn V** Najditelj naj ga pri-£.yUUII OC jO peije y ulico San Michele
št. 20, kjer dobi tudi nagrado.	1679
Veliki obrtnijski zavod
Poslano*)
Jiz pccp.taui cb^aluiem, da sem obdolžil pa krivem g. Bados bva SrebotajF.ka, <r-Bralno društvo na Gradišča nad Pr-|gCVCtt v Lokti, da ie d»jal vojakom oosnj
nft kn*^, aego ;o ^aračuail, io izjavljam, da je i ta cbioižitev popolnoma neresnična, ker ie i g. Ridoaiav Srebotnj&k posloval kot po&ten : trgovec tudi z vojaki.
V Lokvi, dne 25. aept. 1909. Ivan L in d t ne r,
poalovedja Eonsamnega druit^a v Lokvi.
Petar Mandić,
priča.	priča.
x
rrrredi 26. r. m. plesno zsbaro, iiatertf bo srir&la prvaSk« golbs.
Razne vesti.
Brat in dve sestri obsojeni na smrt.
Pred porotnim sodiščem v Ogrskem Hradišču.
so atali te dni, obtoženi radi roparskega	»T
o? i 4. • -j n	• j Dr. Mat. Pretner,
u:nora, 27-letni zidar Cap in njegovi dve	č	'
sestri, 24-letna dekla Marija in 34-letna ,
*) Za Članke pod tem naslovom uredništvo
i • i .	m- j • •	•	i	» /.a c aase poa ten na^ vum ure
dninarka Ana. Ti trije »o meseca januvanja od ar a Ie toliko> kpolikor mu „kon veleva> t. 1. onaonli kremarja irukrila z namenom,	. ■■ ■ -. ----------—
Mali oglasi
da ga oropajo. Po dvodoevni razpravi so bili vsi trije obsojeni na smrt na vešalih, z dodatkom, da se ima najprej obesiti brata,
potem sestro Marijo in na zadnje Ana.	flHHa CP v Dajem Boba meblirflna
J	J	lUIIUa OC dvema posteljama. — Na
Dobro kupčijo je hotel napraviti neki Greta št. 8, II. nadat._
podjetnik z ženami bivšega sultana Abdul ' pnX4.0n Hcpplf ^ takoj sprejme kot vaje-Hamida. Večina sultanovih žen je bila naoi- j ■ Uolnll UbUUK nec v steklarao Gerhardt &

Cosovel cg Siovanni
TRST
ulica Chiozza St. 32
Telefon 1990
Izvršuje vsakovrstna dela v železu in kovini po cenah, da se ni bati konkurence.
Oglje
drva, pstrolej : M. Zanussi, naslednike Pe-gan-a, Toricelli 4.	_1H9S
in7onnr 7Suir ae priporoča aa dela svojega lll&CIICI tilvlb pok.ica v stavbenih in mehaničnih zadevah. Trst, Trgovinska ul. 15. 1694
Ocpha ki "Pijana v tr-ocua govini z oljem, jesi-hom, milom in vinom, bi se lahko združila z solid. osebo ki ima primerne prostore v glavnem mestu, kjer ni še take pro-dajalnice. Drug bi moral sam pomagati ter mora razpolagati z malim kapitalom. Za pojasnila pisati na Inseratni oddelek Edinosti pod
„UMICUM".
se vrši 3. oktobra ob obletnici otvoritve gostilne
Prodolalnlco moških oblek in blasa 9. A1T Operaio"
Trst - Corso 47 - Trst
VELIKA IZBERA
izgotovljenih oblek
za moške, dečke in otroke.
Zaloga tu- in inozemsk. blaga
Izdelujejo se obleke po meri.

Martin SrMi
z eno ali Naslov Šalita 1699
170 L
reč poslana v svoj domači kraj. Vse te bivše Mesnaritsch. Trst, ulica SS. Martiri. ^ene je zbral neki podjeten človek, da bi I pno meblirana soba se takoj odda v bližini dajal z njimi po raznih mest:h predstave. ! LUpd Acquedotta. Eje? pove Inseratni oddelek
Vmes je pa posegla turška oblast, ki je na £din09li-_
meji ustavila in zaprla celo rgledališče* ; Cncnflrtif^flSI	irobražena veS5a
dokler se končno ne odloči, če'amejo bivše	ščrne, nemščine nekaj italijsn-
,,	, . , , . J	J	Sčine, žeh nastopiti službo bbgajničarke v ve^ji tr-
.-uiuiiiiLt:	h.ui igiaiite.	! govini v Trstu. Ponudbe pod „ZVONČEK", Gorica
Samostanske knjižnice v Avstriji. Veliko | P°Bte re^taDte
1691
zanimanje za stare rokopise ki se kaže sedaj I pi|Q meblirana Boba odda se dvema gospodoma, v vseh kulturnih državah, dovelo je do tega, j '■pPa Kje? pove Ins. odd. Edinosti. 1696 da s« se začeli v Avstriji posebno zanimati NnUQ «iovenska brivalca ulica Sette Fontane 13 za samostanske knjižnice. Ugotovljeno je, da nUV<l sa priporsća slavnemu občinstvu za ■noflo-i • i nreien obsk. Aolos Novak. Svoji k svojim! 1697 imajo -amostanske knjižnice vrlo znamenite —i . .	*-J-
reč. Iz las ti so samostani od leta 1848 naprej , J/o h OI Antfln TRST u,Jca Giuliani štev. 25 zelo pt>innožili svoie knjižnice. V samostanskih	MlllUil Trgovina jestvin. — Sveže
bibliotekah se nahaja 21/, mil. tiskanih knjig, ; blag° ~ Ceae 2merne-_
|5.CK)0^inkunablov in 25.000 znamenitih ro- GOStilna „Al G^aSlO" ^SvT?
"op.so .	• pijače in jedila prve vrste. Priporoča se slavn.
Hrvatska in Slavonija sta imeli koncem občinstvu za obilen obiek H. Kosič_1237
let« iyu0 — 2,416.304 prebivalcev. Glasom PrnHa CP velik krasno Igrajoč malo rab-
najnovejih stilističnih podatkov eti pa	ri UU€i	»ramofon « :mamko An-
. J.. , J	, .rx/-wo not- n.n i ■ i v	O©' zraven SO igrajočih komadov vse za po-
imelt koncem 1. 1908	49 prebivalcev.	,OVl6no ceno. - Več pove Inseratni oddelek
Glavno mesto Zagreb je imelo L 1900=61.002	Edinosti._1597
preb., leta 1908 pa 76.892 prebivalcev. Sle-	■gf|„Q|/ Anfnn oaprl je n o v o slovensko
deča mesta so imela koncem 1908 in sicer:	IlUVdK MI1LUIS brivnico in se priporoča al.
?5enj 3525Sprebival -ev, Bakar 1745, Karlovac	občinstvu za mnogobrojen obisk. Ulica Sette Fontane
15.860, Petrinja 5404, Sisek 7644, Varaždin	SU 13 Slovenci in Slovani! zanimajte se za važa
13.513, Križevci 4738, Brod 9023, Požega podjet]a--—
5994, Osjek 27.670. Karlovci (sremski) 5978, SlOVeOCi \t\ SlOVani ! V^da^m -aL tro vica 12.836, Pctrovaradin 44o0, Zemun odprl novo 8iovensko brivnico v ulici Bosco štev. 1, 16.747, prebivalcev, V vseh hrvatskih mestih vogal Barriera in se toplo priporočam slavnemu oble bilo Koncem leta 1908 skupno 226.059 i čnmvu ^ mnogobrojen obiak. Jamčim za čisto in
dobro postrežbo. Svoji k svojim! Udani Miroslav preoi\aice\.	jKovačič, brivec._1657
Petorčki. V Newvorku v Severni Ame-' 7Z~Z	7~T\	' Z ~ 7" ~~ T
lAppin pol-delavca za trgovino ah izučenega tr-
lOlrClIl govBkega pomočnika. Kje ? pove Inseratni
oddelek Edinosti.	1655
trgovec v Poreču (Istra)
se priporoCa gg. krčmerjem, gostilničarjem ia _	_ v . zasebnikom ket mešetar v nakupovanju in
Aonsum. J)mtva|p^- grozdja in vina ::
LOKVI.
V slučaju slabega vremena se prenese na prihodnjo nedeljo t. j. 10. oktobra. K obilni vdeležbi vabi Načelstvo.
ijanju
Tudi prodaja ua debelo fižol, krompir In oljkino olje, ter trguje s šivalnimi in poljedelskimi stroji.
Cement - Portland
■ „SALONA"!
Družbe „SPALATO"
Anonimno deln. društvo eementa Portland SALONA.
Letni proizvodi: 10.000 uažon
IZKLJUČNI ZASTOPNIK
:: Pisarna :: ul. Carradori 16 Telefon 605.
5
Zaloga Cementa Riva Grumula 2 Telefon 23-30
riki je 35 letna žena Tomaža Iieu\vicka povila petorčke. štirje so prišli živi, a eden
mrtev na svet. A tudi živi so živeli samo	i#	sprejme takoj Anton Žigon v Volčjem-
saMo deset do petnajst minut.	IVlUJClbcl gradu pri Komnu._1646
S5 odstotkov analfabetov V Italiji. Glasom Pl-nHain	sodi veliki in mali, novi in stan
naj u o vej ih statističnih podatkov je v sicili- 1 1 uuaJu ™ — Campo Marzio St. 14, so^dar. janaki občini Melicucca 95 odstotkov analfa- f ——--,
betoiv' v 1«i,pouk je ure>den r,1:: tspasito & Bassa ^Vn:"-™*."
ji ji luta 1878. V Alelicuccj. ni bilo celih dl) U||M »^n Antsnlo l. T^oviaa manifaktuz. blaga
et uiti eue šole, a ui je ni danes. Od 2846 \a matih pMdmator Uv
w«rrmrnBi
Novo urama: Rajmund Bizjak
prej delavec pri tvrdki G. Pagnacco, Barriera 11
Campo S. Giacomo it. 4
nasproti uhodu v cerkev, blizu „Društvene krčme".
Veliko Izbero moških in ženskih žepnih or
srebrnih, kovlnastih itd., kakor tudi verižic in priveskov po zmernih cenah.
Budilke po kpon 2 60.
V\W
»■MM
Posebnost: Kronometrične in stenske ure.
Poprave se izvršujejo točno, natančno in po zmernih cenalv. —
300 03000000003003
Stran X
»EDINOST« Sfc. 27#
V Trstu, dna 2«. septembra IS 09
g M,
Filijalka v Opatiji

naBf«
Via deila Cassa di Risparmi« št. 5 (lastno poslopje).
Filijalka v Opatiji
KUPUJE IN PRODAJA
VHEDNOSIJiE PAPIRJE — (rkflte, obligacije, zastavna pisma,
f PRIORITETE, DELNICE, SREĆKE i. t. d. i. t. d.)
h
A
----VALiUTE IN DEVIZE — —
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGA LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.

VLOGE NA KNJIŽICE.
0/ —- TEKOČI IN ŽIRO RAČUN - —,, VLOŽENI DENAR OBRESTUJE 83 Šj
ESEOMPT MENIC IN IMASO. BBRZNA NAROČILA : oo SAFE — DEPOSITS o«
PROMESE K VSEM ŽREBANJEM.---}* —	qq dne VLOGB DO DNE VZDIGA.|
-----ZAVAROVANJE SREČK.
__ « ^ — . _	A __ STAVBNI KREDITI — KREDITI PROTI>'
gšT* M Elsj JALNI CA.	i___dokumentom vkrcanja.----1
Uradne ure: 9 —12., 2-30—5-30. — Brzojavi: „JADRANSKA" — Trst. — Telefon: 1483 in 1793

-a
rSSBSt*
Odprlo se je
novo veliko skladišče
POHIŠTVA
in tapetarij
Faolo Gastwžrth
v ulici Stadion št. 6, Tel. 22-85
z veliko izbero popolnih sob vBakega sloga in mo-oerne riabe ter popolnih oprav za Btanovanja. —: —
Zadnje novosti te stroke.
Zamore si vsakdo ogledati, ne da je primoran kupili.
Velika zaloga koles
RUDOLF RČTL
TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 1238.
Zaloga koles: Peugeot, Waf-fenrad. Stan« dard od 150 krcn raprej.
1	/i Pnevmatiki in
potrebščine.
Mehanična delavnica. Hitra postrežba. Cene ===== zmerne.	-------
V dobro znani pekarni
Ulica Solitario št. 25.
(vogal trga mestne bolnišnice)
dobi se večkrat na dan vpake vrste svežega kruha, raznih vsakovrstnih sladčic in bogato zalogo
likerjev.
Ingen. Bednarz Ferruccso \
j TRST	E
SehniSm zavod - Ulica Sass Eazsaro št. 15
Motori na plin, benzin, nafto in petrolin.
Centralni toplovodi.
Hermangiid Trocca
Barriera vecchia Štev. S ima veliko zalogo
sarfciraškiJa pr-odiaeto^
VENCI 1m
od porcelana in biserov vezanih z me« deno žico, od umetnih cvetic s trae kovi in napisi.
Slike na porcelanastih pbscah za spsmenike
Najnižje konkurenčne osne.
attolinl & Conti
TRST, al Itn Humia (S I. nad.
Trgov, in obrt. komisije v kupoprodaji zemljišč, nepremičnin, gostilen, pivovarnic, vinotočev, žganjaren in vsake male obrtnije, kakor tudi najemodaji
javnih lokalov, dvorcev, stanovanj, skladišč in L levov. Zastopstvo tu- in inozemskih tvrdk.
sneft@93cn3ACA9ftue
Dostavlja se kruh tudi na dom.
Za obilea obisk se priporoča udaai
IVAN KRŽE
Trst - Piazza S. Giova zini št. 1
August Purkert
kuhinjskih in kletaiskih potrebščin od le&a in pletenin, škafov, brent,
m Odlikov. tovarna glasovirjev
1 E. WARBiNEK
Trst - piazza Carlo Qol5oni 12
(vogal Corso—Via Nuova)
Specijaliteta pianinov — glasovirjev svetovnih tvrdk STEINWEY in JONS v New-Yorku, SCHWE!GHOFER itd.
Zal
Čebrov in kad, sodčekov. lopat, rešet, Hit in vsano-vrstnih košev, jerbasf-v in metel ter mnogo drugih v to stroko spadajo- PnnAmro svojo trgo-Oih predmetov. — ■ I IpUl Ul/d vino a kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od porcelana, zemlje emaila, kositerja ali cinka, nadalje pasamanterje, kletke itd. — Za gostilničarje pipe, krogtje, zemljeno in stt kleno posodo za vino.
ulica Massimo d'Azegtio 3, Telef, 15-96
TOVARNA APARATOV ZA ACETIL PLIN Napeljava plina, vode in acetilcnskega plina. Prodaja * seli potrebščin za plin
in vodo ter beložarno luč. Zastopnik podjetja za napeljavo plina in Todovodov Kari Franke na Dunaja.
Prodaja tudi koruzno parje za paatBije
511
Luigi ia Falestrina 2 m'\ il Ccmss).
Vsled nakupa :::: o priliki neke konRurzne licitacije
prodajo se vsled pomanjkanja prostora
DAN1ELE PILLIN ;
TBST - u-ioa Aoquedotto 94 \i
TELEFOK 241
Velika zaloga gašenaga is? .................... živega apna.
Tovarna cementnih plošč in zaloga oglja za peči.
F8LiP
salega dalmatinskega vin a
lastni pridelek v Jespnic?.h pri Omiiin * tilioi Valdirivo *t. 17 (Tolofon 1405) r tateri prodaja na malo ia veliko. — Na priporoča slav. občinstvu »voje gostilne tAlltA ilfAa NuoTa 6t. 11 in ,.A$ fraielil dulniKtl.. uilec ?ad3Geia St. 8. ▼ katerih toči avoia vin* I. v.it*.
Edina od c. It. ramestništva avlorlzn-vuna obrt za poRončavanje podgan, misi liaic, krtnv in vseh mrčesov, stenic in vso i drugih živalic
B |	■	V ^	in vso"! drugih živalic
riune Drcz seva c&rlo jehull
J	De:a.ni3a In zalooa TRST, ulfca Te:
155 cm Široke. 230 cm dolge iz trpežne tkanine najboljše kva
litete.
po K 2-35 komad
po poštnem povzetju.
Vrhu tega poazeJjaa p ogrinjala iz najfinejše tkanine z gubicami vSita, vseh velikosti in jato trpežna. Popolna garnitura, otstojeća iz 2 blazin i.i 6 podzglumikov HRST Kron I4 30.
EMANUEL ROTHOLZ
Dunaj VII, Neustiftgrasse štev. 77
Dopisovanje v vseh jezikih. Haročltl Je najkasneje do prihodnje arede.
Deia.nioa In zaloga TRST, ulfca Tesa
štev. 30 pritličje.	fcf^
BIbk nor^strJamoBiji n
Izposojuje. - Menjuje. - Daja na obroke. WP „B
VELiKA ZALOGA
apnenega karbida
^odčeki od IOO kg kron 26 ; 50 kgr k: on 27; zrnati kron 29 za IOO kgr,
to taže, emo&laža zastonj. ______
PAOLO PATRIZI, TRST
ulica San Lazzaro štev. 9
Zaloga moke prve trite.
Izposojuje. - Menjuje. - Daja
Popravlja. - Akordira po zmernih cenah
~%m	m
BOHHmHB
nr rfflin ^rran rjn rm m^. j^tiAžtiiai'-««-------
Dr. Fran Korsano
Specijalist za si'SHtlčne in koine bolezni
ima svoj amhulatorij [| y Trsta v ulici San Jflcolo štev. 9 g
(nad Jadrauiko banko) I»TJ"321 lili ti L ll M 5. ll Ki «01- U HI mtL

& C.e - trst
uliea Sc^uero nuovo št. U.
Ztistopstea in slavna zntosi
nfljnnellin vnt pJenižne make In KnnnHi IzMKn
- poznatega valjčnega mlina —
VINKO WU£>ie-a v Krapju
Brzojavi: Aleks. Rupnlk — Trst
Zalof a vioke pm vrst«

Spedicijsica in - komrsij§naloa družba
# Sprejema v evoja dobro urt- n:i skladišča vsakovrstno blago in daje na ista predujme pod najpovoljnejšioii pogoji, daja cacreka pM*jila ia^oearinjuje blago, preskrbuje prodajo blaga ter postedsje kupovanja In prodajo vsakovrstnega blaga po nalogu in na račun
v Jrstu, Riva grunula 14.
Talef. 21-60. Brzojari: Balkansped.
Žiro - radon pri Jadranski banki i	v Trata.	—
sve jih odjemalcev najkulantneje. Preskrbuje vsakovrstne pošiljatve % na vse kraje hitro in točno.	=«
Obavlja vse reklamacije in daje vsakovrstna strokovna pojasnila im navodila takoj in braplačno.	■	==