leto xxxviii., št. 39 Ptuj, 10. oktobra 1985 cena 30 dinarjev yu issn 0040-1978 glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Kaj je z biograjskim počitniškim domom? Kdaj ptujska obvoznica (stran 2) v Čebelarstvo in lov (stran 4) Aluminij je v težavah (stran 7) Veliki in mali oglasih (stran 9) Staro v grla, novo v sode Več kot lepo jesensko vreme je minuli vikend zvabilo v vinograde vse kar leze in gre. Tokrat je bilo resnično več trgačev kot grozdov. Iz sicer skromnega pridelka je pritekel sladek mošt, na srečo pa je ostalo v sodih še nekaj lanskega pridelka. Tako je bilo delo v vino- gradih in prešah lažje, gospodarji pa so vsaj za trenutek pozabili na slabo letino in prazne sode v kle- ti... JB Foto: M. Ozmec ZELENA LUČ ZA MODERNIZACIJO? TGA KIDRIČEVO V TGA Kidričevo so zadnje čase izmenjali več pomembnih delovnih obiskov funkcionarjev in gospodarstvenikov; tudi na re- publiški ravni je bilo že več po- membnih razgovorov — vse z namenom čimprej pretehtati in ugotoviti realne možnosti za mo- dernizacijo zastarele in dotraja- ne proizvodnje aluminija v tej delovni organizaciji. O tem, kako daleč so v prizadevanjih za dose- go življenjsko pomembnega ci- lja, je predsednik kolektivnega poslovodnega organa TGA, Da- nilo Toplek za TEDNIK pove- dal: »Julija letos je bil izdelan do- končen investicijski program, ki je bil predložen republiški komi- siji za oceno investicij in istoča- sno insititutu Ljubljanske banke za oceno investicij. Že 25. julija je omenjena republiška komisija sprejela naš program moderniza- cije piSaizvodnje primarnega alu- minija (MPPAL), kot družbeno ekonomsko upravičen, s predpo- gojem, da si pridobimo ustrezno elektrogospodarsko soglasje za dodatno količino električne ener- gije. V petek, 4. oktobra, je republi- ški komite za energetiko izdal posebno energetsko soglasje za dodatno priključitev 24 megawa- tov. Menimo, da smo s tem rešili enega največjih problemov pri realizaciji projekta MPPAL, saj smo si tako zagotovili prepotreb- no dodatno količino energije. Tudi vse ostale aktivnosti v zvezi s tem projektom potekajo po predvidenem planu. Trenut- no so naše ključne aktivnosti usmerjene v zagotavljanje po- trebnih finančnih sredstev. Pri zagotavljanju lastnih sredstev do TGA in Impol potekajo aktivno- sti nemoteno. Redno izločamo lastna sredstva, ki so potrebna za prijavo investicije pri SDK. Gle- de sredstev domačih bank — že avgusta letos je bil ustanovljen konzorcij Ljubljanske banke — združene banke in trenutno so na izvršilnih odborih posamez- nih bank na dnevnem redu skle- pi o sprejemu konkretnih obvez- nost? teh temeljnih bank do pro- jekta MPPAL.« Ali lahko rečemo, da je s pri- dobitvijo energetskega soglasja končno le odprta zelena luč za modernizacij. \aše proizvodnje? »Na ta način tega ni možno tr- diti, kajti projekt je tako obsežen in zapleten, da ga praktično po- časi že uresničujemo. Verjetno ne bo nikoli tistega zadnjega DA, oziroma dokončne zelene luči, vendar kot zadeve potekajo bomo kmalu_ pričeli s konkre- tnim delom. Že avgusta smo ob- javili razpis za tujo opremo in 15. oktobra bodo razpisni roki potekli. Računamo, da nam bo v 20 dneh uspelo proučiti vse po- nudbe ter izbrati ustrezne po- nudnike opreme. Istočasno želi- mo že letos urediti z njimi ustre- zne pogodbe in urediti tudi vsq s tujimi kreditodajalci, ki bodo na- kup opreme tudi financirali.« Odločili ste se za varianto, ki ste jo pred časom že predstavili novinarjem, gre predvsem za etapno modernizacijo, kajne? »V zadnjem času je bilo v sredstvih javnega obveščanja do- sti polemik, kakšna naj bi bila najustreznejša varianta. Zadnjih 15 let, intenzivneje pa zadnjih 5 let, je bilo v obravnavi več vari- ant, tako o obsegu proizvodnje kot o finančni zahtevnosti in teh- ničnih rešitvah. Ideje, ki smo jim bili priča v zadnjem času, so bile podane — naj tako rečem, od učenih glav, jemljemo pa jih kot izredno nekorektne. Predvsem zaradi tega, ker so bile dane v trenutku, ko so v bistvu faze družbeno ekonomskega verifici- ranja in planiranja že za nami in je potrebno izključno intenzivno delo na izbrani rešitvi. Ta odloči- tev pa je modernizacija za letno proizvodnjo 70 tisoč ton alumini- ja, vendar v dveh fazah. Najprej bi rekonstruirali halo B in zgra- dili novo halo C elektrolize. Poz- neje, ko bi družbeno ekonomske razmere to dopuščale, pa bi halo C še razširili, proizvodnjo v hali B pa počasi opustili. Ti zaključki niso nastali kot rezultat interesov TGA, ampak predvsem ob upo- števanju trenutka, v katerem smo — mislim na pomanjkanje po- trebnih finančnih sredstev in na našo dolžnost, dati čimprejšnji odgovor vsem združevalcem sredstev za MPPAL — to pa je 70 tisoč ton aluminija, kvalitet- nega in v rokih, kot to od nas pričakujejo.« M. Ozmec TEDEN OTROKA Ko imajo otroci rojstni dan in ob novem letu, naj- bolj intenzivno mislimo nanje. Izbiramo darila, pri- merna njihovi starosti in se jim odkupujemo za ure nejevolje, ki smo io stresali nanje. Se ena priložnost je, ko naj bi več kot običajno razmišljali o otroku, njegovih potrebah in željah. Ob tednu otroka, ki se bo s to soWto iztekel. In kaj smo naredili v tem ted- nu? Starši smo morda mimogrede zasledili v sredstvih obveščanja, da naj bi v tem tednu razmišljali o otro- ku, mu ponudili kaj več kot igračo ali čokolado — ponudili del sebe, ne del svojega zaslužka. V Vzgoj- no varstvenem zavodu Ptuj so storili — kot že toliko let nazaj — korak več. Organizirali so celo vrsto prireditev za otroke, ki niso ^Ijučeni v organizirano vzgojo in varstvo. Organizirali, vendar je bil odziv — kot že toliko let nazaj — zelo, zelo skromen. Vzroka ne pozna nihče, najbrž pa bo držalo^ da so starši vsejireveč obremenjeni z denarnimi težavami in padajočim standardom^da bi oh tem skrbeli še za kaj drugega. V ptujski občini je zajetih v organizira- no vzgojo in varstvo le 27 odstotkov predšolskih otrok in le ti redki izbranci so deležni pravljičnih ur, Žlasbenih pravljic, lutkovnih igric, dramatizacij, di- aktičnih igric, kostanjevih piknikov in tako dalje. Zakaj ne bi bili tega deležni tudi tisti otroci, katerih starši si ne morejo privoščiti (pre)drage organizira- ne družbene vzgoje in varstva, pa čeprav ^ «nkrat ali dvakrat v letu. Prireditve ob tednu otroka so na- mreč brezplačne, le odločiti se je treba in obiskati najbližjo enoto vzgojno varstvenega zavoda Ptuj. Bo prihodnje leto drugače? N. Dobljekar Občinski komite ZKS Ptuj je na seji, 2. oktobra ocenil gospo- darjenje v ptujski občini v letošnjem letu in iz tega začrtal tudi na- loge komunistov v organizacijah združenega dela, ki morajo poi- skati in aktivirati vse možnosti in moči v organizacijah združenega dela, da popravimo slabe rezultate, kijih kažejo podatki za letošnje leto in začnemo dosledno uresničevati program dolgoročne gospo- darske ustalitve. Iz razprave je velo tudi precej, vendar realnega pesimizma. Dej- stvo je namreč, da je večina os- novnih sredstev v organizacijah združenega dela v ptujski občini že amortiziranih, zlasti še pri glavnih nosilcih razvoja. Nujno je potrebna obnova in moderni- zacija, toda ob sedanjih splošnih težkih gospodarskih razmerah to ne bo možno, vsaj ne tako hitro kot bi želel. Zaradi tega ne more- mo pričakovati vidnejših rezulta- tov v gospodarstvu in posledično se bo to odražalo v gospodar- skem stanju občine. Drugi problem je visoka infla- cija in obstaja bojazen, da se bo tako stanje še nadaljevalo. De- lavci, zlasti v nekaterih d^avno- stih, čutijo nemoč,- da bf laijko obrzdali infiacijo. DoVaz z^ta je stanje v kmetijst^B, v mesni^ir^- ^ustriji in še v n<^at«;rilT%ejev- [lostih, kjer dosegajo dobre pro- izvodne rezultate in "^m^ip H^e Osebne dohodke oz. stl^/aCvoje delo preslabo plačani, infiacija pa kljub temu raste. Kljub temu moramo priznati, da so v vsaki organizaciji združe- nega dela še rezerve, zlasti v bolj- šem delu strokovnih in vodstve- nih struktur, ki se mora odražati v boljši organizaciji in pripravi dela, v večji kakovosti izdelkov in manjših stroškov. Zato je tre- ba v vsaki OZD in v drugih de- lovnih okoljih iti v odločen boj za boljše delo, za večjo kakovost dela. Skrajni čas je, da v tem bo- ju izvajamo tudi diferenciacijo, da bomo tistemu, ki naloge slabo opravlja rekli »hvala lepa za do- sedanje delo. odslej pa prepusti svoje mesto sposobnejšemu«. Poseben poudarek v razpravi so dali tudi planiranju za nasled- nje srednjeročno in dolgoročno obdobje. Pri tem mora biti parci- alnih ali posamičnih interesov konec. Naša skupna usmeritev v občini in posamična v vsaki OZD mora biti v naložbe za od- piranje novih delovno produktiv- nih mest, saj je nezaposlenost eden najtežjih problemov v obči- ni. Temu mora biti podrejen tudi občinski samoprispevek in od- praviti je treba oportunizem. ki je tu in tam zaznaven v delov nih organizacijah. Zagotoviti je treba tudi skladnejši razvoj krajevnih skupnosti. Skupna ugotovitev je tudi bila. da smo v osnovnih organizacijah ZKS pred enim letom, ob razpra- vi o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ, vše to že ugotovili, sprejeli dobre sklepe, sedaj pa je treba ugotoviti, kako te sklepe uresničujemo. Dovolj imamo analiz in ugotovitev, iti moramo v odločno akcijo za uresničeva- nje sklepov. Sprejeto je bilo tudi stališče, da naj bi občinski komite ZKS , sproti razpravljal o problemih gospodarjenja, predvsem s poli- tično akcijskega stališča, obrav- naval idejnopolitična vprašanja, ki se ob tem pojavljajo in ne toli- ko o indeksih in konkretnih šte- vilkah. Te je naloga strokovnih organov in skupščine. Razprava je bila sklenjena z dogovorom, da bodo člani OK ZKS, ki so zadolženi za pomoč OO ZKS stopili v stik s sekretarji in spodbudili akcije komuoistov v osnovnih organizacijah v smi- slu uresničevanja nalog pri akti- viranju lastnih moči v OZD. pp V mejah tistega, kar imamo! Razmere v družbenih dejavnostih so težke, tudi delo delavcev v teh dejavnostih ni lahko. Njihovo delo se še vedno ocenjuje kot »skupna poraba«, ker v miselnost posameznikov težko prodira sop- znanje, da so družbene dejavnosti pomemben del našega združene- ga dela, saj brez njih (izobrazba, zdravje, varstvo) tudi gospodarske dejavnosti ne bi mogle delati. Prav v tem času tudi v družbenih dejavnostih načrtujejo svoje delo in razvoj za srednjeročno obdobje, kije pred nami. Ob tem je i še kako pomembno, da ostajamo na trdnih tleh, v mejah tistega, i kar imamo in za kar vemo, da bo moč ustvariti. V ptujski občini je j to še posebej težko, saj so potrebe v družbenih dejavnostih, zaradi ■ zaostajanja zadnjih nekaj let, izredno velike, razmere v materialni i proizvodnji pa vse težje, ker ne dosegamo načrtovane rasti družbe- ni nega proizvoda. I Koordinacijski odbor za usmerjanje razvojne politike, družbe- \ noekonomske odnose in družbeni plan pri predsedstvu OK SZDL ! Ptuj se tega v polni meri zaveda. Zato je usklajevanju elementov I planov SIS družbenih dejavnosti namenil razirjeno sejo, kije bila v I dveh delih, 1. in 7. oktobra. Razprava na vsakem od obeh delov se- i je je trajala več kot 3 ure. Veliko je bilo povedanega, precej je bilo I treba usklajevanja, vendar vsi udeleženci seje so pokazali voljo za s razumno usklajevanje. Sedaj je naloga udeležencev, da vsak v svoji I SIS in v organih občinske skupščine upošteva dogovorjeno in pri- I pravi usklajene elemente za temelje plana za nadaljnje razprave in i odločanje delegatov v skupščinah. ^ V čem se je treba uskladiti? \ Strokovne službe SIS družbenih dejavnosti so pripravile ovred- j notene elemente za temelje srednjeročnih planov 1986—90. Če bi \ hoteli zapisano uresničiti, bi poprečna stopnja rasti znašala 6,1 od- \ stotka. To pa visoko presega možno materialno rast družbenega : proizvoda v občini, kije ocenjena na 3,9 odstotka in še ta ocena je \ precej optimistična. Zaradi tega je nujno, da v vsaki samoupravni i interesni skupnosti uskladijo načrtovano stopnjo rasti sredstev za I izvajanje programov dejavnosti v okvire 3,9 odstotne možne rasti ] družbenega proizvoda. \ Ta sredstva morajo zadoščati za realno vrednotenje material- i nih stroškov in v njihovem okviru tudi sredstva za investicijsko i vzdrževanje. Z zakonom predpisano minimalno amortizacijo je tre- i ba obračunavati stoodstotno, doslej so jo ponekod obračunavali le ; polovično. Rast osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih je treba sproti usklajevati z rastjo v gospodarstvu občine. [ Za navedeno mora biti zagotovljen denar iz prispevne stop- I i nje. Ne bo pa moč bistveno širiti dejavnosti in pravic. Sprotno bo ■ treba tudi valorizirati prispevek uporabnikov, saj ob visoki inflaciji ni realno določati participacijo uporabnikov za celo leto v naprej. Iz navedenega izhaja, da bo iz prispevne stopnje moč financi- rati le redno dejavnost izvajalcev na področju družbenih dejavnosti, zato bo iz planov treba črtati vse predvidene investicije, izjema je J delno le zdravstvo. Toda investicije v posameznih družbenih dejav- nostih so nujno potrebne. Izvršni svet SO Ptuj je nakazal možne re- alne vire sredstev za financiranje investicij: združevanje amortizaci- je, krajevni in občinski samoprispevek, republiška sredstva in nepo- sredna svobodna menjava dela z zainteresiranimi. S tem je sogla- šal tudi koordinacijski odbor. Tako izvršni svet kot koordinacijski odbor sta soglašala s predlogom, da naj bi v okviru SR Slovenije določili enotno prispe- vno stopnjo za prednostne dejavnosti: zdravstvo, šolstvo, otroško varstvo in kulturo. S tem bi zagotovili približno enak nivo zadovo- ljevanja potreb v celotni republiki. Pri tem je treba upoštevati tudi kriterije, s katerimi bi zagotovili potrebno solidarnost. Zahtevali so, da je treba solidarnostna sredstva v Sloveniji še povečati, ne pa jih zmanjševati, kot so ponekod težnje, če želimo, da se razlike med razvitimi in manj razvitimi ne povečujejo. Vse to je treba upoštevati, ko se bomo morali odpovedati mar- sičemu potrebnemu, vendar tistemu, kar je v družbenih dejavnostih nujno potrebno, družbeno koristno in napredno, se ni moč odpove- dati. To mora ostati v programih za srednjeročno obdobje 1986—90. saj je tudi v mejah možnosti. FF Namensko za pripravništvo v ptujski občini je pereč problem pripravništva, saj OZD nimajo lovolj mest. Zaradi tega je izvršni svet SO F>tuj predlagal, da naj bi v >kviru skupnosti za zaposlovanje zbirali del sredstev, ki bi jih namen- ;ko uporabljali za sofinanciranje pripravništva učencev in študentov, sredstva bi dobile tiste OZD, ki bi omogočile opraviti pripravništvo /ečjemu številu, kot je to njihova vsakoletna obveznost. F Seje zborov SO Ptuj 23. in 24. oktobra Predsedstvo skupščine občine Ptuj je na seji, 23. septembra skle- nilo, da predsedniki zborovsskličejo seje — družbenopolitičnega zbo- -a 23., zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela pa 24. ok- obra. Na seji so določili tudi glavne točke dnevnega reda, ki izhajajo z programa dela za četrto trimesečje. Tako bo na dnevnih redih posameznih zborov predlog dolgoro- čnega družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986—2000, poročilo D sanacijskih in predsanacijskih postopkih, osnutki več odlokov: o spremembah odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnih n drugih gospodarskih dejavnosti v občini Ptuj, o podaljšanju veljav- nosti odloka o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v temu srednjega usmerjenega izobraževanja za- gotavljati /nanja. ki bodo spodbujala k inventivne- mu deUi. Tako delajo tudi že v srednješolskem centru Dušana Kvedra v Ptuju. Na okrogli mizi so poleg direktorjo posamez- nih tozd, sodelovali tudi inovatorji in predstavni- ki srednje-šolskega centra v Ptuju ter službe za inventivno dejavnost v Ki.A Kidričevo. Do septembra so inovatorji prijavili 115 in- ventivnih predlogov, od tega je komisija že obravnavala 80 predlogov. (lospodarska korist /naša osem milijonov dinarjev in kaže, da bodo planirano korist, devet milijonov dinarjev, celo presegli. TEDNIK — 10, oktober 1985 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 PRIPOMBE K POROČILU O DELU ZKS Prvi del dobro opravljen Delovne skupine so prvi del svoje naloge dobro opravile. Njihova zadolžitev traja še naprej, da pripravijo osnutek poročila o delu občin- ska organizacije ZKS do konca oktobra, in da preučijo gradiva za 10. kongres ZKS in 13. kongres ZKJ, pripravijo pripombe in predloge ter organizirajo in usmerjajo javno razpravo o teh dokumentih. Organi in delovna telesa občinskega komiteja ZKS Ptuj naj prav tako do konca oktobra pripravijo poročila o svojem delu. fo je bil glavni sklep seje občin- skega komiteja ZKS Ptuj, ki je 2. oktobra obravnaval ugotovitve, pripombe in stališča petih delov- nih skupin k predosnutku poro- dila o delu ZK Slovenije med 9. in 10. kongresom ZKS. Iz obšir- nega gradiva povzemamo nekaj ugotovitev delovnih skupin. OCENITI RAZMERE V LAST- NEM OKOUU Delovna skupina za področje samoupravnih družbeno eko- nomskih odnosov in razvoj pro- izvajalnih sil je med drugim ugo- tovila, da je treba v gradivu bolj identificirati tiste družbene sile, ki onemogočajo hitrejši družbeni razvoj. To je treba argumentirati, s tem prevzeti odgovornost in predlagati ukrepe, vsaka 00 ZKS v svojem okolju, OK ZKS za občino in CK ZKS za območ- je republike. Potrebno je oceniti zaposle- nost že zaposlenih. Za manj raz- vita območja, kot je tudi ptujsko, je nezaposlenost eden od temelj- nih problemov našega družbeno ekonomskega razvoja, ki ga mo- ramo skupno hitreje in dosledne- je reševati. Poleg realnega tečaja dinarja in realne obrestne mere, je treba tudi realno vrednotiti živo delo delavca, ki je sedaj podcenjeno. Pospešiti spremembe v primarni delitvi dohodka, kar bi krepilo položaj delavca in njegovo vlogo pri odločanju o delitvi dohodka. Normativizem — samoupra- vni, pravni, upravni in politični že ogroža učinkovito dogovarja- nje in samoupravljanje, zato je treba nakazati, s kakšnimi ukrepi učinkovito spremeniti delo na tem področju. NOCEMO POGLEDATI RES- NICI V OČI Delovna skupina za področje uresničevanja političnega siste- ma socialističnega samoupravlja- nja meni, da bi morali v poročilu odgovoriti, zakaj protislovja med proklamirano vlogo socialisti- čnega samoupravljanja in etatiz- mom, ki ga srečujemo v družbeni praksi. Zakaj dovoljujemo prese- ganje ustavno in zakonsko opre- deljene vloge posameznih insti- tucij političnega sistema. Nočemo pogledati resnici v oči, da ob sedanjih gospodarskih razmerah in standardu precej de- lavcev vidi le kratkoročne intere- se. O razvoju krajevnih skupno- sti imamo dobre izkušnje, čeprav so težnje, da bi jih institucionali- zirali. Kar se v KS dogovorijo, tudi uresničijo, to velja še pred- vsem za program iz samoprispev- ka, o čemer odloča večina obča- nov, trošenje je strogo namensko in najbolj nadzorovano. Življenj- ske ravni prav gotovo ne ogroža 1 do 2 odstotni samoprispevek, temveč ga ogroža visoka inflacija in padanje življenjskega standar- da. PREMALO POVEZAN Z RES- NIČNO DRUŽBENO PRAKSO Delovna skupina za področje splošne ljudske obrambe in druž- bene samozaščite je med drugim zapisala, da je dokument prema- lo povezan z resnično družbeno prakso in ima preveč resolucijski značaj. Poudarili so tudi, da sa- moupravna delavska kontrola ni edini nosilec odgovornosti, tem- več je treba opredeliti naloge vseh delavcev pri varovanju družbene lastnine in samouprav- nih pravic. Poudarili so tudi, da je potrebna večja povezanost in skupno načrtovanje vaj teritori- alne obrambe in enot JLA. POMEMBNOST MEDNA- RODNIH ODNOSOV Skupina, ki je preučila delova- nje ZKS na področju mednarod- nih odnosov, podružbljanje in samoupravno organiziranje zu- nanje politike SFRJ in medna- rodno delovanje ZK je svoje ugotovitve in pripombe strnila v šestih točkah. Pri tem je še zlasti pomembno, da krepimo osvešče- nost in interes delovnih ljudi in občanov za sodelovanje pri obli- kovanju in izvajanju naše zuna- nje politike. »PRODUKCIJA« USMERITEV IN SKLEPOV Najobširnejše poročilo je pri- pravila delovna skupina za po- dročje idejne, organizacijske in kadrovske krepitve ZK. V poro- čilu so podrobno razčlenjene na- loge na področju akcijskega po- vezovanja in poenotenja delova- nja komunistov in OO ZKS, kar še zlasti velja za delovanje komu- nistov v KS. Premalo je zaživelo akcijsko povezovanje komuni- stov in OO ZKS v delovnih orga- nizacijah z dislociranimi tozdi v več občinah. To povezovanje je odvisno tudi od sodelovanja ob- činskih komitejev ZKS. Idejno teoretično delo je v OO ZKS močno zapostavljeno, ki ga zmotno ponekod enačijo z idej- nopolitičnim usposabljanjem. Zato je treba temu vprašanju v kongresnih dokumentih nameni- ti posebno pozornost in ugotoviti dejanske razloge premajhnega zanimanja članov ZK za znan- stveno strokovna dognanja. Idejnopolitično usposabljanje m marksistično izobraževanje komunistov naj bi doprineslo k boljši kadrovski strukturi v ZK, boljšemu delu članov ZK, večji doslednosti, poštenju in zastopa- nju celovitih družbenih intere- sov. Žal moramo ugotoviti, da z vsemi oblikami izobraževanja članov še nismo dosti dosegli, zlasti ne v tistih strukturah, ki jim očitamo večino napak (upra- vne in vodilne strukture). Opor- tunizem, birokratske metode, prisiljevanje, prav gotovo niso lastnosti, ki bi jih smeli dovolje- vati pri komunistih na vodstve- nih in vodilnih mestih. Če hočemo zagotoviti dvo- smerno akcijsko odzivnost, mo- rajo organi ZK svoje delo iz »produkcije« usmeritev in skle- pov bolj usmeriti v konkretno iz- vajanje skupno dogovorjenih usmeritev in sklepov. Kontrola izvajanja sklepov mora postati nepogrešljivi del vsake družbe- nopolitične aktivnosti. Tako bo- do sprejeti sklepi odsevali pobu- de članstva. Na področju infor- miranja moramo dati več pou- darka živi besedi. Člani vodstev ZK bodo v stiku s članstvom bolj prenašali pobude iz baze, od- mevnost na sklepe in usmeritve bo večja, kar nam bo omogočalo sprotno reagiranje in korigiranje. Dela komunistov v delegaci- jah in delegatskih skupščinah ni moč ločevati od dela delegacij in delegatov na splošno. Če govori- mo o nemoči delegatov, potem moramo ugotoviti nemoč ZK pri akciji za razmejitev pristojnosti skupščine in izvršilnih organov. Pri delu delegatov v družbeno- političnem zboru bi morali videti delo delegata v celoti, vse dolž- nosti, ki jih opravlja in ob tem ugotoviti, da so nekateri preobre- menjeni, zato od njih ni moč pri- čakovati takega dela kot bi ga že- leli. Delegate je treba razbreme- niti obravnave podrobnosti in nebistvenih nalog. FF AKTIV KOMUNISTOV DELAVCEV V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU Ali bodo besede »meso« postale Koncem septembra se je v Srednješolskem centru v Ptuju sestal aktiv komunistov delav- cev v vzgoji in izobraževanju, ki se ga je ude- ležilo nad 50 članov. Najprej so pregledali, kako uresničujejo sprejete usmeritve zadnje- ga sestanka glede dela z mladimi. Poudarili so, da mladi morajo dobiti svojo vlogo v sa- moupravnih organih, delegacijah in v šolski samoupravi, prav tako pa tudi v krajevnih skupnostih. To usmeritev naj komunisti upo- števajo v kadrovskih pripravah v vseh oko- ljih. Obravnavali so tudi predosnutek poročila za 10. kongres ZKS z vidika vzgoje in izobra- ževanja, s tem so tudi pričeli z javno razpra- vo o teh dokumentih. Dogovorili so se, da je naloga vsake OO ZKS s področja vzgoje in izobraževanja, da osnutek poročila preučijo v svojem okolju, pripombe in dopolnitve pa sporočijo OK ZKS F*tuj. Najaktualnejše na- loge na področju vzgoje in izobraževanja so: ocena za izboljšanje položaja vzgoje in izo- braževanja, priprava planskih dokumentov za srednjeročno obdobje in priprave na voli- tve. Ocenili so, da so v zadnjih letih na ptuj- skem območju pozitivni premiki. Pomembno je spoznanje, da področje vzgoje in izobraže- vanja ne sme zaostajati za drugimi dejavnost- mi. Učinkovitost in pozitivna odmevnost ukrepov republiške in občinske izobraževal- ne skupnosti in izvršnega sveta SO Ptuj je žal bila kratkotrajna, ker jih je spet prehitela inf- lacija. Izboljšanje razmer na področju šolstva poteka prepočasi. V razpravi je bilo poudarjeno, da se druž- beno ekonomski položaj pedagoških delav- cev ne sme več slabšati v primerjavi z dejav- nostmi v materialni proizvodnji. Spraševali so se tudi, kdo bo nosil odgovornost za slabo kadrovsko politiko v šolstvu? Ob sedanjem stanju priliva kadrov iz gospodarstva ni moč pričakovati izboljšanja, kar se močno odraža tudi pri poklicnih usmeritvah mladine. Ne smemo in ne moremo bežati pred resnico, da družbeno ekonomske razmere vplivajo na ka- kovost dela, na materialno opremljenost šol in tudi na razpoloženje pedagoških delavcev. Nezadovoljen učitelj vzgojitelj ne more pozi- tivno delovati na mlade in jih vzgajati v duhu samoupravne socialistične ureditve. Komunisti v vzgoji in izobraževanju tudi ocenjujejo, da moramo solidarnost v sloven- skem prostoru še krepiti, ne pa zmanjševati. Manj razvita območja ne morejo sama biti odgovorna za nadaljnji razvoj »enotnega os- novnega programa vzgoje in izobraževanja v Sloveniji«. Zajamčeni program v osnovni šoli se skorajda ni v ničemer spremenil, čeprav smo v tem srednjeročnem obdobju ugotavlja- li, da ga je treba razširiti vsaj z dejavnostmi, ki so obvezne po zakonu o osnovni šoli. Predlagani osnutki ne zmanjšujejo razkoraka med razvitimi in manj razvitimi. Komunisti iz SŠC Ptuj so znova opozorili na problem mreže šol in na neustreznost predlaganih standardov in normativov. Pred- lagali so diferenciran pristop do posamezne- ga okolja. Opozorili so na upadanje izobraže- vanja srednješolske populacije, ki dosega v Podravju že 20 odstotkov nevključene mladi- ne v nadaljnji proces izobraževanja. Pri vsakodnevnem delu z mladimi učitelji ugotavljajo, da posvečamo vse premalo skrbi zdravi družinski vzgoji in problemom druži- ne sploh. Opozorili so tudi na problem stanovanj srednješolskih učiteljev, saj ustreznih kadrov ni moč pritegniti, če zanje ni stanovanja, prav tako ni moč realno kadrovsko planirati raz- voja centra. Aktiv je sprejel enotno usmeritev, da ko- munisti v vseh okoljih razpravljajo o plan- skih dokumentih in dajejo konkretne predlo- ge. Akcija naj steče v okviru sindikata, ker le tako bodo lahko vsi delavci tvorno sodelova- li pri oblikovanju planskih dokumentov. Ko so obravnavali kadrovske priprave na volitve v ZK, so za sekretarko aktiva znova predlagali Slavo Šare. Prav tako so jo sogla- sno predlagali za delegatko na 10. kongres ZKS. To so utemeljili z dejstvom, da je Slava Šarčeva dva mandata uspešno opravljala de- lo na področju vzgoje in izobraževanja v predsedstvu OK ZKS Ptuj, na njeno pobudo je bil ustanovljen aktiv komunistov delavcev v vzgoji in izobraževanju, uspešno je povezo- vala delo aktiva in njegova stališča posredo- vala v organih ZK. Za tretji občinski samoprispevek Konec prihodnjega leta se bo izteklo 5-let- no obdobje drugega občinskega samopri- spevka, ki smo ga, enako kot prvega, v celoti namenili gradnji šolskega prostora. Tako smo s prvim občinskim samoprispevkom zgradili prvo fazo objektov Srednješolskega centra Ptuj in OS v Markovcih ter OS Trnov- ska vas. Iž sredstev drugega občinskega sa- moprispevka so bile zgrajene delavnice in drugi oojekti za srednjo kovinarsko metalur- ško m kmetijsko šolo aŠC letos bo končana gradnja telovadnice pri SSC Pty in zgradba sole Lovrenc na Drav. polju. Prihocfnje — pdnje leto drugega občinskega j^moprispev- ka pa bo zgrajen se prizidek k OS Ivana spo- lenjaka v Ptuju. V času intenzivnih priprav planskih doku- mentov za srednjeročno obdobje I986--90, so pri nosilcih planiranja v občini tudi mo- čno prisotna razmišljanja o tretjem občin- skem samoprispevku, saj si brez njega nujno potrebnih investicij v družbenih aejavnostih ni moč zamisliti. Poleg tega imamo v ptujski občini še izredno težak problem nezaposle- fiosti, zato je nujno potreben tudi denar za odpiranje novih delovno produktivnih delov- nih mest. O tem je tekla razprava v občinskih druž- benopolitičnih organizacijah, v samouprav- fiih interesnih skunostih in v drugih organih. Oblikovana so bila okvirna stališča, danih pa veliko konkretnih predlogov. Vse to je po- drobneje ocenil izvršni svet SO Ptuj m pri- pravil predlog programa, ki bi ga financirali iz tretjega občinskega samoprispevka. O tem predlogu je bila razprava tudi na razširjeni seji koordinacijskega odbora za usmerjanje razvojne politike, družbenoekonomske odno- se in družbeni plan pri predsedstvu OK SZDL Ptuj. Po obširni m argumentirani raz- pravi so dosegli soglasje, da se v program tretjega občinskega samoprispevka, ki naj bi znašal, enako kot doslej, en odstotek od neto OD in drugih prejemkov, vključijo naslednje naložbe: 1. za obnovo in širitev ginekološko porod- nega oddelka, dispanzerskih ambulant in energetskega bloka v Zdravstvenem centru Ptuj, za kar naj bi namenili okoli 40 % samo- prispevka, 2. za sofinanciranje gradnje zdraviliškega objekta v Ptujskih toplicah v višini okoli 14 % samoprispevka, 3. za ureditev delovnih in študijskih pro- storov za Radio—Tednik Ptuj v višini okoli 6 odstotkov samoprispevka, 4. za zaeotivljanje novih delovnih mest okoli 40 odstotkov samoprispevka Prav o zadnjem je bilo največ razprav in raznih pomislekov, vendar je bil predlog sprejet s pogojem, da mora biti za odpiranje novih detovnin mest konkreten in ekonom- sko utemeljen program. V razpravah je bilo poudarjeno, da so možnosti predvsem na po- dročju industrije, če bomo našli potencialne investitorje, ki ni prinesli delovne intenzivne programe od drugod. Zato moramo imeti sreostva, da jim pnudimo svoj delež. Najzna- čilnejši primer je sedaj v Majsperku. Po zdru- žitvi Konusove TOZD Lahka obutev s Plani- ko, bo ta uvedla v Majšperku nov program, ki bo mogočil odprtje najmanj 200 novih de- lovnih mest, vendar postavljajo pogoj, da ptujska občina financira zeraditev potrebne- ga objekta. Denarja za take namene pa ni, moč bi ga bilo zagotoviti edino s samopri- spevkom. Sklenili so tudi, da se po delegatski noti da pobuda za ustrezno dopolnitev repu- bliškega zakona o samoprispevku, da ne bi bilo kakšne pravne ovire pri zbiranju sred- stev iz samoprispevka za delovno intenzivne zaposlitve. Obveljal je tudi predlog, da naj bo tudi tre- tji samoprispevek za obdobje petih let, to je za čas od 1987 do 1991. O tem bo prihodnje leto tekla podrobnejša razprava, vendar na- čelna stalisča je bilo treba sprejeti že sedaj, ko oblikujemo srednjeročni plan občine. FF Jubilej Francka Krajnca Skoraj neopazno, sredi dopustniške sezone in dela v pripravah na praznik občine Ptuj, je praznoval 60-letnico rojstva FRANČEK KRAJNC, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Ptuj in aktiven dolgoletni družbenopolitični delavec v ptujski občini. Prav je, da se ob tem pomembnem življenjskem jubileju na kratko spomnimo njegove življenjske poti in dela za naš skupni napredek, za kar je vla- gal svoj trud in znanje vsa povojna leta. Po prihodu iz JLA se je Franček Krajnc leta 1947 zaposlil v do- mu upokojencev v Muretincih. Od tam je bil po kadrovski potrebi premeščen leta 1948 na okrajni ljudski odbor Ptuj, v začetku leta 194^ pa izvoljen za podpredsednika okrajne zveze kmetijskih zadrug I»tuj, od tam spet na OLO Ptuj, pa na okrajno podjetje za odkup Ruj, tri le- ta pa je bil sekretar državnega veletrgovskega podjetja s kmetijskimi pridelki »Rožnik« Ptuj. Leta 1955 je bil imenovan za upravnika takratne republiške ustanove Dom onemoglih Mure- tinci, ki ga je nadvse uspešno vo- dil do konca maja 1979. V tem času je bil zgrajen tudi dom upo- kojencev v Ptuju, ki je skupaj z Muretinci kot samostojni zavod postal pomemben dejavnik pri zagotavljanju socialne varnosti starejšim občanom na širšem ptujskem območju. Družbeno ni bil aktiven le na področju socialnega varstva, temveč enako aktiven kot posla- nec republiške skupščine, sekre- tar osnovne organizacije ZKS in član organov občinske organiza- cije ZK Ptuj, občinske konferen- ce SZDL, občinske skupščine in na drugih področjih. Med vsemi oskrbovanci doma upokojencev je bil izredno priljubljen. »Radi ga imamo kot svojega očeta« je večkrat poudaril kateri od starej- ših, ki so v domu našli prijeten in varen kotiček na jesen svojega ži- vljenja. Enako priljubljen je Franček tudi med sodelavci in občani na sploh. To, in njegovo znanje, uspehi, ki jih je pokazal z delom, je bil tudi razlog, da ga je skupščina občine Ptuj imenovala za podpredsed- nika izvršnega sveta. To nalogo opravlja še danes — v skladu z usme- ritvami in sklepi skupščine, v zadovoljstvo delegatov in občanov. Aktivno pa deluje še na več drugih pdoročjih. Za svoje uspešno družbeno delo je Franček Krajnc prejel tudi več družbenih priznanj. Predsednik Tito pa gaje odlikoval leta 1966 z redom dela s srebrnim vencem, leta 1980 pa z redom zasluge za narod s srebrno zezdo. V imenu občanov občine Ptuj in bralcev Tednika Frančku Krajn- cu ob njegovem pomembnem življenjskem jubileju prisrčne čestitke! Franc Krajnc Javna razprava Koordinacijski odbor za razvojne in druge naloge pri ormoški izobraževalni skupnosti je pripravil predlog programa gradnje šolskih objektov, ki naj bi ga financirali z 2. občinskim samoprispevkom v le- tih 1986—1991. Predlog je, da naj bi najprej zgradili osnovno šolo Ivanjkovci z zakloniščem, zatem osnovno šolo Hardek z zakloniščem kot samostojnim objektom in nato telovadnico v osnovni šoli Mi- klavž. Predračunska vrednost objektov je po novih izračunih nasled- nja: za šolo Ivanjkovci bi potrebovali 131.000.000, za šolo Hardek 245.000.000 in za telovadnico v Miklavžu 58.496.000 dinarjev. Skup- no torej 434.496.000 dinarjev. Večino denarja naj bi zbrali z občin- skim samoprispevkom, del naj bi ga prispevali krajani s krajevnim sa- moprispevkom, republiška soidarnost pa naj bi znašala 80 milijonov dinarjev. V krajevnih skupnostih in združenem delu bo javna razprava za- ključena konec oktobra, do konca novembra pa bodo delegati občin- ske skupščine in skupščine izobraževalne skupnosti obravnavali za- ključke razprave in odločali o sprejemu odloka o razpisu referendu- ma za občinski samoprispevek. Občani naj bi o uvedbi samoprispev- ka odločali na referendumu 22. decembra letos. Na občinski konfe- renci SZDL Ormož so prepričani, da se bodo občani odločili za uved- bo 2. občinskega samoprispevka, saj lahko le na ta način izboljšajo učne in delovne pogoje osnovnošolcev v tej občini. N. D. 4 — IZ NAŠIH KRAJEV 10, oktober 1985 — TEDNII( Krajevni praznik združili s praznovanjem gasilcev Osrednja slovesnost ob devetem krajevnem prazniku KS Dornava bo v ne- deljo, 13. oktobra. Ob tej priložnosti bodo pripravili slovesnost, ki jo obenem posvečajo 85-letnici gasilskega društva in na kateri se bodo s kulturnim progra- mom predstavili najmlajši iz vrtca, pionirji osnovne šole in gojenci zavoda Jr. Marjana Borštnarja. Najzaslužnejšim krajanom in drugim bodo podelili 3 bro- naste znake OF in 4 priznanja KS. Letos so v krajevni skupnosti uspešno rešili dva večja problema in sicer zgradili železobetonski most v Mezgovcib ter prizidek k domu, v katerem imajo svoj prostor upokojenci. Več letos ne bodo delali, saj jim je zmanjkalo denarja. V novem srednjeročnem obdobju, za katerega so že sprejeli osnovne pro- gramske naloge na referendumu, bodo dali prednost vsem cestam in jih pokrili 2 drugo plastjo asfalta, dalje avtobusnim postajališčem in vzdrževanju maka- damskih cest. Poleg tega načrtujejo skupno aktivnost s KS Markovci pri asfalti- ranju ceste Dornava Borovci. Dokončno pa želijo urediti tudi igrišče. Kot je povedal Alojz Mikša, predsednik sveta KS Dornava, imajo precej želja v novem srednjeročnem obdobju, vprašanje pa je, če jih bodo uspeli ures- ničiti. Najbolj se zatika pri sredstvih, medtem, ko so ljudje že vedno voljni po- magati pri najrazličnejših delih. Nujno bi tudi morali urediti odlagališče, sani- tarni inšpektor jih že »preganja. V dvorani doma pa bi morali urediti kino-kabino in kupiti nov kinoprojek- tor — sedanji je že Abraham. To so le večje želje, drobnih pa niti ne omenjajo. MG Kmečki praznik v Obrežu Kulturno društvo iz Obreža je priredilo 1. kmečki praznik. Zad- nja poletna nedelja je bila tako zelo živahna. V vročem vremenu se je zbralo več kot 500 gledalcev, ki so jih razveseljevali tekmovalci petih vasi v različnih kmečkih opravilih. Po predstavitvi ekip Koga, Središ- ča, Loperšic, Godenincev in Obreža se je prešlo na oranje s konji in kravami s starimi plugi. Potem so se pomerili kosci, sledilo je zlaganje voza, luščenje koruze, kožuhanje, vlečenje pijače s »šefom«, jedenje sira in po napornih igrah še kmečka južina s pristno domačo kapljico. Vsako kmečko opravilo se je točkovalo in v skupnem seštevku točk je zmagala ekipa Godenincev, ki jo je vodil Kondrad Kolarič, pred Lo- peršicami, tretji je bil Obrež, četrto Središče, peti Kog. Tekmovanje je potekalo v prijetnem vzdušju tekmovalcev in gledalcev ter se končalo pozno v noč z vinsko trgatvijo. Prvi kmečki praznik je uspel, ker so marljivi organizatorji s Tili- ko Kolarič vzorno pripravili in izbrali prave igre. Pokrovitelji so bili list Arena, K K TOZD Kooperacija Ormož, Oljarna in Droga iz Sre- dišča, ki so prispevali svoj delež k uspešnemu kmečkemu prazniku. TI Velika družina Pri Gorjančevih na Crešnjevcu je bilo pred tedni veselje. Kaj tu- di ne bi bilo, saj to se ne zgodi vsak dan, da ti svinja povrže 15 mla- dih. Gospodarja Ivan in Anica sta na svojo prašičjo družino ponosna, še posebej pa na staro svinjo, ki je plemenska in je do zdaj v dveh le- tih povrgla že 52 pujskov, povrh tega pa nobenega ni pohodila. Zdaj so pujski stari 6 tednov in morali bodo od hiše, ker so tudi kupci že nestrpni. Ko bi bilo še več tako dobrih gospodarjev in plemenskih svinj, bi se morda meso v mesnicah pocenilo, ali pa cene ne bi tako vrtoglavo naraščale. Tekst in foto: Samo Brbre Anica s prašičjo družino Pogled v hlev Premiera v ptuj- skem gledališču Jutri ob 19.30 si bomo lahko v ptujskem gledališču ogledali pre- miero komedije Dušana Jovano- viča ŽIVLJENJE PODEŽEL- SKIH PLAVBOVEV ali TUJE HOČEMO, SVOJEGA NE DA- MO, v izvedbi gledališke skupi- ne DPD Svoboda Ptuj. Komedi- jo pripravlja starejša gledališka skupina, na pomoč pa so prisko- čili tudi igralci iz mladinske sku- pine. Ta tekst Dušana Jovanovi- ča je manj igran, zanj pa so se odločili zaradi komedijskega žanra. Tekst ni lahek, ker je v bistvu lepljenka različnih gledaliških žanrov, vse pa gre skozi komedij- sko perspektivo. Besedilo je parodija na razli- čne načine igranja v gledališču, od patetične tragedije prek paro- dije na Shakespearove tekste, pa- rodije na cankarjevski slog do iskrive čiste situacijske komedije. Komedijo sestavljajo zelo kratki prizori, v katerih spozna- mo različne tipe ljudi, ki se v glavnem postavljajo s svojo zu- nanjo podobo, za katero je zelo malo pravih življenjskih vrednot. Gre za tipično malomeščansko šminko, ki jo poznamo iz ljube- zenske šund literature. V igri nastopajo igralci, ki smo jih srečali že v igrah Pohujšanje v dolini Šentflorjanski in v Vraž- jem fantu iz zahodne strani: Kar- men Komel, Nevenka Gerl, Ire- na Toš, Mojca Žirovnik, Stane Pal, Srečko Lah, Oto Mesarič, Mišo Damiš, Boris Miačinovič in Robert Sukič. V zboru pa sodelu- jejo mladi igralci Sabina Črnila, Janko Kozel, Vanja Mlakar, Mi- tja Miklošič, Metod Peklar, Ja- smina Preac, Darja Štefanec. Režija je delo Branke Beze- Ijak-Glazer, gib in koreografija Mire Mijačevič, glasba pa Jane- za Zavca, Vilija Samobora in Sa- ma Levstika. Ptujski gled^liščni- ki pričakujejo vaš obisk jutrišnje premiere. M. Miklošič PERUTNININE »PIKADARICE« NEPREMAGUlVE Ptujska Perutnina je organizi- rala 14. septembra v okviru prire- ditev ob 80-letnici tradicije in kvalitete, 40-letnici osvoboditve domovine in 35-letnici samou- pravljanja, športno tekmovanje perutninarjev Slovenije. Takrat je bila zmagovalka srečanja. 28. septembra pa je Podravka iz Ko- privnice organizirala tradicional- no srečanje sorodnih delovnih organizacij bratskih občin, med katere vsekakor šteje Perutnina Ptuj. Na odlično organiziranem tek- movanju in v izredno lepem vre- menu so se delavci — športniki — Koke iz Varaždina, Podravke iz Koprivnice in Perutnine iz Ptuja pomerili v šahu, pikadu, malem nogometu, odbojki, na- miznem tenisu, streljanju z zra- čno puško in kegljanju. Seveda pa tekmovanje niti ni bilo najpo- membnejše. Pomembnejše je bi- lo srečanje delavcev sorodnih delovnih organizacij (sodelovalo jih je prek 150), izmenjava izku- šenj in krepitev sodelovanja v okviru programa bratskih sre- čanj delavcev in občanov Hrvat- ske in Slovenije. Ni torej čudno, da je tekmova- nje potekalo v prijateljskem vzdušju pod geslom: »Pomemb- no je sodelovati, ne zmagati«. Na srečanju so bili najuspešnejši domačini pred Perutnino Ptuj, ki je osvojila 3 prva, 4 druga in 3 tretja mesta. Najmanj športne sreče so imeli tekmovalci Koke iz Varaždina. Pri rezultatih Perutnine je za- nimivo, da so »pikadarice« Ma- rija Glaser, Frančka Beramič, Jo- žica Gojkošek, Rozika Lenart in Lizika Marinič že sedem let za- povrstjo nepremagljive. Zmagali so še nogometaši PP, čeprav je sodnik svojim vplivom očitno poskušal igro drugače zasukati. Presenetile pa so odbojkašice PP, saj so bile na srečanju slo- venskih perutninarjev štirinajst dni prej zadnje, na tem tekmova- nju pa že zmagale. Res velik in hiter napredek ter dokaz, da se da z voljo in resnim delom hitro doseči ustrezen uspeh. Omeniti velja še strelce. Tek- movalci so bili sicer v obeh kon- kurencah drugi, vendar je bila Mira Ogrizek, delavka na farmi Sela, najuspešnejša strelka tako v ženski kot moški konkurenci. Sicer pa so največ prvih mest os- vojili Koprivničani, kar niti ni čudno, saj so za kolektiv Podrav- ke športne aktivnosti že tradicija. zato imajo bogat izbor tekmoval, cev (selekcija) in tudi znattij sredstva. Kakorkoli že, srečanje je bilo pestro, zanimivo in prijateljsko takšnega pa pričakujejo tudi na 12. delavskih športnih igrah prj. hodnje leto, ko je gostiteljica sre. čanja Perutnina Ptuj. Tekst in foto: L. C, Pikado — elitna disciplina ptujske Perutnine na športnih srečanjih S tekmovanja v streljanju Čebelarstvo in lov — moje življenje če pridete k Trafelovim v Spodnjem Gruškovju 4, to je v krajevni skupnosti Podlehnik, in če vas gospodar ne pričakuje, ga gotovo ne boste našli doma. Sam sem ga iskal v petek proti večeru in žena je prijazno povedala, da je šel na lov. Po znani haloški go- stoljubnosti mi je hitro ponudila stol in natočila kozarec žlahtne- ga, ki so ga lani pridelali kar pre- cej, letos pa bodo komajda na-. polnili polovico posode. Ko smo kramljali o tem in onem in ko se je noč že spustila na jesensko obarvane haloške griče, se je vrnil tudi gospodar Janez — s puško čez ramo. »Ka- dar le utegnem, skočim v gozd,« je pojasnil. »Še posebej zdaj, ko moramo v našem lovišču zmanj- šati število srnjadi za 160 glav. Opazil sem smo in mladiča, ki zobljeta grozdje. To je pri srnah neobičajno, zato sem ju vzel na muho. Upam, da bosta jutri zju- traj že na mojem seznamu od- streljenih.« Bilo je že precej pozno in za daljši pogovor o vsem, kar me je zanimalo, ni bilo več časa. Tako sva se dogovorila za srečanje na- slednje jutro ob osmih. »Pred tem še bom skočil v hosto,« je povedal. Žena pa je dodala, da to počne sleherno jutro. Tudi ko zunaj škriplje in poka zaradi mraza in ko je ob petih še trda tema, ga že odnese iz tople po- stelje. Tako počne že dolga leta in lov, pa naj bo prijetno ali sila neprijetno vreme, je in ostaja del njegovega življenja. Naslednjega jutra sem name- noma zamudil deset ali petnajst minut. V hiši sta ga že čakala dva lovska tovariša, žena pa mi je z nasmehom pojasnila: »Se vedno ga ni iz hoste. Ne vem, če ni za- spal na kakšnem štoru.« Ob pri- jetnem vremenu, kot je bilo tiste- ga jutra, to tudi ne bi bilo nič čudnega . . . Pri tem razmišljanju nas je zmotil zvok avtomobilskega mo- torja, ki je kar preveč grobo iz- stopal iz navdušujoče tišine in od daleč slišnega klopx)tca. Janez je zadovoljno zaloputnil vrata avtomobila, odprl prtljažnik in iz njega potegnil srno in mladiča. Prav tista, ki ju je prejšnji večer določil za odstrel. O lovu, številnih dogodivšči- nah in trofejah bi se lahko z Ja- nezom pogovarjal ure in ure. Na- men obiska pa je bil drugačen. Zvedeti sem hotel o njegovem prav tako dolgoletnem čebelarje- nju. Že leta 1947 se je sedaj 60 letni Janez odločil za to dejav- nost. Navdih je dobil v družini, saj sta čebelarila že oče in dedek. Po dolgih lenh seljenja čebel iz kraja v kraj in pridobivanja me- du, seje pred leti ustalil v doma- čem kraju in pričel pridobivati matični mleček. To je delo, ki zahteva celega človeka. Ko na- stopi čas za odvzem matičnega mlečka, je potrebno za nekaj ča- sa pustiti ob strani vse drugo — tudi lov. Kot vinogradništvo in sadjar- stvo je letošnja huda zima priza- dela tudi čebelarje. Janez pripi- suje to bolezni, ki jih izčrpa in zi- ma jim pride bolj do živega. Sam je bil letošnjo pomlad brez čebe- ljih družin v 13 panjih, s pomoč- jo umetnih družin pa jih je kma- lu spet napolnil. Sicer pa imajo Janez in sinova trenutno okol 300 panjev. Janez je srečen, di sta se za čebelarstvo odločila tu- di sinova, ki imata sicer vsak svoj poklic. Menda so redki mla- di ljudje, ki se odločijo za to na- porno delo, saj predvsem med le- tom ljudem ne privošči oddiha, i Poznam ljudi, ki se onesvetijo že ob piku ene same čebele. Ja- nez pripoveduje, da ga je včasih pičilo tudi do 400 čebel dnevno- Predvsem ob kostanjevi paši, ko so čebele posebno »hud&«. Ra- zen nemira, nekoliko razrahlja- nih živcev, drugih posledic sicer ni čutil. Po številnih opozorilih, da je toliko pikov nevarno za ži- .yljenje, se je vendarle odločil za delo s pajčolanom. Janez Trafela je pri svojih še- stih križih čil, zdrav in poln ener- gije. Kako bi sicer po napornein delovnem dnevu še imel voljo za sprehod po gozdu s puško na ra- mi. Svoje zdravje povezirie tako z lovom kot čebelami. Že sam vonj, značilen za čebelnjake, po- meni zdravje. O medu, njegovih zdravilnih učinkih v zadnjem ča- su tudi veliko slišimo. Če vsemU temu dodamo še številne spreho- de po svežem haloškem zraku, nam je takoj jasno, od kod Jane- zovo zdravje, trdna volja in ener- gija. Vse kar dela, dela z velikim veseljem. In delo, ki ga imam" radi, nas ne utruja. Zato želirno Janezu še veliko srečnih i" uspešnih lovskih in čebelarskih' let! J. Brači^ Janez Trafela pred svojim čebelnjakom v Halozah. TEDNIK — 10. oktober 1985 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5 Sovretovih sedem ptujskih let nadaljevanje) Ko je Anton Sovre ob novem |gtu 1919 nastopil službo kot »namestni učitelj« na ptujski gjfTinaziji, je imel za sabo sedem juhih let: nedokončan študij na dunajski in graški univerzi, brez plodno izgubljena leta v avstrij- jl^i vojski, po nekaj mesecev po- skusnega službovanja na gimna- zijah v Ljubljani in v Gorici, pa tudi v literarnem pogledu popol- no sušo, saj je njegov zadnji zna- ni tiskani prispevek izšel leta 1911. Bil je že »na sredi poti na- šega življenja«, kot je zapisal pante, in vendar ni imel pokaza- ti drugega kot nekaj časopisnih frtic in dva članka o Tolstoju, Icar je vse napisal še kot gimnazi- jec ali kot študent. Pa še to, kar je dotlej objavil, je bilo precej daleč od njegovega poznejšega osrednjega delovnega področja, od antike. Ce primerjamo to sušo, kar je nato ustvaril v letih svojega služ- bovanja v Ptuju (1919-1926), se nehote spomnimo svetopisemske zgodbe o sedmih suhih in sed- mih debelih kravah. Ob prihodu v Ptuj se je v njem nenadoma ne- kaj premaknilo, nekaj, kar je dot- lej tlelo v njem kot pritajen ognjenik in kar so slutili le redki izbranci, kot na primer pisatelj Ivan Tavčar, ki mu je menda kot študentu nekoč dejal: »Sovre — v vas vse vre.« Težko je reči, kaj je ravno v teh letih sprožilo v njem te skrite ustvarjalne energije. Nekaj je prav gotovo prispevala okolišči- na, da so leta vojnih grozot mini- la in da seje lahko mirno posve- til tistemu delu, kamor ga je že od nekdaj vleklo srce. Toda brez dvoma je tudi samo ptujsko oko- lje nanj delovalo z neko skrivno- stno, težko opredeljivo, skoraj bi dejali magično silo. Starodavna Petovija s svojimi muzeji in mi- treji, pa slikovita okolica s pri- sojnimi holmi Slovenskih goric in strmimi rebrimi haloškimi, pa slovenski živelj, ki je tu tako po- gumno in žilavo skozi stoletja kljuboval ponemčevalnemu priti- sku, vedri lukarji s svojo sočno govorico in razposajeni kurenti in drugi stari običaji — vse to je bilo kot nalašč ustvarjeno, da mu pričara spoj antične davnine in slovenstva, to čudovito ubrano sintezo, ki se poslej kot zlata nit vleče skozi vse njegovo delo. Ob- čutja, ki so ga v tem okolju nav- dajala, lahko morda najlepše razberemo iz vrstic, ki jih je obja- vil malo pred svojim odhodom iz Ptuja v mohorski Mladiki (1926, 250), kjer opisuje »pranger« pred ptujskim mestnim stolpom: »Vekovi so šli prek njega, vihar- ni in mirni, viharnih več, a on stoji in govori. Tudi v stolp sam in v severno cerkveno steno je vzidan marsikak starinski spo- menik in vsi govorijo, pa naj že imajo napise ali ne. Ce pa stopiš še v mestni in grajski muzej pa si ogledaš lepe zbirke rimskih najdb, ali če kreneš prek Drave na Breg in sosedni Hajdini ter obiščeš najizrazitejšo ptujsko znamenitost, obe Mithrovi sveti- šči - tretje je v muzeju tak se zdrami okoli tebe kar stozvočni zbor glasov, ob katerih pradavni govorici te obide svečano čustvo in zavest, da hodiš po zgodovin- skih tleh, koder se je nekoč v burnejšem toku prelivalo življe- nje nego po večjem delu naše do- movine.« V resnici lahko štejemo Sovre- tova ptujska leta za obdobje nje- gove najbolj žive in tudi najbolj vsestranske dejavnosti: v sedmih ali osmih letih, kolikor jih je tu preživel, je objavil šest prevodov v knjižni izdaji, zraven pa še ne- kaj desetin tehtnih člankov, raz- prav in ocen v vseh pomembnej- ših slovenskih časopisih, od Lju- bljanskega zvona in Finžgarjeve Mladike do Vidmarjeve Kritike, in celo v Glasniku Profesorskega društva. Res je pozneje objavljal več, pisal obsežnejša, tudi stro- kovno in jezikovno bolj dognana dela. Toda nobeno njegovih poz- nejših del, niti zajetna monogra- fija o starih Grkih, niti prepesni- tev celotne lliade in Odiseje, niti učeni komentar k Lukrecovi filo- zofski epopeji, ni naredilo tako globoke zareze v slovenski pre- vodni književnosti kot njegov pr- venec, prevod Sofoklovega Kra- lja Oidipa (1922): ta knjižica po- meni v resnici najpomembnejši mejnik v stoletni zgodovini naših stikov z antiko. Ko so jo vzeli v roke ljudje, navajeni pedantnih šolskih prevodov, kakršne je te- daj npr. objavljal Omerza v Men- torju, jih je prevzel občutek, kot da je slovenska Moderna napo- sled tudi tu, v antičnih prevodih, našla svojega sopotnika, pevca po milosti božji. Znamenit je zla- sti uvod k temu prevodu, napi- san z duhovito zasukanim nove- lističnim prijemom; v njem je dal Sovre programske smernice, ki jim je poslej ostal zvest vse ži- vljenje, v goreči želji, »naj bi an- tični mojstri vsaj v prevodih žive- li dalje med nami.« Sploh je v teh letih izrazil pre- nekatero misel, ki ga je poslej vse življenje spremljala pri nje- govem delu. Naj navedem samo njegove, danes žal že vse preveč pozabljene besede, ki jih je zapi- sal v reviji »Kritika« v oceni Bradačevega prevoda Euripido- ve Medeje (1925) in ki bolje kot katera druga izjava osvetljujejo njegove poglede na prevajalsko umetnost: »Ce hočeš napraviti po grškem izvirniku prevod, da bo vsaj kakor skozi kopreno od- krival neizrekljivo lepoto origi- nala, je treba, da greš zadostno pripravljen na delo, oborožen z ostrim rapirjem jezikovnega zna- nja in pa z velikim spoštovanjem do izvirnikove in domače govori- ce .. . Tako utegne postati pre- vod tolmač izvirnika — več tudi ne more biti —, obenem pa ven- dar sam po sebi umetnina, zrasla na domači zemlji, prepojena z domačo krvjo, nekaka sinteza helensko-slovenske duševnosti, ki živi svoje lastno življenje in iz- žareva svojo plodivno silo tudi na samoniklo ustvarjajočo pesni- ško tvornost.« Nadaljevanje .prihodnjič Letos več gledaliških abonentov Dobra gledališka predstava je vse težje dostopna poprečnemu občanu \i večih razlogov: gostovanja poklicnih gledališč so zelo draga, za nekatere pred- stave je ptujski oder premajhen, predrago pa je tudi. da bi človek sedel \ avto- mobil in se odpeljal na predstavo v Ljubljano, Celje ali Maribor. Zanimanje za ANO je dovolj zgovoren dokaz, da si tudi želimo dobrih gledaliških stvaritev in da znamo nagraditi dobre izvajalce. V okviru letošnjega gledališkega abonmaja bo teh priložnosti vendarle nekaj. Za sedem predstav seje \ pisalo 171 abonen- tov, kar je okrog 20 odstotkov več kot lani. V goste pa bodo prišli gledališčniki iz Kranja, Celja, Zagreba, Maribora in Ljubljane. mš Slovenščina v stikih s tujimi partnerji Trinajst Mariborčank nam je poslalo jezno pismo in mu prilo- žilo kopijo reklamnega prospek- ta, ki ga izdelovalec kopalnic OAG-KONTI iz Gradca ponuja na razstavišču Vesele jeseni. Be- sedilo prospekta je sestavljeno v jeziku, ki bi mu težko rekli slo- venščina. Navajamo začetni odlomek: »Ne samo dnevna ne služi za svojo komocijo, ravno kopalnica je prostor za človeka kateri dnevno skrbi za svojo re- lakzacijo. Mnogovrstnim progra- mom za moderno kopalnico iz prvorazrednim materijalom, odlična izdelava in klasično ele- gantno obliko skrbi za pravi po- goj. V naši izložbah najdete Vaše rešenje. Pustite Vašo kopalnico napraviti, mi pokažemo kako.« In tako naprej v enakem ali še hujšem slogu. Avstrijski razstavljalec je hotel s slovenskim prospektom poka- zati svojo vljudnost pa tudi tr- govski interes, vendar ni imel sreče s prevajalcem. Ker sam najbrž ne zna slovenščine in ne more preverjati prevoda, je ne- hote užalil obiskovalce razstave, sebi pa nakopal sramoto (da o morebitni škodi pri kupčiji zara- di zamere pri kupcih ne govori- mo). Mislimo, da je poglavitni krivec za to vodstvo razstavišča Vesela jesen. Njegova naloga je, da pri pripravljanju razstav pre- verja ustreznost razstavkov in propagandnega gradiva. Avstrij- sko podjetje bi bilo treba pravo- časno opozoriti, v skrajnem pri- meru (če opozorilo ne bi poma- galo) pa prepovedati oziroma preprečiti ponujanje spornega prospekta. O podobnem spodrsljaju nam poroča A. A. z Obale. Pošilja nam kopijo vstopnice za general- ko javne oddaje »Skedenj z god- ci« (MusikantenstadI) v Bernar- dinu 28. 8. 1985. Na vstopnici so natisnjena imena prirediteljev ter celotno besedilo v nemščini in italijanščini, ena poved v slabi srbohrvaščini in pet besed v ne- kakšni slovenščini (»Generalka za javna oddaja«, »Ustopnica«). A. A. piše: »Ni me motila (...) generalka, pač pa me je motil prevod v slovenščini (spakedran- ščini) in srbohrvaščini. V srbohr- vaščini predvsem zato, ker me- nim, da prireditev ni imela prav nobene zveze z njo, saj sta poleg avstrijske televizije prireditelja Hoteli Bernardin in RTV Lju- bljana.« Ne glede na to, kdo (in kje) je vstopnico natisnil, bi morala slo- venska soprireditelja preprečiti njeno prodajo. Za jezikovno kul- turo v Sloveniji moramo pač skr- beti predvsem Slovenci. In če pri stikih s tujimi partnerji opazimo kako njihovo malomarnost, se ji moramo odločno upreti. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenske- ga7. IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Po končani prvi vojni sta se Jan Oeltjen in F:lsa Kasimir pre- selila na Oeltjenov dom v Jader- bergu. Vojna doživetja so pustila v slikarju trajne sledi. Izrazno se je približal skupini »Die Briik- ke«. Skupina, ki je ustvarila te- melje nemškega ekspresionizma, je razpadla že leta 1913. Oeltjen je lahko spremljal razstave te skupine ves čas njenega obstoja in kar malo nenavadno je, da se je ta- ko pozno odzval načelom »preprostih oblik in jasnih barv«, ki so jih uveljavljali njeni člani. Toda več let je bil zaposlen s študijem italijan- skega slikarstva in s poglabljanjem v Mareesovo izročilo. V tretjem desetletju dvajsetega stoletja sta zakonca Oeltjen vse pogosteje zahajala v Haloze in v viničariji v Vareji ostajala dlje časa. V tem desetletju je Oeltjen dosegel umetniško zrelost, ki mu je dala moč, da je ustvaril mnoga od svojih najboljših del. V tem času se je srečal s Halozami, ki so ga vsega prevzele. Gričevnata pokrajina nad Dravo je bila povsem nekaj drugega kot neizmerna ravnina severne Nemčije. V letih 1920 do 1930 so nastali štirje ciklusi lesorezov, ki predsta- vljajo jedro Oeltjenove ustvarjalnosti. Slikar se je odločil za lesorez, ki ustreza ekspresionizmu, saj tehnika sama zahteva poenostavljanje linij in izražanje v ploskvah. Vsi ciklusi imajo po osem listov. Oeltjen je odločno obvladal rezanje v les. Razgibane kompozicije sestafvljajo črne in bele ploskve, dinamičnost pa stopnjujejo krajši navpični in poševni vrezi. V lesorezih je Oeltjen izpovedal svoja najbolj boleča občutja. Marjeta Ciglenečki Jan Oeltjen: Srečanja 6, lesorez, 1920—23. Serija je nastala ob spomi- nu na prva srečanja z ženo. V zadnjem obdobju svojega ustvarjanja jo Oeltjen predstavljeni motiv ponovil v olju in v mehki lirični interpretaci- ji. List z inv. štev. G 1036 g je razstavljen v muzejski galeriji. Fototeka kulturnozgodovinskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj štev. F 1679. Foto Mišo Koltak 1982 Po pripovedovanju enega od udeležencev, ki je hotel ostati »po- šten do oblasti«, so se na tem sestanku dogovorili, kako zastaviti akci- jo, da bodo izvoljeni tisti, ki bodo »Nam prav«, ne pa »onim na okra- ju«. Predvsem se »Žetalanci ne smemo pustiti komandirati od meniš- cev« je pribil Vene. (Delitev na »menišce« in prave Žetalance izhaja iz 15. stoletja, ko je del Žetal, celotna dolina Rogatnice, spadal pod gospoščino v ■Logatcu, območje Nadol, Kočic in del Cermožiš pa pod ptujske »me- nihe« (minorite). Od tod tudi zaničljiv izraz »menišec« za samostan- skega podložnika, smiselno pa je pomenil isto kot v drugih slovenskih ^rajih naziv »rovtar« (neroden, neuglajen človek s hribov). Menišci so bili tudi na glasu kot nevarni pretepači. Za to popularnost so ne- ^oč poskrbeli dominikanci in minoriti sami, ko so leta 1658 ljudje iz 'eh krajev pretepli in potem do smrti pobili samega gvardijana mino- ■■'tskega samostana, ko je pobiral vinsko desetino. Pa tudi v nasled- njih letih so se ljudje pogosto upirali tlaki in odrekali pokorščino sa- mostanskim bratom. Ta tradicija kmečkega puntarstva je prav gotovo živela v zavesti ljudi, saj so skorej vsi sodelovali s partizani, od pole- tja 1944 pa je bilo to ozemlje napol osvobojeno. Tudi s pogostimi mo- •^nimi hajkami ga okupatorju ni več uspelo pokriti.) Namen tega neuradnega sestanka ob dvojnem litru ni bil toliko v da bi se organizirali proti novi ljudski oblasti, temveč v tem, d-a ta oblast res taka, kot si jo ljudstvo, to se pravi oni sami, želi. K so- delovanju so pritegnili tudi bivšega občinskega tajnika Mraza, ki so "lu na odseku za vojne zadeve povedali, da bo moral mesto vodje pi- prepustiti demobiliziranemu staremu borcu. Dogovarjali so se, ga bodo namestili v Žetalah kot vodjo pisarn treh KNOO, saj bo- poskrbeli, da bodo tajniki taki, ki bodo njegovo pomoč potrebova- J^in jo tudi sprejemali. Tako bo možno tudi marsikoga zaščititi, saj se J; obetalo, da bo oblast poskušala pogledati na jetra vsakemu, ki je ^ed vojno sodeloval z okupatorjem ali se je na tak ali drugačen način ^'iterialno okoristil. Ob tem šo stvarno ocenili, da brez Nacesta ne bo šlo. Čeprav je tudi on »menišec«, vendar se z njim da pogovoriti, in kar je najpo- membnejše, na okraju veliko dajo na njej;ovo besedo. »On naj bo naš skupni delegat za celotno bivšo občino Zetale, naš ščit, konkretno pa bomo stvari vodili sami v novih KNOO, zato je pomembno, da bodo vanje izvoljeni naši ljudje ali vsaj taki, ki nam ne bodo nevarni.« Kolikor bolj so se bližale volitve, toliko bolj se je čutila neka spontana agitacija za posamezne kandidate. Tudi župnik je v pridigi omenil, da si moramo izvoliti take ljudi, ki ne bodo pozabili na Boga in nas ne bodo vodili v pogubo. Nace je vse to čutil, čeprav ni vedel za ozadje. Posvetoval seje na okraju, kjer so mu rekli, da je treba ljudem zaupati, saj ni nikjer oti- pljivih znakov, da reakcija organizirano nastopa proti. Ce bodo v na- rodnoosvobodilne odbore tu in tam tudi izvoljeni kaki reakcionarni elementi, jih moramo znati obvladati. Predvsem je treba graditi na mladih ljudeh. Žal jih je še veliko v Jugoslovanski armadi, ki je kova: čnica novih ljudi. Ko se bodo ti fantje vrnili, bomo imeli na vasi do- volj kadra. Zaupati moramo delavcu in kmetu, previdni pa do starih uradnikov, trgovcev, žandarjev in vseh nekdanjih vaških mogotcev. Tudi če so sodelovali v OF, so to verjetno iz špekulativnih namenov. Tako je prepričevalno govorila organizacijska sekretarka Lenka. Posebej je Nacetu zabičala, da mora za volitve organizirati mladino, ki bo okrasila volišča, na dan volitve pa tudi pomagala starejšim lju- dem. da bodo lahko prišli na volišče. Zakaj volitve so neposredne, glasovati mora vsak sam. Posebno skrb je treba namenjati starejšim ženskam, ki bodo prvič v življenju prišle na volišče. To bo zanje veli- ko doživetje. To enakopravnost žensk so nam priborile žene v NOB. Volitve bodo nekaj velikega tudi za mlade ljudi, saj je med pridobit- vami NOB tudi to, da so mladi od 18. leta naprej dobili volilno pravi- co. Ob tem pa m rečeno, da smermo mlade pod 18 let pust iti ob stra- ni, to so naši bodoči volilci, tudi te je treba pritegniti, da bodo poma- gali na voliščih. O vsem tem je Nace razmišljal, ko se je spet peš vračal nazaj na svoj teren. Priznati si je moral, da je resnično vse preveč zanemarjal mlade. Bolj bi jih moral pritegniti, več stika imeti z njimi. Ob tem se je spomnil na dva mladinca, ki sta se pred kratkim vrnila iz J A. Bila sta demobilizirana zaradi mladoletnosti. To sta bila živahna in razpo- sajena fanta - Šerbakov Jarnek in Čepov Jožek. Na smeh mu jt šlo, ko se je spomnil njunega primera. Bilo je v začetku leta 1945, ko so Nemci v teh krajih še zadnjič mobilizirali in to fante rojene leta 1928. Med njimi sta bila tudi Jernej in Jože. Pri- ložnostno sta opravljala kurirske posle, hodila skupaj s partizani na razne nočne akcije, predvsem rekvizicije k nemškim sodelavcem v bli- žini okupatorjevih postojank ali celo v postojankah samih. Razumlji- vo, da nista hotela iti služit okupatorju, saj sta vendar živela na ozem- lju, ki so mu Nemci pravili »Bandidten gebit«. Ker se mobilizaciji nista odzvala, večje hajke na območje Kočic takrat ni bilo, zato si ju nemški žandarji niso upali iti iskat na dom. Ubrali so drugo pot. V nedeljo po maši so pri cerkvi pričakali njuna očeta in ju aretirali. Po ljudeh iz soseščine pa so sporočili, da ju bodo ustrelili, če se fanta ne javita v nemški postojanki. V obeh družinah je nastal preplah. Posvetovali so se s partizani, ki so dovolili, oziroma fantoma dali nalog, da sta odšla v Žetale, seveda opremljena s kovčki kot je bil običaj za »rekrute«. Nemci so držali besedo in oba očeta spustili na prostost. Ker so mobilizirance za nemško vojsko že odposlali na Ptuj pred več kot ted- nom dni, od tam so romali v vojašnice po raznih krajih večinoma Av- strije, s tema dvema zamudnikoma niso imeli kam. Zato so ju poslali v Rogaško Slatino v enoto »folksštruna«. Toda fanta sta že čez deset dni pobegnila in se vključila v eno od čet Kozjanskega odreda. V sklepnih operacijah sta se izkazala pri razoroževanju umikajoče se so- vražne soldateske. No in sedaj so ju poslali domov, ker sta še premla- da, da bi služila redni kadrovski rok. Nace je sklenil, da bo ta dva fanta kar najbolj pritegnil v delo mladinske organizacije, zato ju je tudi povabil na skupni sestanek predsednikov oziroma sekretarjev LMS iz vseh petih krajevnih odbo- rov. Na tem skupnem sestanku so se pogovorili, kako bodo okrasili posamezna volišča in kako bodo pritegnili vso mladino, ki je doma, da bo pri volitvah sodelovala, tisti pa, ki so že vpisani v volilni ime- nik, da bodo prišli med prvimi na volišče. Jernej in Jože bosta na dan pred volitvami še obiskala vsa volišča in videla, če je vse tako urejeno kot so se dogovorili. V pripravah na volitve so imeli veliko dela tudi sekretarji krajev- nih odborov OF in praktično vsi odborniki. Pritegnili so peresa vešče ljudi, da so iz seznamov popisa prebivalstva na hitro napisali volilne imenike. Rok je bil dva dni. Potem je v vsak krajevni odbor OF- prišel aktivist iz okraja, s štampiljko v aktovki, pregledal, če so v volilni ime- nik vpisani vsi polnoletni državljani in potem volilni imenik overili. Tako je pooblaščeni aktivist za Nadole napisal: »Potrjujem, da je v ta volilni imenik \pisano 1X7 (cnstoosemdesetsedem) volilnih upravi- čencev« Sledil je podpis in odtis štampiljke (uradni okrogli žig Okrajnega odbora ()l- Ptuj). Vse je bilo opravljeno na hitro, brez ad- ministrativnih procedur in razmeroma točno. Nihče, ki je bil prija- vljen, ni izpadel. Se nadaljuje 8 - NAŠI DOPISNIKI 10, oktober 1985 — TEDNIK o KAJENJI; Kajenje je zelo škodljivo zdravju. Veliko kadilcev zboli zaradi ci- garetnega dima na pljučih. Pri nas se veliko pogovarjamo o boju proti kajenju. Simona Cigarete in cigaretni dim najbolj škodijo otrokom. Kadilci ogro- žajo nekadilce, otroke in stare ljudi. Kajenje cigaret je zelo škodljivo za nosečnice, saj škoduje razvoju otroka. Andreja Kdor kadi, je tudi hitro bolan. Kajenje je zdravju škodljivo. V tr- govini se ne sme kaditi. Petra Mnogi mladi ljudje začnejo kaditi, ker ne bi radi zaostajali za svojimi starejšimi vrstniki. Mnogo ljudi, ki kadijo, umre prej. Želim, da bi se ljudje odpovedali cigaretam. Renata Kajenje je grda razvada. Kdor kadi, škodi sebi in drugim, zato je prav, da je ponekod prepovedano kaditi. Rad bi, da moja mamica in ati ne bi kadila. Imam ju rad, zato jima želim zdravje. Miha Cigaretni ogorek lahko povzroči požar. Prav je, dit je kajenje v zaprtih prostorih prepovedano. Damjan Kajenje vpliva na zdravje človeškega organizma. Povzroča obo- lenja na dihalih. Cigaretni ogorki onesnažujejo okolje v katerem živi- mo. Cigaretni dim povzroča neprijeten vonj v prostoru, kjer se kadi. Maja Mladi ljudje ne bi smeli kaditi. Nekateri otroci naskrivaj kupuje- jo cigarete in jih poskušajo. Zelo škodijo svojemu zdravju. Simona Ko bom velika, ne bom nikoli kadila. Zelo me jezi, ko povsod le- žijo cigaretni ogorki. Zelo si želim, da bi ati nehal kaditi. Mihaela Mnogo ljudi zboli zaradi kajenja na pljučih. Potem se morajo zdraviti na Pohorju. Najboljše bi bilo, če ne bi nihče kadil. Aleš Kajenje je za vsakega človeka škodljivo, najbolj pa za otroke. Tu- di otroci kadijo. Starejši ljudje naj bi se nevarnosti kajenja zavedali in poučili mladino in otroke o tem. Klaudia vsi učenci 2. a OŠ Ivan Spolenak Ptuj BRIGADIRSKO VSTAJANJE Letos sem se odločila, da bom šla v brigado in to na Goričko. Življenje se je čisto spremenilo. Moj največji problem pa je bil vstajanje. Prvo jutro sem se prebudila in zaslišala pesem Hej, haj brigade, ki je bila budnica, obrnila sem se na drugo stran in hotela zaspati, ko me začne dregati Simona: »Hej, Suzana vstani!« Tako grdo sem jo pogledala, da se je kar pobrala vstran. Še ni minilo pol minute, ko me pride budit Darja. Začela je isto kot Simona: »Su- zana, vstani! slišiš?« Sedaj mi je bilo dovolj. Začela sem kričati: »Pustite me že enkrat, da se v miru naspim!« in se vrgla nazaj. Končno sem imela mir. Vendar je ta mir trajal le 10 minut. Sko- raj sem že zaspala, ko sem začu- tila, da mi za vrat teče nekaj le- deno mrzlega in mokrega. Takoj sem vedela, da je to voda. Pogle- dala sem in videla našega prelju- bega Jacka z lončkom vode. Naj- prej sem ga obmetala z zvezki in copati, nato pa še z blazinami, ki so bile blizu moje postelje. Vsi so se tako strašansko smejali, da sem morala zakričali: »Joj, ste otro . ..,« naprej nisem izgovori- la, ker sem se znašla na tleh pred Nadino posteljo (spala sem na zgornji postelji). Zavedla sem se, da sem padla iz postelje, ker sem preveč telovadila. Ksenija je za- klicala: »Suzana, izvedla si su- per padec.« Sedaj sem se smeja- la tudi jaz, seveda z drugimi iz naše sobe. Najbolj pa se je sme- jal Jack, ki me je polil z vodo. Takšno je bilo prvo brigadir- sko vstajanje, ki sem ga tako sre- čno preživela. Naslednja jutra pa sem tudi sama pomagala nekate- rim zaspancem z lončkom vode. Suzana Koren, 7/b, OŠ Cirkovce MOJE SONCNO IN SENCNO POLETJE Moje sončno poletje sem pre- živel na morju po celem Jadranu, zraven brata in sestrične. »Obja- gali« smo vse bolj ali manj znane otoke, mesta. Taborili smo zdaj tu zdaj tam potovali z ladjo, vla- kom, avtobusom, avto-stopom, trajektom in z vsemi mogočnimi prevoznimi sredstvi. Začelo se je nekako takole: Z bratom, ki je kar trinajst let starejši od mene, sva se začela pripravljati na najino »tradicio- nalno« potovanje po Jadranu. Prve priprave potekajo zelo živ- čno. Na prvem mestu sem bil se- veda jaz, ki sem ves žarel od ča- kania na jutrišnii dan. No kon- čno je le prišel. Z nama je šla tu- di sestrična Senka s Ptuja. S tež- kimi nahrbtniki smo se s Ptuja z avtobusom odpeljali v Zagreb, od tam pa z vlakom v Split. Vlak je peljal ob 20.05 in je zato prišel zjutraj ob 6. uri v Split (z malo zamude ob 8.00). Zbudila naju je Senka, njo pa trkanje po vagonu — dež. Bili smo slabe volje. Ves dan smo tavali po Splitu od ene krčme do druge, s kozarcem v ro- ki seveda. Pisali smo kartice,'ki se jih je nabralo kar okrog petin- trideset. Ob dveh smo se odpra- vili na trajekt in z nami je šlo tu- di lepo vreme. Po dveurni vožnji smo pristali v Rogaču, kakor se imenuje pristaniščno mestece z eno trgovino inlunstlčno agenci- jo. Tam je čakal avtobus za Ma- slinico in že smo izstopili. Zdaj je bilo potrebno malo pešačenja, ki se ga bomo v naslednjih dese- tih dnevih lepo navadili. Postavi- li smo šotor (na črno seveda), se slikali in odskakljali gledat, če je še morje vedno tako slano kot la- ni. Res bilo je. To sem okusil pr- vi, ko me je Drago, moj brat, su- nil v vodo. Voda je bila odlična. No, naš dan je potekal približno takole: bujenje ob 7.00, jutranja telovadba dva počepa, pogled v vse štiri smeri — sever, jug, vzhod, zahod — in odpravili smo se v mesto Maslinica, ki ima edino hišo — malo večji hotel z vrtom, v katerem je vsako noč ples. Kupili smo si zajtrk in se odpravili nazaj. Med potjo smo ga polovico že »zmazali«. Ostalo pa smo pojedli pred šotorom. Potem smo se šli kopat. Skakali, plavali smo na precej oddaljene otočke in čeri, se potapljali in uganjali norčije vse do kosila, ki je bilo navadno ob 16. uri in to smo si pripravili vedno sami. Ko smo se najedli, smo se šli spet kopat. Zdaj smo bili bolj umirje- ni in smo se več pogovarjali ter se šli razne igre kot npr. na pove- lje v vodo, ki smo si jo sami izmi- slili. Kopali smo se včasih tudi do 20.-tih, a še pozneje je bilo nočno kopanje. Naslednji dan se je končal in začel približno kot tale, ki sem ga opisal. Minilo je deset prekrasnih dni na Šolti in odpravili smo se v Split. Iz Splita pa je peljal vsaj po moje najlepši del poti domov — potovanje z ladjo in to veliko. Bili smo namreč »palubni potni- ki« kot se temu reče. Nahrbtnike dol, spalna vreče ven za poživi- lo; da nas ne bi zeblo, je Drago kupil Tuborg pivo in smo lepo zaspali. Zbudili smo se ob treh naslednjega dne in se odločili za izstop na Rabu, kjer imamo pri- jatelje. Malo čudno so nas gleda- li, a to je minilo že naslednjega dne, ko smo se odpravili z manj- šo ladjo domov. Na njej smo spoznali družino, ki se je tudi vračala domov. Za spomin sem bil obdarjen z nosno flavto. Pri- šli smo v Reko in z vlakom do Pivke — prestop za Ljubljano, od tam na Ptuj. Po naju z Dra- gom sta prišla očka in mamica. Sele doma se je začelo tisto ta- pravo: »Ja, kaj sta še živa?« Marko Plohi, 7/a, OŠ Markovci SPOMENIK MLADI REVOLUCIONARKI KATJI Pionirji osnovne šole narodne- ga heroja Vinka Megla pri To- mažu pri Ormožu so svoj praznik posebno svečano proslavili z od- kritjem doprsnega kipa mlade partizanke Zore Rupena-Katje, ki je padla v Mali vasi, 27. febru- arja 1945, po kateri nosi njihov odred svoje ime. Proslave so se udeležile pova- bljene delegacije pionirjev, kate- rih odredi so imenovani po Ka- tji, njeni svojci s sestro Maro Ru- pena, nekdanji soborci, številni domačini iz njenega rojstnega kraja v Mirni peči na Dolenj- skem. predstavniki družbeno po. litičnih organizacij občine Or- mož ter prebivalci Tomaža. Po uvodnih pozdravih je o H, ku mlade revolucionarke pvori, la učiteljica Anica Rajh, ki je ori- sala njeno življenjsko in borbeno pot, za kar je uporabila spomine in pričevanja njenih nekdanjih sodelavcev in soborcev iz vojnih dni. Sledil je lepo povezan kulturni program partizanske in sodobne vsebine, ki so ga izvajali učenci domače šole. Nato so se prisotni odpravili v avlo šole, kjer so odkrili doprsni kip padle partizanke Katje. Šte- vilno cvetje je izpričevalo globo- ko spoštovanje njenega spomina. Pionirji so obljubili, da bodo ohranjali in cenili njeno revolu- cionarno pot in da jim bosta nje- no življenje in delo ostale svetal zgled v borbi za lepšo bodočnost naše socialistične skupnosti. M. R. IZ MOJE POČITNIŠKE MAL- HE Oh, kako hitro so minile poči- tnice! Opisal vam bom le nekaj dogodkov iz mojega prekratkega poletja. Že takoj po končanem pouku smo s sošolci šli na tabonenje v Kaštel Stari pri Splitu. Že vna- prej smo se veselili veselih dni, ki so nas čakali. V taboru smo zganjali vse vrste norčij in s tem jezili učitelje in sošolce. Do poz- nih večernih ur smo posedali ob obali, gledali ribice in tudi sami poskušali uloviti kakšno. Včasih se nam je to celo posrečilo in kmalu za tem je o »dobrem ulo- vu« bil obveščen ves tabor. Če- prav se je zadnji dan vse hitreje bližal, nismo niti pomislili na dom, kaj šele na šolo. Še za pisa- nje razglednic je skoraj zmanjka- lo časa. Med vožnjo domov smo se spominjali prelepih dni, ki smo jih preživeli ob kopanju, sonče- nju in potepanju po okolici. ; Julij je minil zelo hitro, saj ve- čino lepih dni sploh nisem bil doma. S prijatelji sem se hladil v Dravi, nekajrat sem šel tudi v to- plice. Pet dni sem preživel s starši in bratrancem na Pohorju, pri Treh kraljih. Z bratrancem sva pre- strašila vso divjad, ko sva z dalj- nogledom raziskovala okolico. Prehodili smo skoraj celo Pohor- je, med izleti pa smo nabirali go- be, maline in borovnice. Tudi ti dnevi na svežem zraku v nepre- glednih gozdovih so prehitro mi- nili in zdaj se še samo spomi- njam, kako lepo je bilo. Dneve, ki so mi ostali do pri- četka pouka, sem dobro izkori- stil. Večino dni sem preživel pri stari mami na kmetiji, kjer sem pridno pomagal pri vsakdanjih opravilih ter jezil sestrično. Na koncu počitnic sem ugoto- vil, da so prehitro minile. Treba se bo začeti učiti in spet čakati na počitnice, ki bodo še lepše od letošnjih. Boštjan Korošec, 8/c, OŠ Olga Meglič S CEUSKEGA SEJMA Osmi razredi smo obiskali obr- tni sejem v Celju. Nad glavnim vhodom so se precej visoko ziba- li srčasti baloni, ki'so bili na eni strani posrebreni. Kadar so se obrnili proti soncu, so čudovito zažareli. Menda so bili najbolj všeč Simoni iz našega razreda, saj si je šla enega nabavit. Seveda pa nismo prišli samo zaradi balonov, igračk, pisane galanterije, luna parka, ampak da bi si ogledali obrtniške izdel- ke. V paviljonih so se na gosto in v nedogled vrstili razstavni pro- stori posameznih obrtnikov ali obrtniških združenj. Tu smo na- leteli tudi na ptujsko Panoramo, ki je razstavljala pripomočke za živinske farme, med drugim na- pajalnike za svinje. Povsod so bi- li vabljivo izdelani napisi ter po- datki o obrtnikih in izdelkih. Mnogi razstavljalci so imeli svo- jo robo zunaj na prostem v kio- skih in stojnicah. Sprva smo hodili skupaj, kma- lu pa smo se v množici razšli po skupinicah. Vseh večinoma drobnih predmetov se ni dalo ogledovati po vrsti. Vsakogar ja zanimalo tudi kaj drugega. Ko smo se ob odhodu in drugi dan v šoli spet zbrali, smo vsevprek ugotavljali, kaj je komu zbudilo pozornost — doma pleteni pulo- vri, plavajoče okrasne svečke, zložljivi obešalnik, prikolica za moped, masa za toplovodno izo- lacijo v zemlji, ročni mlin za gro- bo in fino mletje zrnja, garnitura za pranje glave, zložljivi otroški voziček, izvijač polomljenih vija- kov, tabletirni stroj, stroj za vre- zovanje navojev, naprava za pol- njenje klobas in izdelovanje če- vapčičev, likalna miza, kardanski priključek za traktor, žaga za ko- sti, kolenski ščitniki, omarica za ključe, črpalka za vino, škropilna naprava, medeno žganje, domači keksi in še veliko druge- ga. Morda se bo tudi kdo od nas odločil za kakšno obrt. Vide- li smo različne poklicne možno- sti. Simona Fridl in Alenka Ilec, 8/a, OŠ Franc Osojnik, Ptuj TEDNIK — 10. oktober 1985 ŠPORT IN DRUŠTVA - 7 USPEŠNO REPUBLIŠKO PRVENSTVO Ptujski atletski klub je izvedel v so- boto in nedeljo na atletskih napravah ptujskega stadiona republiško prven- stvo v mnogobojih. Dva dni je tekmo- valo nad 60 atletov, zaradi poškodb pa jih je nekaj odstopilo, tako da je tekmovanje zaključilo 50 tekmoval- cev. Po osvojenih zlatih medaljah in zlatih plaketah Iskre, katere je ome- njena delovna organizacija namenila prvakom SRS v mnogobojih, so bili najuspešnejši jtleti iz Brežic s 4 pred Kladivarjem 2 in ?AK Ljubljano ter Ptujem po I. Največ medalj so osvojili ptujski atleti in to 8, od tega Sešerkova pri članicah zlato, srebrno Nahbergerje- va pri pionirkah, Korošakova pri mlajših mladinkah in Megličeva pri starejših mladinkah, bronaste pa Kekčeva, Muandova in Kristovičeva v mladinski oz. članski konkurenci. Od moških je edino medaljo osvojil- pri starejših mladincih Rado Koro- šec. Razen omenjenih osvajalcev me- dalj so vidne uvrstitve zasedli v pio- nirski konkurenci Žuran 5., Pučko 9., Potočnik 11., Robin 12. in Silak 17. Pri pionirkah je 4. mesto osvojila Vra- blova, 7. Pavliničeva in 8. Janžekovi- čeva. Med mlajšimi mladinci je bil Horvat 5.. Dimovski 6. in pri članih Koren 5. Od vseh, ki so srečno zaključili dvodnevno tekmovanje, je najsrečnej- ša zapuščala Ptuj pionirka Kladivarja Renata Strašek, ki je v metu kopja z rezultatom 43,24 m postavila nov re- publiški rekord za pionirke in mlajše mladinke. Zraven uspešnih nastopov in rezul- tatov je potrebno povdariti, da je tek- movanje tudi organizacijsko izredno uspelo, za kar gre vso priznanje priza- devnim članom AK, ki so tekmovanje pripravili in dva cela dneva skrbeli, da je tekmovanje nemoteno potekalo. Celotno prvenstvo so sodili nasled- nji člani domačega sodniškega zbora: kreutzeva, Širčeva, Prstec, Cimer- man, Ostroško, Ivančič, Ilec, Klin- kon, Kerin, Vindiš, Vinko, Pavlinič, Klarič, Tonejc, Feguš ter zakonci Ber, Kovačič in Solina. REZULTATI: Pionirji: 1. Svet (KI) 7.326, 2. Kocuvan (KI) 7.228, 3. Božič (NM) 7.199. Mlajši mladinci: 1. Rovan (Br) 9.726, 2. Milat (Br) 9.559, 3. Žalec (Žak) 9.239. Mladinci I. Kevo(Br) 5.311,2. Pucihar (Žak) 5.181, 3. Korošec (Pt) 4.145. Člani: 1. Omerzu, (Br) 5.685, 2. Dimitrije- ■ vič (KI) 5.494, 3. Vibihal (KL) 5.342. Pionirke: I. Prokofijev (Žak) 5.524, 2. Nah- berger (Pt) 5.371, 3. Maričič (Br) 5.089. Mlajše mladinke: 1. Calasan (KI) 6.632, 2. Korošak (Pt) 6.366,3. Kekec(Pt) 4.436. Starejše mladinke: I. Lopatic (Br) 4.287, 2. Pangerc (Tr) 2.934, 3. Muanda (Pt) 2.361. Članice: 1. Šešerko (Pt) 4.283, 2. Meglič (Pt) 3.158,3. Kristovič(Pt) 2.835. L. C. Katastrofa Središča v Poljčanah Odigrano je bilo 6. kolo v medobčinski nogometni ligi A-skupina. Za največje p-esenečenje je poskrbela ekipa Boča iz Poljčan, ki je katastrofalno porazila letošnjega pokalnega zmagovalca ter prvaka MNZ Ptuj ekipo Sre- dišča, preseneča pa tudi že tretji poraz na domačem igriš- ču ekipe Gerečje vasi. Rezultati A-liga — člani 6. kolo: Slovenja vas—Skorba 1:1, Pragersko-Markovci 6:2, Boč- Središče 8:0, Gereč- ja vas—Osankarica 2:3, Zg. Polskava—Tržeč 3:2, Sp. Pol- skava —Hajdina 2:3. Rezultati a-1 liga — pionirji 5. kolo: Sp. Polskava— Slovenja vas 5:1, Hajdina—Zg. Polskava 0:8, Tržeč—Ge- rečja vas 5:3, Osankarica—Boč 0:1, Središče—Pragersko 4:2, Markovci —Skorba 3:0. 10. Slovenja vas 5 10 4 8:24 2 11. Osankarica 4 0 0 4 2:20 O 12. Hajdina 5 0 0 5 0:31 O Rezultati B-liga 4. kolo: Hajdoše—Partizan ni poročila, Oplotnica—Grajena 2:1, Dornava—Stojnci 3:1, Kicar— Gorišnica 6:0, Rogoznica—Podvinci 4:3. Rezultati C-liga 4. kolo: Bukovci —Mladinec 0:2, Vi- dem—Apače 4:0, Leskovec—Zavrč ni poročila, Draženci prosti. 1. Mladinec 3 3 O O 8:3 6 2. Leskovec 2 2 O O 11:3 4 3. Zavrč 3 2 O I 11:6 4 4. Videm 3 2 O 1 8:7 4 5. Bukovci 4 10 3 7:8 2 6. Apače 4 10 3 6:13 2 7. Draženci 3 0 0 3 2:13 O Pari A-liga člani in pionirji 7. kolo: Hajdina—Slovenja vas. Tržeč—Sp. Polskava, Osankarica—Zg. Polskava, Sre- dišče—Gerečja vas, Markovci —Boč, Skorba —Pragersko. Pari B -liga 6. kolo: Hajdoše—Oplotnica, Dornava— Partizan, Kicar—Grajena, Rogoznica —Stojnci, Podvin- ci—Gorišnica. Pari C —liga 6. kolo: Bukovci—Videm, Leskovec— Mladinec, Draženci —Apače, Zavrč je prost. Branko Kirbiš Ostati ali poiskati boljše pogoje? Mirko Vindiš, znani in uveljavljeni atlet v tekih na dolge proge, član atletskega kluba Ptuj, vzbuja zadnje čase precej razprav v športnih in tudi drugih krogih v občini in iz- ven. Z vztrajnim in trdim treniranjem pod vodstvom Franca Ivančiča in veliki pomoči ptujskega atletskega kluba je že dosegel tak- šne rezultate in uvrstitve, da je vedno bolj za- nimiv našim najboljšim atletskim klubom, ki bi ga radi pritegnili v svoje vrste. Tako se je zanj močno ogrel beograjski Partizan, katere- ga uradni predstavnik je bil pred nedavnim v Ptuju. Ponudil je pogoje, ki se močno razli- kujejo od tistih, o katerih so se razpredle go- orice. Govorilo se je namreč o milijonih. Po- dobno lahko pričakujemo tudi od drugih mo- čnih klubov, kot je na primer Crvena Zvezda. Javnost, ki je za to izvedela, se je razdelila v dve skupini. Večja zagovarja prestop Mirka v močnejši klub, kjer bi naj imel veliko boljše pogoje kot v Ptuju. Drugi pa menijo, da bi takšne pogoje lahko zagotovili tudi v občini Ptuj. Ne samo Vindišu, temveč vsem našim športnikom in športnicam, ki dosegajo vr- hunske rezultate v jugoslovanskem merilu. Teh res ni veliko, pa vendar so. Tako je zelo zanimiva tudi skakalka v daljino Marija Še- šerko, odličen strelec Lojze Trstenjak pa je že v Titovem Velenju, vendar bi se rad vrnil v domače okolje, seveda ob dobrih pogojih za doseganje vrhunskih rezultatov. In kateri so ti pogoji, ki se kot rdeča nit vlečejo v pogovo- rih in tudi našem prispevku? Gre za stanova- nje, službo, pogoje za trening in nastopanje na tekmovanjih ter športni dodatek, do kate- rega so perspektivni in vrhunski športniki opravičeni. Menimo, da bi vse to lahko mir- no zagotovili tudi v ptujski občini, saj gre za naše občane, študente ali že zaposlene. V tem primeru govorimo o odličnih športnikih, po- dobno bi morali storiti tudi na drugih po- dročjih. Zakaj bi delali za druge, če te ljudi potrebujemo sami? I. kotar POLOVIČNI RAZPLET 2. nadaljevanje Za trenutek se umaknem od hrupne skupine; nasmejanih za- radi glasnega možakarja in od hoje žarečih obrazov žensk k svojemu nahrbtniku, nekaj me- trov odmaknjenem od nas. Ko najdem papirnate robčke, se vr- nem. Padem v tišino. Obstanem. Te nenadne spremembe nisem dojela. Njega še vedno slišim. Ni nehal zmerjati. »Svojih 20 let vo- dim žensko stotinjo na Triglav! Kaj takega? Kaj takega se mi še ni zgodilo!« »Nismo vse hitele, res ne, za ...« palica švigne skozi zrak, prvič, drugič, tretjič. Pod nobe- nim pogojem si ni pustil vzeti be- sede: »Tu ni nobenega samou- pravljanja!« zagodrnja v opravi- čilo. »Tukaj samo jaz odločam. Jaz odgovarjam za vas! Naj se kateri kaj zgodi? Krivda bo na mene padla! Rajši vas premla- tim!« vpije. Izgubiti oblast nad seboj? S surovostjo nas je prepri- čal, da misli resno. Razumele pa še vedno nismo, česa nas krivi. Vse smo bile kaznovane s hitro hojo, prišle izmučene sem, zdaj pa nas tukaj zmerja in telesno obračunava. Trikrat prizadete. Kaj je narobe? Nesporazum je bil še vedno zavit v skrivnost. »Mi smo odrasli? Mi?« Skozi spomine se vrnem domov. Kako rešujemo nesporazume? Proble- me? Nič drugače kot ta. Pustimo se preslepiti neugodju, strahu, ki nas preganja v obliki dvomov in skrbi! Zapletamo jih, glasno, večkrat preglasno, da prevpije- mo krivico, ki smo jo storili šib- kejšim od nas. Celo tako daleč gremo, da začnemo zlorabljati nasprotnikovo preteklost, ga va- njo vreči, samo da izsilimo pred- nost, ki je nimamo. Sram me je, v dno duše me je sram, da spadam v krog odraslih. Goljufamo druge, presenečeno spoznamo, da smo ogoljufali se- be. Ko nismo več sposobni ali dovolj močni obvladati dožive- tje, pokličemo tretjega (milični- ke, sodišča itd), da bi okolico do- končno preslepili in jo prepričali v svojo »nedolžnost!« Kako se lahko čudimo od kot pokvarjenost otrok, zakaj nas izi- gravajo, zakaj nas mladostniki izsiljujejo in nas ne znajo upošte- vati? Kaj smo storili, da ne bi bi- li razcepljeni in zmedeni, prav takšni kot so naša trenutna raz- položenja, ki se iz minute v mi- nuto spreminjajo? Mi učimo mlade živeti, mi ki najbolj pre- proste doživljaje zapletamo, mi ki se obmetavamo z najbolj pri- mitivnimi imeni: koza, krava, no- rec? Mi, ki vlečemo iz nas samih najbolj ponižujoče, nagone pra- človeka? Mi smo' odrasli? Mi? Sram me je tako zelo sram, pred malimi ljudmi, da sem odrasla. »Ste se zdaj končno umirili?« ga najstarejša udeleženka previd- no vpraša. Mučna tišina je pretr- gana. »Ko smo izstopile iz avto- busa na Rudnem polju, je bil pred nami moški s sivimi lasmi. Z vami smo ga zamenjale in hite- le za njim!« je preprosto razloži- Ženska stotinja se je znižala na število 98 nekje med zeleno planino Konjščice, visoko 1438 metrov in na začetku Sivih polic, ki se kopajo v nizkem borovem grmičevju. »Štiri so se hotele vr- niti, najbolj prestrašene nisem znal pregovoriti, ne ni se hotela vrniti med podivjane krave,« je še vedno vso krivdo valil na nas. »Žal mi je je, žal!« je naposled vzdihoval, »to se v 20 letih še ni zgodilo, ne, nobena se še ni na začetku poti prestrašila!« smo slišale odmev neuspešnosti. »In če bo zahtevala denar, ga ji boste ve vrnile! Koliko truda je vlože- nega v ta pohod! Mislite, da ste me plačale? Miloščina!« kar vre iz njega. Denar ga žuli! Vse krivi- ce gredo skozenj. Zaradi neprijetnega pripetljaja sem bila hudo razcepljena. Ne znam ga spregledati, ne zmorem ga zamolčati. Dvakrat bi šla mi- mo vas in sebe. Našla sem sred- njo pot, izpustila sem imena. Spomnila sem se ljudskega pre- govora: »Kadar o grehu sprego- voriš, grešnike zamolčiš!« Se raj- ši bi se držala svojega načela: »Ko v ljudeh ne čutiš lepe vsebi- ne, o slabih molči!« Nikoli ne vemo zakaj je kdo prav takšen kot je! Zato vas prosim bodite uvidevni, spreglejte svojo rado- vednost. erika ZUPANČIČ \ zpenjanje na Triglav Foto: Joco Žnidaršič Aluminij—Rudar (Tr) 0:1 (D:0) v slovenski nogometni ligi so v nedeljo odigrali srečanja šestega kola. No- gometašem Aluminija tudi tokrat na domačem igrišču ni uspelo zmagati, točki sta šli v Trbovlje. Trener Aluminija Ivo Krnjič nam je po tekmi povedal: »Rudarje bil v Za- četku boljši. Imel je nekaj priložnosti in med drugim zastreljal tudi enajstme- trovko, ki jo je sodnik Karmel iz Maribora opravičeno piskal proti nam, zakrivi- li pa smo jo po nerodnosti. Do konca prvega polčasa je bilo še nekaj priložno- sti, vendar ne izrazitih. V drugem polčasu smo zaigrali veliko bolj odločno in nasprotnika stisnili v kazenski prostor. Vendar žoga ni hotela v mrežo. Če ne drugo, jo je zadržala vratnica. V napadu nam ne gre in ne gre, nimamo strelca. Gostje so enega svojih nasprotnih napadov izkoristili in to je bilo dovolj za zmago. V tem obdobju igramo s konstantno postavo z bolj redkimi menjavami, saj želimo na ta način doseči boljšo uigranost in v nadaljevanju poskusiti po- praviti zamujeno. Igra gre na bolje, vendar nam ostaja veliki problem neučinko- vitosti.« Aluminij je v velikih težavah. Ne toliko zaradi trenutnega zadnjega mesta — srečanja z neposrednimi nasprotniki iz spodnjega dela lestvice jih še čakajo —. kot razmer, v katerih se je znašel. Organizacijsko je preslab, ni podpore, ni denarja, še čestitke za prvo mesto jim v občini nismo privoščili. Zagnanci v vod- stvu in strokovnem kadru že izgubljajo voljo tudi zaradi klevetanja, žaljenja po- sameznikov in ekipe, vpliva na ekipo od zunaj (igralci jih zapuščajo). Skratka, stanje je vse prej kot normalno. Nekateri ne prenesejo, da so trenutno druga moštva boljša od Aluminija, dri^i pri tem uživajo in žalijo. Takim priporoča- mo, naj se stadionov izogibajo. Športu bolj škodijo kot koristijo! V prihodnjem kolu se bo Aluminij v gosteh pomeril z Domžalami. Alumi- nij: Klajnšek, Steiner, Šmigoc, Tement, Panikvar, Silvo Žitnik, Koren, Skerja- nec, Glažar, Bek, Vogrinec in Franc Žitnik. DRAVA-PROLETAREC 1:1 (1:0) Domačini niso potrdili točk iz srečanja v Brežicah, ko so zmagali. Gostje iz Zagorja so se predstavili kot čvrsta ekipa, ki pa se bi jo z bolj zavzeto igro dalo premagati. Zadetek za Dravo je v 12. minuti dosegel Ivančič, gostje pa so izena- čili v 63. minuti iz enajstmetrovke. Malo pred koncem bi sodnik Pahor lahko pokazal na belo točko za Dravo, vendar tega po prekršku nad Korošcem ni sto- ril. V naslednjem kolu se bo Drava v Lendavi pomerila z Nafto. Drava: Rimele,.Potočnik, Kmetec, Ljubeč, Ramšak, Horvat, Tušak (Metli- čar), Artenjak, Ivančič, Korošec, Grabar. , , I. kotar DRAVA-OR.MOŽ 25:27 (10:14) Člani RK Drava, ki nastopajo v drugi republiški ligi, so v soboto na svojem igrišču izgubili z ekipo Ormoža. Srečanje sta pred 50 gledalci slabo vodila Jan- žekovič in Kranjc iz Maribora. Že v začetku tekme so domačini imeli priložnost, da bi napravili razliko dveh ali treh zadetkov. Ko ekipa, ki ima dva igralca več na igrišču, ne doseže zadetka, se ji to tudi maščuje. Gostje so iz protinapada dosegli zadetek in po- vedli s 3:2. Vodstva niso izpustili vse do konca polčasa. Prvi polčas seje končal s 14:10 v korist gostujoče ekipe. Tik pred koncem prvega polčasa je sodnik Jan- žekovič pokazal rdeči karton domačemu igralcu Vukašinoviču, saj je bil že tret- jič izključen. V nadaljevanju so domačim zaigrali podjetneje in z odličnimi obrambami vratarja Matjašiča in zadetki Žmavca celo izenačili na 23:23. Ven- dar so jim v zadnjih minutah pošle moči, tako da so gostje na koncu zasluženo slavili. Drava: Matjašič, Horvat 1, Tumpej 2, Debeljak 4, Gregorin 1, Peklar I, Vu- kašinovič 1, Žmavc 9. Ormož: Gaberc, Sandor 6, Žižek 6,-Fridrih 1, Hebar 3, Polak, Potočnjak, Vrbančič, Vukan 1, Praprotnik, Hedžet 10, Antolič. M. Damiš M. Miklošič MLINOTEST-DRAVA 27:19 (10:9) Ptujčanke so tokrat igrale veliko boljše kot na nekaterih prejšnjih sreča- njih. Domačinkam so bile popolnoma enakovredne do rezultata 15:14, nekaj minut pred koncem pa je bilo še 20:17. V zaključku pa so morale priznati pre- moč močnejših nasprotnic. Drava: Farič, Hentak 3, Šoba 1, Vtič 3, Korošak 3, Podpadec,'Šteharnik 1, Rižner 5, Potočnik Majcenovič 3, Gregorec. DRAVA-ORMOZ 13:21 (6:12) Mladinci Ormoža so tekmo v Ptuju zanesljivo dobili. Pri gostih sta bila na- jučinkovitejša Potočnjak (7) in F. Šandor (5), pri domačinih pa Pipan in Os erc (po 4 zadetke). RACE-DRAVA 12:19(6:9) Mladinke Drave so zaključile uspešno jesensko serijo, saj so v vzhodni skupini republiške mladinske lige prve brez poraza. Drava: I^ordjevič, Požar, Kašman 1, Arko 3, Polajžer 1, Juršič, Podp; dec 11, Malek 3, Sirovnik. RADGONA-VELIKA NEDELJA 19:22 (8:8) Člani Velike Nedelje so v Gornji Radgoni nastopili oslabljeni, vendai so kljub temu zanesljivo zmagali. V soboto popoldan bo v Ptuju srečanje članov Drava—Fužinar (ob 15.30), v nedeljo dopoldan (ob 9.30) pa se bodo članice na stadionu Drava pomerile z Novim Mestom. 1. k. Tečaj za vaditelje plavanja Plavalni klub Ptujske toplice bo jesenske aktivnosti začel s tečajem za vadi- telje plavanja, na katerega vabi vse, ki so stari nad 17 let in imajo veselje do de- la z otroki in do plavanja, tudi ženske. Vpisovali bodo 14. oktobra ob 17. uri, začetek tečaja paje ob 17.30 uri. Te- čaj je brezplačen in ga bodo vodili priznani plavaln! strokovnjaki, kot je profe- sor Kabai s PA Maribor. Bodoči plavalni vaditelji bodo potrebno znanje pridobili v 30-tih urah teo- retičnega in praktičnega dela. MG Urnik današnjega tekmovanja v krosu Mladinci končali z zmago Mladinci košarkarskega kluba Ptuj so v /adnjem kolu mladinske republi- ške lige vzhod z visokim rezultatom premagali vrstnike Ruš. Vse je bilo odloče- no v prvih desetih minutah, ko sta Rozman in Damiš s hitrimi protinapadi veča- la razliko, tako da je ob koncu polčasa znašala več kot 20 košev. V drugem pol- času so Ptujčani nadaljevali z učinkovito igro. Rezultat - 136:80 (71:43). KK Ptuj: Damiš 54, Žibrat 10, Rozman 31, Repič 6. Habijanič 35. Končna lestvica: Branik, TIMA MTT, Comet, Ptuj, Pomurje, Ruše. M D. M. M 8 - ZA RAZVEDRILO 10. oktober 1985 — TEDNIK tednik - 10- oktober 1985 OGLASI IN OBJAVE - 9 Seč.Tii oktober dan topiiičarjev jugoslovanske ljudske armade so v po- nedeljek dopoldne svečano proslavili tudi v ptujski vojašnici garnizije Dušana Kvedra. Poleg vojakov in starešin iz Ptuja so se slovesnosti udeležili tudi pred- stavniki poveljstva ljubljanskega armadnega območja ter predstavniki družbe- nopolitičnih organizacij občin Ormož in Ptuj. Slavnostni govor na omenjeni svečanosti je imel novi komandant ptujske garnizije Živojin Pešič, v imenu družbenopolitičnih organizacij in SO Ptuj ter Ormož pa je pripadnikom ptujske garnizije čestital ob prazniku še Gorazd Žmavc, sekretar predsedstva komiteja ZKS Ptuj. Slovesnosti sta se udeležila tudi predstavnika poveljstva UAO, starešini Božidar Cekič in Miroslav Stankovič, ki je med pozdravi v nekaj besedah opo- zoril na najpomembnejše naloge topničarskih enot. Po tem, ko so prebrali čestitke in pozdravne brzojavke ptujski garniziji, so svečano prebrali še imena tistih vojakov in starešin, ki so za svojo dobro delo prejeli nagradne odsotnosti, denarne nagrade in pohvale; ob koncu pa so raz- delili še pokale in priznanja najbolje uvrščenim ekipam in posameznikom v športnih srečanjih, ki so jih izvedli v počastitev dneva topničarjev. M. Ozmec Na slovesnosti je starešina ptujske garnizije Živojin Pešič (desno) izročil zasluž- nim starešinam in vojakom denarne nagrade in pohvale. Obisk v krajevni skupnosti Banja pri Arandjelovcu Ob otvoritvi vrtca Jožefe Lackove v Rogoz- nici, leta 1980 so krajani krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica navezali prve stike s krajani KS Banja. Iskrena želja, da bi se bolje spoznali, da bi izmenjali izkušnje, ki jih imamo v kmetijstvu in drugih gospodarskih panogah, je premaga- la veliko razdaljo, ki loči obe krajevni skup- nosti. Banjanci so redni gostje v Rogoznici ob krajevnem prazniku, Rogozničani pa v Banji. 20. septembra je delegacija iz Rogoznice, pod vodstvom Milana Laclca, predsednika 2.ZB NOV občine Ptuj, odšla na tridnevni obisk v Banjo. Sprejem v Banji je bil izredno prisrčen. Ba- njanci so se, tako Icot vedno doslej, izkazali kot izredno pozorni gostitelji. Goste so pope- ljali po bližnji okolici Banje, pokazali so nam, kaj delajo in kako živijo. obiskali smo Topolo, Oplenac, Vienčac, udeležili pa smo se tudi svečane seje skupšči- ne krajevne skupnosti. Z izrednim navduše- njem so sprejeli predlog, da Milan Lacko po- stane častni krajan Banje. V osnovni šofi Dušan Radonjič smo se po- govarjali o možnostih širšega sodelovanja, ki bi zajelo predvsem mladino. Obojestranska želja po poglabljanju bratstva in prijateljstva, ki je bilo preizkušeno v najtežjih dneh naše zgodovine, je rodila idejo da bi osnovnošolci za nekaj dni zamenjali solo in spoznali življe- nje v družini svojega prijateOa. Programe proslav ob krajevnem prazniku bi popestrili nastopajoči iz KS Banja, naš pevski zbor in folklorna skupina pa bi obogatila kulturno življenje v Banji. Iz Banje smo odšli polni lepih vtisov, saj smo bili med iskrenimi prijatelji. Marija Šumandl Z občinske pionirske konference v Srednješolskem centru v Ptuju. Foto: mš >>Dragi pionirji! Vedno in povsod s ponosom pokažite pripadnost vaši najmnožičnejši organizaciji. Zvezi pionirjev Jugoslavije. Želim vam, da bi se pridno učili in z veseljem delali. Za vaš praznik vam iskreno čestitam in prosim, da čestitko in tople želje za uspešno delo prenesete tudi v vaše pionirske odre- de ...,«je v uvodnem pozdravu dejala profesorica Marija Šumandl, ki je nago- vorila pionirje-delegate na občinski pionirski konferenci v petek, 4. oktobra. Ta dan so se namreč zbrali pionirji in njihovi mentorji v srednješolskem centru, ki so si ga po konferenci tudi ogledali in se tako spoznali z ustanovo v kateri bodo kmalu našli svoje mesto tudi sami. Na tem osrednjem pionirskem srečanju smo slišali veliko o njihovem delu, tudi marsikatero kritično na račun neopravljenih nalog, pa tudi pohval ni manj- kalo. Tako je na primer predstavnik OO ZZB NOB Srečko Ježovnik izrekerpo- sebno zahvalo in priznanje vsem pionirjem in učiteljem zgodovine, ki so sodelo- vali v radijskem kvizu »40-LETNICA OSVOBODITVE PTUJA«, v katerem so. poleg ogromne požrtvovalnosti pokazali tudi veliko mero znanja. »Mi, borci lahko vam — dragi pionirji čestitamo tudi zato, ker ste dokazali, da lahko na vas gledamo s polnim zaupanjem in da boste nadaljevali to delo, ki smo ga mi začeli in ki ga po svojih močeh še danes opravljamo ...,« je dejal Srečko Ježov- nik, ki je v imenu borčevske organizacije čestital pionirjem k prazniku. Pionirji so svojo konferenco zaključili s priložnostnim kulturnim progra- mom, skozi katerega so predstavili tudi delček šolskih in izvenšolskih aktivno- sti. Ob koncu pa so si rekli — Prihodnje leto spet nasvidenje! rnš K tednu od 1. do vključno 8. oktobra so miličniki postaje milice Ptuj in od- delkov posredovali v štirih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili dve smr- tni žrtvi, dve osebi sta bili huje, ena pa lažje telesno poškodovane. Vzroki ne- sreč so bili tokrat neprevidnost pri vož- nji s traktorjem čez železniški prelaz, iz- siljevanje prednosti in neprimerna hi- trost. Na vozilih je bila tokrat material- na škoda ocenjena na okoli 3,2 milijo- na dinarjev. DVE ŽRTVI ŽELEZNICE Zelo huda nesreča se je zgodila v torek, 1. oktobra, ob 16.05 na nezava- rovanem železniškem prelazu v Zgor- njih Jablanah pri Cirkovcah. Voznik traktorja Albin Goričan iz Pongerc je v kabini peljal še 2-letnega vnučka B. M. Ko je zapeljal na nezavarovan že- lezniški prehod, je iz smeri Pragerske- ga proti Ptuju pripeljal potniški vlak, ki ga je upravljal strojevodja Anton First. Ta kljub zvočnim signalom ni mogel opozoriti voznika traktorja na nevarnost, zato je prišlo do silovitega bočnega trčenja v traktor, ki se je pri tem dobesedno razletel. Goričana in njegovega vnuka pa je vrglo kakih 18 metrov na travo, kjer sta obležala mr- tva. Minula tri leta so v gasilski organizaciji prešli od tedna varstva pred požari, ki je bil običajno tudi v oktobru, na mesec požarne varnosti. Namen je več kot jasen, saj se v naši družbi nenehno trudimo zagotoviti čimboljšo požarno varnost in čimvečjo požarno-preventivno osveščenost občanov. Pri ptujski občinski gasilski zvezi in požarni skupnosti pripra- vljajo vsako leto poseben program aktivnosti. Te se sicer odvijajo skozi vse leto, v oktobru pa še so toliko bolj intenzivne. Tajnik požarne skup- nosti občine Ptuj, Štefan Vidovič je o letošnjem programu povedal: »Štab operative pri zvezi gasil- skih društev je na osnovi infor- macij predsedstva občinske po- žarne skupnosti, zveze gasilskih društev in gasilske zveze Sloveni- je ter zveze SIS za varstvo pred požari SR Slovenije pripravil enoten program požarnega var- stva v občini Ptuj, katerega glav- nino naj bi izvedli v mesecu ok- tobru. Najpomembnejša naloga, ki jo načrtuje ta program je, da v vseh okoljih izdelamo dokončno oce- no požarne ogroženosti. To so predvsem naloge gasilskih dru- štev in krajevnih skupnosti. Na osnovi te ocene bomo pozneje iz- delali načrt varstva pred požari v krajevnih skupnostih. Na nivoju občine Ptuj smo načrt varstva pred požarom izdelali že lani in ga skupaj z občinskim štabom za civilno zaščito tudi sprejeli. Tudi do sedaj smo imeli osnove načr- tov požarne varnosti po posa- meznih območjih, na osnovi ka- terih smo delovali in razvijali na- še aktivnosti. Te osnove je po- trebno ponovno obdelati in do- polniti, tako da bomo lahko iz- delali temeljit požarno varnosti načrt. Z vsebino teh načrtov bo- do seznanjeni vsi izvajalci požar- ne varnosti, pa tudi posamezni občani. Posebno težnjo dajemo letos dnevu požarne prevnetive v obči- ni, ki ga bomo izvedli v soboto, 26. oktobra. K sodelovanju bo- mo pritegnili tudi vsa gasilska društva, krajevne skupnosti in vse tiste, ki so zadolženi za nad- zor in razvoj požarnega varstva v občini in morda tudi v regiji. Ta dan bomo organizirali preglede objektov, ki so na našem območ- ju požarno najbolj ogroženi. Tre- ba je dodati, da smo lani naredili prek 2000 požarno-varnostnih pregledov, predvsem na kmeti- jah in na podeželju. Ugotovili smo precej pomanjkljivosti in lastnike opozorili nanje. Sedaj želimo preveriti, ali so te napake odpravljene. Komisija za požarno preventi- vo bo skupaj s komisijo za delo z ženami in mladino organizirala srečanje pionirskih društev Mla- di gasilec. Požarno-preventivne aktivnosti bodo izvedli tudi v os- novnih organizacijah ZSMS in v Srednješolskem centru Ptuj. Pri- čakujemo, da bodo v vseh šolah učenci pisali spise na temo var- stva pred požari, likovniki pa bi na to temo tudi risali. Vsa dela bomo ocenili in najboljše tudi nagradili. Tudi tu je naš namen popolnoma jasen — že pri najm- lajših bi radi spodbudili razmiš- ljanje o nesrečah z ognjem. Kar 8 odstotkov požarov namreč na- stane zaradi neprevidne igre otrok z ognjem, zato bi radi ta odstotek seveda znižali. Tudi letos bomo izvedli razsta- vo gasilske opreme. Tokrat jo bomo razstavili v petek, 25. okto- bra, pred MIP-ovo blagovnico v Ptuju in želimo, da si jo ogleda čimveč naših delovnih ljudi in občanov. Zagotovili bomo stro- kovno vodstvo, ki bo občanom lahko odgovarjalo na postavlje- na vprašanja. Prepričani pa smo tudi, da bodo osnovne in srednje šole zagotovile skupinske oglede razstave svojim učencem. Poleg omenjenih aktivnosti predvidevamo v mesecu požarne varnosti tudi strokovni posvet o požarni varnosti. Na njem želi- mo ugotoviti, kakšno je stanje požarnega varstva v občini FHuj, hkrati pa si zadati tudi smeri in naloge, kako to problematiko re- ševati v bodoče.« Verjetno boste kot zaključek tudi letos izvedli skupno občin- sko gasilsko vajo, kajne? »Na občinski ravni letos vaje ne predvidevamo, v programu pa so dnevne in nočne vaje po gasil- skih društvih in centrih. Štab operative pri ZGD Ptuj bo orga- niziral manjše strokovne skupi- ne, ki bodo sodelovale na teh va- jah in jih tudi ocenile. Hkrati bo- do opravili še preglede opremlje- nosti in strokovne usposobljeno- sti gasilcev v posameznih dru- štvih.« Tako so torej na mesec varstva pred požari pripravljeni pri ob- činski gasilski zvezi in požarni skupnosti občine Ptuj. Prav pa je tudi, da potrkamo na zavest sle- hernega občana, saj požarna pre- ventiva že dolgo ni samo stvar gasilcev, ampak nas vseh. Navse- zadnje je požarna varnost del splošne družbene samozaščite in ljudske obrambe. Podatki o po- žarih, predvsem pa o požarnih škodah, so v letošnjem letu kata- strofalni. To kaže, da na tem po- dročju še zmeraj nismo dovolj osvešečni in dii še nismo dosegli tistega uspeha, ki si bi ga vsi že- leli. Kar 80 odstotkov vseh nasta- lih požarov je povzročil človek s svojo malomarnostjo. Z večjo pripravljenostjo delovnih ljudi in občanov bi lahko večino teh po- žarov preprečili. Ce nam to ni uspelo do sedaj, se vsi skupaj trudimo, da nam bo v bodoče. M. Ozmec l^etošnji, 19. vlak bratstva in enotnosti ima 1366 udeležencev, večino nekd«. njih izgnancev, ki so v letih izgnanstva stkali trdne vezi z gostitelji in ki jih vlak kot simbol bratstva in enotnosti poglablja, ohranja in prenaša na mlaji«: iudove. Obe kompoziciji (jeseniška in mariborska) vlaka bosta v Srbijo odpeljala ju- tri, II. oktobra zvečer, vračali pa 15. oktoora. Potnike bodo v soboto, 12. oktobra pozdravili na topčiderski postaji. Delegacija vlaka ho prod tidhodom iz Beograda v Kraljevo in Titovo Lžice v hiši cvetja položila venec, slovenska delegacija, ki j« vodi Franc Šetinc, predsednik RK SZDL pa bo obiskala Titovo LIžice, Kraljevo in Kruševac. Iz ptujske občine potuje v Srbijo 5K nekdanjih izgnancev in njihovih družin, skih članov in sicer v Arandelovac, Gornji Milanovac, Gornjo Jabanto, Knič, Kos- jeriče, Kruševac, Požego in Trstenik. Poleg tega bo pobrateno občino Arandelovac obiskala tričlanska občinska delegacija, kateri se je pridružila tudi Simona Pintg. rič iz Cirkulan, ki je napisala najboljši spis na temo bratstva in enotnosti. MG ŠE O MEŠETARJENJU s KROMPIRJEM Pred štirinajstimi dnevi smo objavili sestavek z naslovom »Oskrba ali me- šetarjenje s krompirjem«. V sestavku sicer ni bilo nič neresničnega, vse kar se s krompirjem dogaja preden pride do potrošnika v resnici diši po mešetarjenju. V kmetijski zadrugi Ptuj pa nam je vodja komerciale Stanko Tomanič, delegat v poslovni skupnosti za krompir, podrobneje pojasnil, kako je mogoče, da pride do tako velike razlike med pridelovalno in prodajno ceno krompirja. Torej: kmetovalec dobi za kilogram krompirja (jedilnega) 30 dinarjev, če- prav je po izdelani kalkulaciji lastna cena krompirja, če obračunamo tudi kme- tovo delo, 32 dinarjev. Zadruga prodaja krompir po 44 dinarjev. Od 14 dinarjev odvede 3 dinarje za regresiranje semena in za gradnjo skladišč. Štirje dinarji ostanejo zadrugi za neposredne stroške organizacije proizvodnje, ostalih sedem dinarjev pa gre za prevoz, vreče, etikete .... Dodajmo, da lahko dobijo potrošniki večje količine krompirja za ozimnico v prodajalni kmetijske zadruge po 44 dinarjev. Tu nastopi veletrgovina, s svoji- mi stroški 3,18 dinarja in 12 odstotno maržo — dodatnih 5,56 dinarja. Tako je cena pri grosistu 52,72 dinarja. Trgovina na drobno obračuna nakladanje, raz- kladanje in prevoz in vzame za vse to 8,28 dinarja, pribije pa še svojo 18-odstot- no maržo, to je 11 dinarjev. Po tem dolgem računu smo pri maloprodajni ceni 72 dinarjev. Tako zapleteno in nemilostno formiranje maloprodajnih cen gre v dobro prekupčevalcem, ki se vsega posla lotijo mnogo bolj preprosto in žal — učinkovito. Ob vsem tem se človek vpraša, zakaj ne bi krompirja prodajale izključno kmetijske zadruge, oziroma zakaj so v oskrbovalni verigi potrebni toliki členi. JB Osnovnošolci ormoške občine so zaradi pomanjkanja denarja za izobraže- vanje za marsikaj prikrajšani. Ne samo, da ni denarja za dopolnilni program, celo zajamčeni program je skromnejši od dogovorjenega v republiki. Posledice vse večjih razlik med razvitimi in manj razvitimi občinami se torej kažejo že v osnovnem šolstvu. Otroci oziroma učitelji imajo za obravnavo učne snovi na vo- ljo manj šolskih ur, delajo v slabih prostorskih razmerah, učni pripomočki so zelo skromni. Učitelji si sicer prizadevajo doseči dovolj dobro kakovost pouka, vendar se vse začne in konča pri denarju. O problemih ormoškega osnovnega šolstva so predstavniki šol in komuni- sti razpravljali na pogovoru s člani delovne skupine CK ZK Slovenije prejšnji četrtek. Ugotovili so, daje nujno potrebna reorganizacija šolskih okolišev, ki bo prispevala k bolj racionalnemu trošenju sredstev za to področje družbenih de- javnosti, čeprav ni mogoče trditi, da v Ormožu s pičlimi sredstvi za izobraževa- nje ravnajo negospodarno. Prav gotovo pa so razlike, ki se v zadnjih letih veča- jo in so vedno bolj opazne, nevzdržne. Skrajni čas je, da načelo o enakih mož- nosti izobraževanja za vse otroke, uresničimo tudi v praksi. N. D. Uspešno Sovretovo srečanje Od 4. do 6. oktobra je Ptuj gostil člane društev književnih prevajalcev in društev za antične študije. Srečanje, ki sta ga organizirali slovenski društvi, je potekalo v znamenju fOO-letnice rojstva velikega humanista in mojstra sloven- ske besede Antona Sovreta. Na strokovnem simpoziju so sodelovali ugledni prevajalci in klasični filologi iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin, med njimi sta bila tudi predsednik zveze društev za antične študije Jugoslavije in predsednik zveze prevajalcev Jugoslavije. Udeleženci simpozija so govorili o Sovretovem prevajalskem delu in o nje- govi vlogi v slovenski kulturi, pa tudi o drugih jugoslovanskih prevajalcih. Predsednik društva slovenskih književnih prevajalcev dr. Kajetan Gantar je ocenil, da je bilo srečanje izredno uspešno, tako po vsebini obravnavanih tem kot po številni udeležbi. Iz Ptuja so odšli zadovoljni, saj je bila tudi organizacija Sovretovega srečanja odlična. N. D. Rodile so: Zdenka Hercog, Sp. Hajdina 62 — deklico; Karolina Bogme, Lovrenc na Dr. polju 85 - dekli- co; Marija Rajnt, Trnovci 20 — Suzano; Liljana Voda, Ciril-Me- todov dr. 7 — Primoža; Marta Meško, Gajevci 15 — deklico; Marijana Jurinec, Bplehnečici 22 — Mateja; Marica Turnšek, Ki- car 4 — deklico; Marija Gori- čan, Stojnci 54/a — Damjana; Irena Mušič, Tavčarjeva 2 — de- klico; Tatjana Zavec, Moškanjci 109 — dečka; Božena Lovšin, Arbeiterjeva 1 — Miro; Terezija Medved, Dragot^a vas 38 — de- klico; Dragica Forštnerič, Mar- kovci 55 — Aleksandro; Marija Emeršič, Majski vrh 47 — de- čka; Zdenka Turnšek, Golobova 3 — Niko; Dragica Painkiher, Rodni vrh 27 — dečka; Martina Roškar, Strelci 9 — dečka; Mar- tina Tomanič, Lovrenc na Dr. polju 23/c — Manuelo; Ruža Orlušič, Ul. 25. maja 4 Jureta; Frančiška Kukovec, Mestni vrh 89 - Bojana; Nataša Lašič, Fle- garičeva 4 — dečka; Sonja Gaj- ser, Stogovci 47/a — Uroša; Štefka Munda, Podgorci 20 — dečka; Marija Ficko, Ul. Heroja Megle 6 - Matejo; Darinka Fabjan, Dornava 90/a - dekli- co; Darinka Sterbal, Gorišnica 31/a dečka; Poroke: Vinko Foeec, Zagojiči 26/a in Helena Kukec, Zagojiči 19/a; Danilo Furek, Prepolje 89 in Jo- žica Medved, Pleterje 42; Štefan Zupanič, Gerečja vas 80 in Ana • Medved, Pleterie 42; Alojz Frlež, Nadole 46 m Jadranka Bratovš- čak, Podlože 4: Franc Javernik, Lovrenc na Dr. polju 5 in Dani- ca Zoreč, Kidričevo, Ul. B. Kra- igherja 6; Anton Sirovnik, Cesta na Hajdino 25 m Draga Flajs, Apače 114: Marjan Munda, Gr- linci 33 in Manja Tišlar, Grlinci 33: Antpn Friegl. Pivkova 8 in Marija Kostanjevec, Slovenski trg I i Umrli so: Janez Kokol, Krčevina pri Ptuju 42, roj. 1905, umrl 30. sept. 1985; Franc Kmetec, Vuzmetinci 27, roj. 1921, umrl 30. sy>tembra 1985; Stanko Vidovič, Trdinova 3, roj. 1930, umrl 1. oktobra 1985; Barbara Medved, Cirkov- ce 7, roj. 1911, umrla I. oktobra 1985; Franc Ris, Selška cesta 20, roj. 1897, umrl 3. oktobra 1985; Štefan Toplak, Trnovski vrh 19, roj. 1927, umrl 6. oktobra 1985; Barbara Golob, Mihovci 38 roj. 1899, umrla 6. oktobra 1985; Iva- na Meglič, Spuhlja 5, roj. 1917, umrla 4. oktobra 1985., TEDNIK izdaja zavod za časopisno in ra- dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštm predal 99. Ureja uredniški kole gij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor In glavni ured- njk Franc Lačen, odgovorni urednik Ludvik Kotar, tehnični urednik Štefan Pušnik, novinarji: Jože Bračič, Ivo Ciani, Nevenka Dobljekar, Franc Fideršek, Maj- da Goznik, Martin Ozmec In Marjan Šneberger. Uredništvo in uprava Radlo-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celo- letna naročnina znaša 1.500 di- narjev, za tujino 2.400 dinarjev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Tiska ČGP Ve- čer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za kate- re se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.