SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedrn
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljali velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vaprejema upravniStvo in ekspedlcija v ,,Katol. Tlakami", Vodnikove nlice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 272.
V Ljubljani, v torek 27. novembra 1894.
Letnik XXII.
Duhovnik in socijalno vprašanje.
V članku »Cerkev in socijalno vprašanje" smo podali misli iz dr. A. M. Weissovega govora; v današnjem članku posnemamo njegovo predavanje pri socijalnem kurzu na Dunaju dne 10. avgusta o nalogi duhovstva v socijalnem vprašanju.
Učeni soeijolog je razjasnil v svojem predavanju te-le tri točke. 1. Duhovnik ima pravico in dolžnost, baviti se s socijalnim vprašanjem ; 2. ta dolžnost je težka; 3. kako naj izvršuje duhovnik svojo nalogo v socijalnem vprašanju.
1. Duhovnik ima p r a v i c o i n d o 1 ž-nost, baviti se s socij alnim vprašanjem. Duhovski stan je ostal jedini med vsemi stanovi organizovan. Zato ima pravico govoriti o organizaciji druzih stanov. Liberalizem sicer odganja duhovnika iz javnega življenja. Moli in blagoslavljaj, tako mu veli, hoteč ga zapreti med cerkvene stene. Res je molitev in blagoslavljauje tudi opravilo duhovnikovo, toda tisti bo tudi najbolj molil, ki se bo najbolj pečal s potrebami svojega časa. Tak bo najbolj izprevidel moč in potrebo molitve. — Nekateri starejši možje hočejo izključiti duhovnika, češ, da bo socijalni nered že policija odpravila. Takih mož ne smemo prezirati. Za svoj čas so bili dobri in rešili so nam, kar imamo. Drugi zopet šibajo zmote in napake; radi katero vržejo kapelanom-hujskačem v zobe. Toda ti le dokazujejo, da je delovanje na socijalnem polju težko. Če je pa težko in nevarno, ali naj zato opuščamo svojo dolžnost. V boju ne gre vse tako gladko. V posatnnih bojih preštevajmo si rane in se — učimo! Nevarno delo je, a tega smo si v svesti. Težko je, zato se pa mora duhovnik poučiti v teh stvareh.
2.	Dolžnost sodelovati v socijalnem gibanju je tedaj za duhovnika težka. Celo vrsto vprašanj obsega. Socijalno vprašanje je a) nravno, b). pravno, c) versko, d) družabno, e) politično, f) gospodarsko. Vse to je obširno polje. Hudo je tudi, da se v nekaterih stvareh niti resnica ne sme na glas povedati. Duhovniku veljaj za pravilo: V nobeno vprašanje ne posezaj preveč, pa tudi ne premalo! Nikdar ne nastopaj strankarsko, marveč kot voditelj vsega ljudstva! Pred vsem si varuj svoj poklic in svoj stan! Nikdar ne imej samo oportunske politike! Vsemu pomagaj, za vse skrbi! Vsako stvar imenuj ž njenim pravim imenom, a nikdar ne zasramuj osebe! Grajaj vse, kar je grdega, a pri vsem spoštuj avtoriteto, postavno oblast.
Duhovnik mora tu marsikaj storiti, kar ne pripada ravno njegovemu stanu zato, ker tega drugi ne store. Vsem mora biti vse, biti mora pravi apostol. In to je težko !
3.	Kako izvršuj duhovnik svojo nalogo? Dasi je težka, vendar je možna. Kristus ni pozabil konca 19. stoletja; zato gotovo daje svoji cerkvi in duhovnikom potrebnih sil, da morejo izvrševati svoje dolžnosti. Duhovnik naj se pred vsem krepi v moči svojega stanu. Ni na zgorej, pa tudi ne ua spodej ne sme izgubiti poklica svojega stanu. Najbolj nevarno je sočutje, da ne bi šel predaleč. Cel značaj mora biti in žrtvovati mora tudi svojo popularnost, če je treba. V svojem stanu in ž njim ima tudi resnico, a le evangeljsko resnico. Vse druge vede so le postranske. Muči se, kolikor moreš, svet bo vendar rešil samo evangelij. Zato je socijalno delovanje duhovnikov že nakazano v njegovi službi:
a) Pridige; vzlasti tiste resnice naj oznanja, ki so jih ljudje najbolj pozabili;
b)	katekizem pri mladini; sodelovanje pri katoliškem časopisju;
c)	pastirsko delovanje sploh. Ker se je ljudstvo tako odtujilo krščanskemu življenju, zato tako propada. Duhovnik naj mu vrne to življenje! Domače življenje, družinsko življenje, otroška vzgoja, to so nam v sedanji družbi skoraj neznane besede, katerih pomena se moramo učiti iz knjig, ker jih v resnici skoraj več ne moremo videti. Duhovnik uči sta-riše strogosti in vernosti pri vzgoji, mladeničem priporočaj krščansko čistost, vsem pa požrtvovalnost, pokoro, ki je vzlasti socijalna krepkost, potrpežljivost, iu vspodbujaj jih z lastnim vzgledom ;
d)	duhovnik goji vzlasti pravičnost in ljubezen. Humaniteta je še ostala v ljudeh, čeravno so že pozabili na krščansko ljubezen. Okoristimo se s tem ! Po humaniteti pridejo ljudje morda k veri. Miloščina pokrije množico grehov. Zato beračimo radi za dobre namene. S tem pridobimo blagoslov sebi, bogatinom in revežem;
e)	duhovnik je posrednik miru revežem in bogatinom; za oboje mora skrbeti, izravnavati mora medsebojna nasprotstva ;
f)	Nase ne sme pozabiti. Preveč se ne sme razkosati, sicer je njegovo delovanje samo polovičarsko. Ce ne more več, naj ohranja prava načela, in to je že podlaga vsemu drugemu;
g)	redno in izvanredno delovanje duhovnikovo mora biti v pravem sorazmerju. Ne sodi naj se vse samo po praktičnih vspehih takoj prvih pet minut. Duhovska opravila se ne smejo prezirati! Kdor reši zapeljano dekle, je storil dobro delo. A kdor je bil vesten duhovnik 10 let in je zabranil, da jih morda sto ni padlo, — kateri je več storil? Sveta daritev in pridiga sta ob nedeljah najvažnejše socijalno delo,
LISTEK
Moje ječe.
Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—.
LXXVII.
Po Orobonijevi smrti sem jaz zopet zbolel. Mislil sem, da se bom kmalu združil s preminolim prijateljem; in želel sem si tega. Bi se pa le bil mogel ločiti brez bolesti od Maroncellija ?
Večkrat gledal sem ga, ko je sedel na slam-nici, bral ali pesni zlagal ali pa se je vsaj delal, kakor bi se pečal s takimi stvarmi premišljevaje našo nesrečo, s skrbjo in mislil sem: koliko ža-lostnejše bo tvoje življenje, ko bo mene vzela smrtna sapa, ko boš videl odnesti me iz te sobe, ko boš gledaje na pokopališče dejal: »Tudi Silvijo je tam! In milo so mi je storilo o njem, ki me preživi in molil sem, da bi mu dali tovariša, ki bi ga mogel ceniti, kakor sem ga jaz cenil, ali pa, da bi Bog podaljšal moje trpljenje in bi mi naložil sladko dolžnost, lajšati trpljenje tega nesrečnega moža, deleč je ž njim.
Ne maram povedati, kolikokrat so se moje bolezni izgubile in zopet prišle. Postrežba Maron-cellijeva bila je postrežba najmilejšega brata. Ako je opazil, da mi govorjenje ne dč dobro, molčal
je; ako je opazil, da bi me njegovo govorjenje
>
0
krepilo, našel je vselej snovi, ki so bile primerne mojemu srcu, včasih se je vdal njegovemu mišljenju, včasih pa je skrbel, da je je polagoma premenil. Plemenitejšega duha od njegovega nisem nikdar poznal, njemu enakih malo. Velika pravicoljubnost, velika strpljivost, veliko zaupanje v človeško krepost in v pomoč božje previdnosti, najživejše zanimanje za lepo v vseh umetnostih, domišljija polna poezije, vsi prijetni darovi uma in srca združili so se v to. da mi je bil tako drag.
Orobonija nisem mogel pozabiti in vsak dan sem obžaloval njegovo smrt, a velikokrat olajšalo mi je srčno gorje, ko sem si predstavljal, kako mora preljubi mi mladenič, sedaj oproščen vsega hudega, v božjem naročji, mej drugim biti tudi tega vesel, da me vidi v družbi prijatelja, ki me ne ljubi manj, kot on.
Zdelo se mi je, da mi zagotavlja notranji glas, da Orobonija ni več v vicah; vender sem vedno molil zanj. Mnogokrat se mi je sanjalo, da ga vidim, kako prosi za me; in rad sem se pregovarjal, da te sanje niso slučajne, ampak resnične njegove prikazni, koje jo Bog dopustil v mojo tolažbo. Smešno bi bilo, ko bi jaz popisaval živost teh sanj in sladkost, ki so zapuščale v meni za cele dni.
Verska premišljevanja in moje prijateljstvo z Maroncellijem pa so vedno bolj vedrila mojo žalost. Kdina misel, ki me je strašila, bila je, da
bi utegnil ta nesrečnik, kojega zdravje je bilo vže zelo pokvarjevo, ako prav ne tako nevarno ko moje, iti pred mano v grob. Vselej, kadar je bil bolan, sem se tresel, vselej, kader sem videl, da je bolji, bil je zame praznik.
Te skrbi, da bi ga ne izgubil, dale so mojej ljubezni do njega še večjo moč, ravno tak učinek pa je napravila v njem skrb, da bi mene ne izgubil.
Ah! mnogo večja sladkost je v tem vrstenju skrbij in upanja za človeka, ki ti je edini še ostal! Najina usoda bila je gotovo izmej najžalostnejših, ki so sploh na zemlji; in vender rodili sti mej-sobojna ljubezen in spoštovanje pri vseh najinih bolečinah nekako srečo: in res sva jo občutila.
(Dalje sledi)
Popotne črtice iz Belokrajine.
(Spisal Črnogled.)
(Dalje).
Iz Podzemlja jo mahnem proti drugemu belokranjskemu mestu, Metliki. Pot je precej prijazna in kratkočasna. Majhni griči iu doline se vrste pred popotnikovimi očmi, polje je lepo in bogato. Ravno nekako v sredi med Podzemljem in Metliko je vas Primostek, kjer se prej omenjena Lahinja izliva v mogočno Kolpo. Za dobre pol ure sem v Metliki.
Metlika leži tudi na valovitih tleh in še bolj
v/
važnejše, nego vsa društva. V cerkvi se izravnajo vsa nasprotstva in ni lepše slike jedinostnega sodelovanja med raznimi stanovi, kakor katoliška cerkev
ob nedeljah;
h) med duhovniki vladaj jedinost! Tisti, ki so malo ostrejšega mnenja, naj bratovsko sodijo o tistih, ki mislijo malo drugače. Široko srce bij v duhovnikovih prsih. Svoboda veljaj v postranskih vprašanjih.
Časih so se skozi cela stoletja vlekli šolski bogo-slovski prepiri: med tem je pa izginjala vera. Duhovnik priznavaj vse, da se le Kristus oznauuje. Unusqui8que in suo sensu abundet. Pred vsem priznavaj postavno oblast.
Časih se sliši, kaj bi delal sveti Pavel, če bi prišel zopet na svet. Ta pravi to, drugi drugo, a resnica je le, da bi sveti Pavel delal to, kar je delal. Prepričanje v katoliških načelih pa bodi neomajno v vseh slučajih, če bi bilo tudi treba dati glavo na tnalo. To bi bilo najlepše socijalno dejanje ! Duhovnik naj se tolaži z besedami Tobije-vimi (Tob. 4, 23.): »Revno sicer živimo, pa veliko dobrega bomo imeli, ako se bomo bali Boga in se vsaki krivici izogibali in dobro delali."
Državni zbor.
Dunaj, 26. novembra.
Zakon proti pijančevanju.
V začetku današnje seje je poslanec dr. Rašin storil svojo obljubo. Potem se je pa začela debata o § 1. zakona proti pijančevanju. Ta zakon govori o trgovini z žganimi pijačami v posodah, ki drže po manj kot 5 litrov. Najprej je govoril posl. Pfei-fer, ki obžaluje, da moralična sredstva niso pomagala iu je bilo treba poseči po zakonu. Govornik upa, da bode zakon imel najugodnejši vpliv. Govornik pa vendar misli, da naj bi se tistim trgovcem, ki imajo pravico prodajati sedaj žganje, ta pravica pustila tudi za naprej, kajti sicer se gonijo ljudje v žganjarije
Poslanec Kaiser je na to zagovarjal ta paragraf in posebno ugovarjal Neuberjevemu predlogu, naj se vrne predloga zopet odseku. S tem bi se zakon le pokopal. Posebno je zavračal trditev, da bi 120.000 rodbin zgubilo zaslužek. Zganja točiti se jim ne bode prepovedalo, temveč se bode le v občnem interesu omejilo.
Hajek je predlagal, da naj bi prodajanje žganih pijač v zaprtih posodah, ki drže manj kakor pol litra, veljalo za trgovce s špecerijskim, materijalnim in mešanim blagom za svobodni obrt.
Poslanec Schlesinger je pa predlagal, da bi se na vseučiliščih vpeljala posebna predavanja proti pijančevanju, se osnoval mesečnik, ki bi popularno pisal proti pijančevanju in bi se rajširjal po deželi. Snujejo naj se društva zmernosti, osnujejo zavetišča za pijance, kamor bi alkoholike zapirali.
Mladočeh Adamek misli, da bi se moralo pred vsem omejiti število žganjarn. Posebna koncesija bi se morala zahtevati za vse spečevalnice žganja. Govornik obžaluje, da se je bolj oziralo na
kakoi Černomelj. Dasi je mesto majhno, vendar je bolj čedno in mestu podobno, kakor Črnomelj. Seveda zanimivostij in znamenitih stavb tudi tu ni iskati. Na enem koncu mesta je Komenda, poslopje n. v. r. Tik zraven je proštijsko poslopje in župna cerkev. Cerkev je dokaj čedna; slikana je vsa, a slike so že jako očrnele. Letos se je dozidala zraven velikega altarja kapelica, kjer si hoče nek dobrotnik postaviti trajen spomenik; napraviti bo dal altar lurške M. B.
Na jako lepem prostoru je mestna hiša, kjer ima svoje prostore »Dolenjska posojilnica". Mnogo čudnih rečij sem slišal o tej posojilnici. Če je vse res, tedaj pač ne more biti ljudstvu v korist, marveč le interesentom.
Drugo zanimivo poslopje je grad g. pl. Zavin-šeka. Starinsko poslopje je dokaj dobro ohranjeno. Iz pod hriba za Zavinšek-ovim gradom izvira precej velik potok »Obrh" imenovan. Metličani zelo hvalijo to vodo; toda meni ni posebno ugajala; bila je pre-mehka. Kakor v mnogih krajih, tako imajo tudi Metličani svoj »pungrt", le da tukaj zastonj iščeš kacega drevoreda ali lepega vrta. Kakor v Črnomlju v istem slogu in meri, se mi dozdeva, je zidana tudi metliška ljudska šola, ki je res kras, zlasti ker stoji na tako odličnem prostoru.
Ravno, da sem si bil ogledal zanimivostij Metlike, se je stemnilo, za to sem si poiskal prenočišča, da se odpočijem. Drugi dan je bila ravno
državne finance pri sestavljanju tega zakona, kakor na gospodarske koristi. Tudi je potrebno premeniti zakon o točenju iz leta 1881. Govornik misli, da bode zakon malo pomagal. On predlaga nekatere premene in se izreče proti temu, da bi se predloga zopet vrnila odseku.
Dr. Gotz graja celo vrsto določb na predlogi in priporoča, naj se vrne odseku, kateri naj v treh tednih zopet o njej poroča.
Polzhofer se ne strinja z vladno predlogo, a misli, da se bode dala pri podrobni debati popraviti. V sedanji obliki škoduje tistim, ki točijo žganje, njena korist bi pa bila majhna. Odseku stvari ne kaže zavračati, ker bi se s tem močno zavlekla. Sedanji poročevalec bo odložil mandat in precej časa bi bilo potrebno, predno bi novi poročevalec proučil vso stvar.
Menger priznava, da je zakon potreben, a načrt ima mnogo nedostatkov, kateri se morajo popraviti. Ce se ne popravi, ga bode gospodska zbornica močno premenila in stvar bi se jako zavlekla.
Poročevalec Šuklje je proti temu, da bi se zakon vrnil odseku. V tr^h tednih bi ga ne bilo mogoče pregledati. Pravice trgovine se ne mislijo omejevati, temveč samo omejevati nekatere zlorabe, če se predloga vrne odseku, v sedanji volilni dobi gotovo več ne pride na vrsto.
§ 1. se je na to vsprejel nespremenjen. Vsi predlagani dostavki so se odklonili.
§ 2. se je vsprejel z nekim dostavkom Polz-hoferjevim.
Volilna reforma.
Poslanec Brzorad je vprašal načelnika bud-getnega odseka, kako je to, da bode odsek za volilno reformo imel jutri sejo, ko je odsek sam skle-uil, da ne začne poprej posvetovanja, da vlada predloži volilno reformo.
Odsekov načelnik W i d m a n n je izjavil, da je vlada obljubila odseku dati ustna pojasnila in je zatorej želela, da se skliče odsek.
Prihodnja seja je v sredo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. novembra.
j
Volilna reforma. Pogajanja o volilni reformi baje še niso končana, temveč se bodo še nadaljevala, dokler se ne doseže sporazumijenje. Koalicijske stranke se vedno bolj približujejo. Vse kaže, da ima glavno besedo grof Hohenvvart. Po vladnih listih se posebno naglaša, da se brez koalicije ne bi mogla izvesti volilna reforma, in če se volilna reforma razbije, razbila se bode tudi koalicija. Po mnenju teh listov je to res neobhodno potrebno, da se sporazumijo koalicijske stranke o kaki volilni reformi. Liberalni listi se nadejajo, da bode grof Hohen-wart privolil, da se še nekoliko premeni njegov načrt novega volilnega reda, za katerega tudi niso Poljaki. Kakor se kaže, lahko rečemo, da je do volilne reforme še precej daleč.
nedelja, da bi bilo prej ko mogoče se vrniti domov, šel sem k jutranji sv. maši. Ljudij je bilo, kar natlačeno, in ni čuda, saj dohajajo v Metlike ob nedeljah ljudje iz vseh bližnih župnij, kranjskih, hrvatskih in vlaških. V cerkvi pa nisem mogel biti med sv. mašo nič kaj zbran. Glas orgelj kakor tudi glasovi pevcev niso, da bi človeka posebno navduševali. O! sem si mislil, kaj bi se dalo tu napraviti, zlasti ker je mesto, in to tem bolj, ker bi se lahko dobil izvrsten organist, kajti plača je baje prav dobra.
Po av. maši uberem jo v spremstvu kmečkega moža-vodnika k trem Faram. Mnogo sem že slišal o tej božji poti, za to me je zanimalo videti ta kraj. Tri cerkve stoje ena poleg druge, dve sta dokaj veliki, da bi za marsikatero župnijo bili zadosti veliki, srednja pa, kjer je tudi tron žalostne M. B., je manjša. Gornja velika cerkev iu pa srednja mala ste slikani; slike so zlasti v srednji še precej lepe; v knpoli srednje cerkve je naslikanih 7 podob, ki predstavljajo sedem bolečin M. B. Prezbiterij v vseh treh je gotičen, a ladije so romanske. — Čudno je pač zlasti, ker ni nič gotovega znanega, zakaj so tam tri cerkve ena poleg druge. Morda bi se našlo v arhivih mesta ali proštije (če so se ohranili iz turških vojsk), kaj zanesljivega o tem. Pravijo, da je bil tam nekdaj samostan templerjev, kmetje so mi kazali še v zemlji zunaj pokopališča zidovje nekdanjega samostana.	(Dalje sledi.)
Hrvatski sabor se je sefiel 26. novembra, pa bode trajal do polovice februvarija bodočega leta. O Božiču se razide na tri tedne. Razpravljalo se bode v prvem redu kakor po navadi o proračunu, po Božiču pa o novem mestnem Statutu, o katerem smo že poročali obširneje. V prvem redu se bode razpravljalo v tem zasedanju o organizaciji tehniške službe, a kasneje sledi še nekaj manje važnih zakonskih osnov. Opozicija se pripravlja za borbo proti zakonski osnovi novega mestnega štatuta. Uporabila bode vsa sredstva, da dokaže vladi, da je ta postava nepotrebna in za hrv. odnošaje tudi krivična. Po-vsodi se gre dandanes za tem, da se volilna pravica razširi, a na Hrvatskem naj se po tej postavi je omeji, saj menda vendar ni Hrvatska tako zaostala pred ostalim svetom, da ne bi bila dostojna tistih dobrot ustavnega življenja, katere uživajo drugi narodi avstro-ogerske države. Vlada pa ima že po današnjem volilnem štatutu v mnogih mestih svojo večino, a tudi po ostalih jo more dobiti po pozna tih nienih sredstvih. Morda se hoče s tem novim Statutom, da se volitve obavljajo le postavno, pa da ne bode po mestnih zastopstvih sploh nobenega ugovora več v takih slučajih. Tudi dobro presojeno za nekaj časa.
Sekcijskinačelnik hrvaških notranjih stvarij Danilo Stanjkovič je bil imenovan nedavno tajnim svetnikom. Pri tem se je pa sprožila misel, da se vsi trije hrvaški načelniki prestavijo iz četrtega v tretji činovni razred, kar bi bilo primerno zanje kot odgovornim svetnikom. Hkratu bi pa načelnik notranjih stvarij dobil naslov podbana in bi v odsotnosti povsod bana zastopal. O tem se bode posvetovala vlada najprej zaupno z nekaterimi poslanci, ko se snide zbor. To bode zopet neko povišanje stroškov. Večjega ugleda pa zaradi tega hrvaška vlada v Budimpešti ne bode dobila. Nekoliko se tako povišanje s tega stališča da opravičevati, da hrvaški sekcijski načelniki niso navadni sekcijski načelniki, temveč nekaki ministri.
Balkanska zveza se je osnovala, pa ne mej balkanskimi državami, temveč le v nekem hotelu v Parizu. Zbralo se je kacih 300 oseb, mej njimi več iz balkanskih dežel, in so osnovali mej seboj zvezo za osvobojenje krščanskih n&rodov izpod turškega jarma. Namen društvu je hvale vreden, toda ni dos^i upauja, da bi se dal izvršiti. Pokazalo se bode kmalu nasprotje mej Srbi, Bolgari, Grki in Rumuni. Delalo se je že večkrat prizadevanje, da se sklene balkanska zveza, toda naposled iz vsega ni bilo nič in tudi sedaj ostane le pri besedah. O Rusiji se tudi ne ve, če bi podpirala osvobojenje kristijanov.
Cerkveni letopis.
Prenovljena župnjiska cerkev v Radovljici.
Oni dan sem stopil nekoliko na Gorenjsko, nekaj da bi obiskal stare znance, nekaj pa, da bi videl in slišal, kaj je tam novega zadnji čas. Naj Vam v naslednjih vrsticah povem svoje skušnje.
Ko sem bil še mlad, rekli so mi doma: Kadar bodeš hodil po svetu, drži se velikih gostilen in cest, pa malih mest. Po tem pravilu oglasil sem se najpred v malem pa prijaznem mestecu Radoljici. Mesta Vam ne bom popisoval, saj Vam je že tako znano; pač pa bi rad spregovoril nekatere besede o tamošnji mestni in župnjiski (nekdaj proštijski) cerkvi. — Ta cerkev bila mi je že od nekdaj ljuba in draga; v njej namreč sem prejel zakrament svete birme leta 1848., tistega leta, ko je bilo pri nas na Kranjskem vse po koncu in narobe. Strašili so so takrat ljudi, da bo vera odpravljena, da bodo spodili škofe in duhovne I Vsled tega so prinesli takrat tudi majhine otroke k birmi. Ali so jih birmah ali ne, tega ne vem, pač pa se spominjam, kakšen strašen drenj, jok in vriš je bil takrat po mestu. Pozneje sem bil zopet enkrat v radoljiški cerkvi pri neki novi maši. Menda je bilo to 1. 1865. Takrat pa sem jo vže bolj natančno opazoval. Go-tična nje zidava, vitki stebrovi, in z mnogimi rebri prepreženi stropovi — vse to je napravilo mogočen vtis na me. Sicer pa je bila cerkev takrat precej zapuščena in zanemarjena.
Ali kakšna je danes? Skoraj ostrmel sem, ko sem zadnjič stopil v njo. To ni več stara nekdanja radoljiška cerkev: ampak zdi se, kakor da je na novo vzrastla! Razun zidovja, stebrov in reber spominjata na staro cerkev le še stari zvonik od zunaj, in prejšnji kameniti veliki altar od znotraj. Drugo pa je vse ali novo ali prenovljeno, ali preslikano, okinčano ali okrašeno, in kar je še največ,
vse v pravem cerkvenem duhu in v soglasju s celo stavbo.
2e prejšnji župnik g. Bononi lotil se je popravljanja. V dolga, šilasta okna vdelati je dal raz-nobarvano steklo, ki neko prijetno, ljubeznjivo svit-lobo razliva po notranjih prostorih. Omislil je nov križev pot z okviri v gotičnem slogu. Naredil je nove klopi z gotičnimi stranicami. Odstranil je staro prižnico in jo nadomestil s pravilno gotično. Po prizadevanju pokojnega prošta Zupana položen je bil po celi cerkvi marmornat tlak iz belega, črnega in rudečaga karana; v kapeli svete krvi postavljeno je bilo velikansko razpelo, ki se razsteza po vsej s črnim žametom oblečeni steni. In dasi ne kapela ne razpelo ni v gotičnem slogu, vender celoti ne krha posebno, ker je nekako na strani in kakor samo zase.
Kar je pa cerkvi še manjkalo, to dovršil je srečno sedanji župnik g. Novak. Preslikati je dal letošnje polttje celo cerkev od stropa do tal in sicer po prvotnem načinu, kakor je bila ta cerkev slikana pred 400 leti, ko je bila zidana. Temeljna barva, ki pokriva celo cerkev, je lahno rumenkasto rujava. *) Rebra so v euakih presledkih s povprečnimi črnimi črtami predelana, po podolgastem pa z dvema ne ravno širokima črtama pozlačena. V špičastih tri-kotih pa, kjer se rebra stikajo, narejene so razno-barvaue cvetlice, ki so nataknjene na zelene liste, kakor tam bršlinove. Z enakimi cvetlicami bil je strop tudi prvotno okinčan, kakor se je pokazalo, ko so letos zavoljo popravljanja belež odpraskali. V sredi cerkve pa so našii na stropu v trikotin med rebri 6 podob angeljev z raznim godbenim orodjem. Se ve, da so jih prenovili. Ia sedaj ti angelji zopet vidno opravljajo svojo službo k časti božji, ko so jo popred morebiti sto ali dve sto let opravljali nevidno pod beležem. V presbiteriju se nahajajo na navpični steni v prostorih med konci reber simboli 4 evangelistov iu jagnjeta božjega, primerno naslikani. Okoli in okoli presbiterija pa se razpenja bogato pozlačena preproga za več kot človeško visokost od tal. Krasna obhajilna miza, deloma iz kararskega marmorja, loči cerkveno ladijo od presbiterija, ki je sedaj tudi nekoliko večji in svitleji postal, kar so kamenita oboka na obeh straneh odpravili in kipa svetnikov bližje k altarju pomaknili. V daljši podrobnosti se pač tu ne morem spuščati, kakor tudi stvarno kritiko raje veščakom prepuščam. Samo toliko rečem, da je splošen vtis silno prikupljiv, in da tudi umetniško oko ne bo moglo najti kaj posebno pomanjkljivega. Škoda, da je bilo oui dan megleno, pri solnčnej svitlobi mora biti vtis še veliko boljši in prijetniši. Kakor sem zvedel, sta slikarije izvršila slikarja gg. Ogriu in Jebačin, kamnoseška dela pa je vodil domači umetnik gosp. Vurnik. Sploh ju gre hvala za povoljui vspeh teh pjprav razun vnemi in požrtvovalnosti sedanjega župnika posebno obema Vurnikoma. Kakor je pokojni Vurnik podpiral pri popravah g. Bononija, tako je njegov sin podpiral sedaj gospoda Novaka. — Naj to zadostuje o Radoljici. Prihodnjič Vam povem, kako sem opravil v Begunjah !
Goreujski romar.
*) Nekateri mislijo, da bi nekoliko krepkeja temeljna barva še bolj povzdignila slikarije in splošnemu vtisu še bolj ugajala. Temu ne bom oporekal; mislim pa, da se je gospod župnik zato odložil za bolj lahno in nežno sestavo, da ne bi zašel preveč na nasprotno stran, da bi cerkev ne bila preveč obložena._
Dnevne novice.
V Ljubljani, 27. novembra.
(Shod zaupnih mož in „ Slovensko društvo štajersko"). Odbor Slov. društvo štajersko je odposlal „osnovalnemu odboru" za shod zaupnih mož v Ljubljani to-le pismo : „Na velečastuo Vaše vabilo z dne 12. novembra t. I., udeležiti se shoda zaupnih mož slovenskih v Ljubljani dne 29. t. m., blagovolite na znanje vsprejeti naslednji odgovor, ki ga je .Slovenskega društva štajerskega odbor jednoglasno sklenil v današnji seji:
.Slov. društvo štajersko" popolnem uvažuje potrebo shoda zaupnih domoljubnih mož iz vseh slovenskih pokrajin. Toda sedaj na dan 29. t. m. v Ljubljani sklicanega shoda udeležiti se, branijo mu najtehtnejši vzroki, vzlasti nepobitna bojazen, da se nebi vsega obžalovanja vredni razpor kranjskih Slovencev raztegnil na Štajersko, kjer smo prežalostne nasledke podobnega razpora že britko čutili, a srečno zatrli. Konečno pa povdarjamo, da je naša naj-iskrenejša želja, naj bi slovenski naši bratje
na Kranskem hitreje ko mogoče poravnali svoj razpor, ki vsem Slovencem že močno škoduje, ter
se zopet zedinili na skupno naroduo delovanje. _
Bodite uverjeni: na poziv, od voditeljev obeh strank podpisani, pridemo štajerski 8lovenci z veseljem v belo Ljubljano I Bog živi Slovence! V Mariboru, dne 26. nov. 1894. Odbor .Slovenskega društva štajerskega". Dr. Lavoslav Gregorec, predsednik.
(t 0. Ambrož Mandelc.) 25. t. m. je v Gorici mirno v Gospodu zaspal preč. o. Ambrož Maudelc. Bolehal je že dolgo časa, pa prenašal je bolezen potrpežljivo ter ves udan v božjo voljo. Pokojnik bil je svoječasno kapelan v Skofji Loki, župnik v Banjaloki, pozneje stopil v kapucinski red ter bil v vsakem obziru vzgleden redovnik. Vsak, ki ga je poznal, moral ga je ljubiti iu spoštovati. Bodi naj priporočen v molitev vsem prijateljem in znancem, posebno pa onim preč. gg. duhovnikom, ki so kedaj ž njim občevali. Mir njegovej duši!
(Slovensko gledališče.) Danes bodo predstavljali ljudski igrokaz „Na Osojah", po Mosentha-lovem .Der Sonnweridbof" poslovenil I. Ogrinec.
(Predavanje.) V četrtek bo osrečil Ljubljano s svojim predavanjem Lewinsky v „Tonhalle". Opozarjamo občinstvo, da je Lewinsky žid iu po Noth-naglnovem receptu „unaartenlos", kakor je pokazal ob zadnjem svojem nastopu v Ljubljani.
(Cesaričinja-rdova Štefanija) se je včeraj s spremstvom pripeljala v Opatijo ter nastanila v vili „ Angiolina".
(Novi kanonik vrhbosanske nadbiskupije.) Po smrti Josipa Beziea je bilo nad poldrugo leto izpraznjeno jedno kanoniško mesto. Presvetli cesar je sedaj imenoval kanonikom Stjepana Hadrovitja, dosedanjega nadbiskopskega tajnika. G. St. Hadro-vic še nima 31 let, rodom je iz Vrhovca na Hrvatskem.
(Nov vozni red na dolenjskih železnicah.) Vodstvo c. kr. državuih železnic izdalo je ravnokar nov vožui red za prSgo Ljubljana-Novomesto Straža in Grosuplje-Kočevje, kateri stopi v veljavo s 1. dnem decembra letos. Razloček mej dosedanjim in novim vož. redom je ta, da bode osobni vlak opo-ludne in zvečer odhajal za več kot jedno uro pozueje iz Ljubljane ter prihajal za toliko pozneje v Ljubljano tako iz Novega mesta kakor iz Kočevja, dočim pri zjutranjem ni te premembe. S tem je Dolenjcem nekoliko ustreženo, a preostaja še — znižanje vožue tarife za tovorno blago.
Sl. mestnemu magistratu v prevdarek.) Mestui magistrat ljubljanski razpisuje za prihodnji četrtek očitno dražbo mestue mesnice, ki se nahaja v poslopju za shrambo gasilnega orodja v Šolskem drevoredu. — Mi bi ob tej priliki opozorili, da je minulo že jedenajst let, odkar je bil v Ljubljani presvetli cesar iu odkar je mestni odbor ljubljanski sklenil, da podre sedanji mesarski most in na istem mestu postavi nov v spomin cesarjevega bivanja v Ljubljani imenovan cesarja Franca Jožefa most. V ta namen se je že tudi lepa svota postavila v mestni proračun. Pa do danes o novem mostu ui ne duha ne sluha. In da gospodje v mestni hiši na to tudi nič ne mislijo, to potrjuje zopetna dražba mestne mesnice, ki se nahaja v poslopju, katero bi bilo treba odstraniti, ako se zgradi novi most. — Čudni so res ti mestni očetje! Po drugih ulicah in trgih za drag denar kupujejo stare hiše in podrtine, da mestue ulice in trge lepšajo iu širijo. Tu ima pa mesto ob zelo lepi ulici, katero križa ulica s kolodvora in kjer je živahen promet, lastne podrtine, ki bi delale nečast tudi najbolj obskurni vasi, pa si ne zmisli, da bi bilo treba tudi v sredini mesta skrbeti za lepšanje Ljubljane. Mi odseku za olepšavo mesta to stvar izročamo, naj uvažuje, da se vender enkrat kaj stori v tem oziru. Kaj bi rekel cesar, ako pride zopet enkrat v Ljubljano in zvedel, da spominski most, ki nosi njegovo slavno ime, niti sedaj čez toliko let ni zgrajen. Po našem muenju je mesto s svojo častjo zavezano, da svojo ob slovesni priliki sklenjeno obljubo prej ko mogoče izpolni.
(Iz Dola pri Savi.) V nedeljo je bila v Dolu lepa slovesnost vmeščenja novega g. župuika, Karola G e m e t a. Nov g. župnik se je v četrtek v spremstvu preč. g. kanonika E 1 b e r t a in g. kateheta Janeza Smrekarja iz Ljubljane čez Berečevo, kjer so župljani svojega novega g. župnika prisrčno pozdravili pripeljal v Dol, kjer so bili trije slavoloki z lepimi napisi in zastavami ozalšani in kjer so novega g. župnika župan 8 ključarji, šolsko mladino in mnogimi verniki pričakovali in ga pozdravili. V
nedeljo pa, akoravno je snežilo, je k slovesnosti toliko vernikov prišlo, da niso mogli vsi v cerkev. Zavoljo silno neugodnega vremena so le bližnji gg. duhovniki na levi strani Save prišli k slovesnosti med njimu preč. g. dekan iz Moravč, Kajdiž in beneficijat iz Vrhpolja g. Hierše. Slovesni govor je imel stolni prošt, dr. K 1 o f u t a r.
(I« Radeč,) 26. novembra. Ker je davica skoraj že popolnoma ponehala, se je z današnjim dnem naša šola, ki je bila mesec dnij zaprta, zopet otvo-rila. — C. kr. okrajni šolski svet krški si je zopet izmislil potrebo neke nove šole v naši fari. Ni še zadeva o novi šoli v Podkraju končana, že pride omenjeni šolski svet z drugim ukazom, da se ima namreč tudi na Vrhovem poiskati pripravna hiša za šolo, ki se namerava ondi na novo ustanoviti. Zares, kakor gobe po dežju, tako naj rastejo v krškem šolskem okraju nove šole I — Vreme imamo silno neugodno; včeraj in danes neprenehoma sneži, tako da je že vse belo. Našim .nimrodom" je pa to menda po godu. Zadnjič so šli celo nad medvede na Kum, ker se je raznesla vest, da so našli sled teh kosmatincev. Toda brezvspešen je bil luv. — Nevarno bolan je nadlogar in oskrbnik radeške graščine, g. Moric Scheyer. Ako se mu v kratkem ne zboljša, izgubi v njem reveži radodarnega dobrotnika. — Letošnje knjige družbe sv. Mohorja, ki so pred kratkim dospele, udom prav ugajajo. Brez-dvomno se bodo z veliko pazljivostjo in zanimanjem prebirale.
(Iz Spodnje Idrije) 25. novembra: Dne 23. t. m. je Tone Eržen, po domače slepi Tone, — marsikdo, ki je bil v Spodnji Idriji, ga dobro pozna — na-nagloma umrl. Slep je bil že več let in vendar ni rad ob nedeljah maše zamudil. Rojen je bil 1. 1807 iu vendar se je vsako soboto in pred vsakim praznikom podal od hiše, kjer je stanoval, skoraj 2 uri v hribih, in šel po nevarni poti „k fari". S svojo palčico si je pot iskal in na potu v Bizaviku je nekoliko zaspal in jo je zopet ubiral naprej po potu, po katerem še zdrav človek le težko in s strahom hodi. Še 18. t. m. je bil .pri fari". Bog mu bode plačnik. — 24. t. m. je šlo dekle J. Tratnik iz Idrije (sirota) v službi pri .Močniku" .na žago". Pobiralo je neki odrezke in zvrnile so se na-nje dile in bilo je na mestu mrtvo. Šolo je obiskovalo rado, posebno krščanski nauk.
(Ogenj.) Dne 22. t. m. po noči so posestniku Janezu Zeljkotu v Vojnivasi pri Črnomlju pogorela vsa poslopja. Škode je do 1500 gld. Gasilno društvo črnomeljsko je pripomoglo vasčanom, da so ogenj omejili.
(Priznanje) Iz Preddvora 26. novembra: Okr. šolski svet v Kranju je v seji dn^ 22. nov. 1894 jednoglasno skleni! velečast. g. Jan. Debeljaku, župniku Preddvorom in prvomestniku krajnega šolskega sveta preddvorskega, pismeno izreči posebno priznanje in gorko zahvalo, da je ob razširjatvi šolskega poslopja Preddvorom tako velikodušno ter modro skrbel in 8i prizadeval, da se je vse delo tako povoljno v vseh ozirih izvršilo.
(Razstava kmetijskih podružnic notranjskih.) Ker se nameravana deželna razstava leta 1895, ne bode priredila, dela se sedaj ua Notranjskem na to, da bi vse ali vsaj večina kmetijskih podružnic — priredile razstavo, obsegajofo oddelke : sveže sadje, poljske pridelke, domače izdelke, kmetijsko orodje in stroje, šolsko vrtnarstvo, delarne, učila, itd., čebelo-rejo, gozdarstvo ter živinorejo, in sicer v dneh od 22. do 29. septembra 1895. 1. v Logatcu. Razstava se bode omejila le na notranjsko stran ter priredila v slučaju, da se oglasi za sodelovanje dovelj podružnic.
(G. Frendenreich, rešiščr slovenskega gledališča), zapustil je Liubljano ter se podal vsled odpovedi intendance in odbora društva k narodnemu gledališču v Zagreb. —Odslej vodi posel režišerja za dramo in veseloigro g. Inemann. Kratka je bila slava Freudenreichova in njegovih častilcev. Kako je že [dejal stari Grga: Pij, pak idemo.
(Božično drevesce) za svoje člane in njihove rodovine, priredi tudi letos ljubljansko gasilno društvo na dan sv. Štefana zvečer v kazinskem steklenem salonu.
(Shramba deželnega gledališča in mnzeja Rn-dolflnnma) zidala se bode vsled velikega pomanjkanja primernega prostora v imenovanih poslopjih, na prostoru in stavbišču nasproti muzeja, katerega namerava deželni odbor v to svrho od mestne občine kupiti. V tej zadevi vrše se ravnokar pogajanja med imenovanima korporacijama. — To
jo lopet nov dokaz, kako nepraktično in lahkomiselno se zidajo pri nas velike zgradbe.
(Vreme.) Po dokaj ugodni jeseni dobili smo od sobote na nedeljo drugo .izdajo" snega, ki ga sip-ljejo oblaki zdaj že dva dni neprestano na zemljo. — Včerajšnji opoldanski osobni vlak dol. železnic je imel že pol ure zamude, tako tudi dunajski popo-ludanšnji. — Iz Logatca, Rovt in Krasa se nam javlja, da žuga burja z zameti, kajti brije prav pošteno in snega jim je že obilo nainetalo doli. — Ce ne preneha kmalu, bodo šole v hribovitih krajih zopet slabo obiskane, promet ovirau in marsikedo brez kurila in nastila.
(Briljantna knpčija z lekom .Heilserum" zoper davico.) Kakor marsikateri zdravniški umetniki in izumitelji lečil za bolehno človeštvo, istotako delajo barvni zavodi v Hdchstu z difteritiškim zdravilom »Heilserum* briljantne kupčije. Vsak dan prirejajo 1000 stekleničic; vsaka stekleničica velja 10 mark, to je na dan 10.000 mark prejemka, tovarno pa stane to samo 1000 mark. Za takih okoliščin bodo skupili delničarji milijone; delavci imajo pri tako nezdravi in nevarni vršbi povprek 2 86 mark na dan. In koliko je pa trebalo tvorničarjem za prirejanje „seruma" izobrazbe? — V Ljubljani je v Elizabetni otroški bolnišnici tega zdravila zoper davico vedno jnekaj na razpolaganje. Deželna vlada hrvatska pa namerava zasnovati v Zagrebu jednak zavod za prirejanje tega zdravila.
(Romunski shod.) Iz Vel. Varadina nam poroča prijatelj: Dne 28. t. m. bodo imeli voditelji ogerskih Rumunov shod v Sibinju. Na tem shodu pride v razgovor tudi razpust .narodnega odbora", ako mažarska vlada ne poseže vmes.
(Razpisana je slnžba) poštarja v Kropi z dohodki 620 gld. — Prošnje je vložiti pri poštnem in telegrafičnem vodstvu v Trstu do 10. decembra.
(Divjega kozla), katerega so nedavno vjeli in muzeju v I/ubljani izročili, spustili so pri Mojstrani na prosto. Kot znamenje, da je bil vjet, pritisnili so mu na glavo gravirano ploščico.
Društva.
(Slovensko planinsko društvo priredi v sredo dne 28. novembra t. I. ob 8. uri zvečer svoj prvi zimski večer v hotelu „Lloyd" sv. Petra cesta. Cital bode g. prof. Fr. Orožen .o hribolaztvu na Triglav v dobi 1778 do 1837". Odbor vabi na ta zabavni večer č. člane in prijatelje Slov. plan. društvo.
(Izredni občni zbor kmetijske družbe v Trebnjem.) Vabilo na izredni občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske, ki bo v četrtek, dne 29. novembra 1.1. dopoldne ob '/»H-v prostorih ljudske šole v Trebnjem na Dolenj-skom. — Vzpored: Razgovor o vpeljavi pridelovanja sladkorne pese in sladkorne obrti na Dolenjskem. — Opomuja: Tega po § 16. družbenih pravil prirejenega zbora se smejo udeležiti tudi nedružab-niki.
(Bralno društvo vMokronogu) priredi dne 6. decembra t. 1., popoludne ob 3. uri, v svojih društvenih prostorih svoj redni letni občni zbor. Vspored običajni. Po občnem zboru zabavni večer. Na udeležbo se vsi p. n. častiti udje naj-nljudneje vabijo.
Telegrami.
Poroka ruskega carja.
Peterburg, 27. novembra. Obpolujedne ure popoludne so včeraj naznanili topovi, da se je poročil car Nikolaj II.
Peterburg, 27. novembra. Povodom poroke ruskega carja se je objavil manifest, v katerem se dovoljujejo polajšave zaradi plačevanja dolgov kroni, odpuščajo nekateri zaostali davki in razne globe. Z manifestom se olajšujejo oziroma okrajšujejo kazni obsojencev za občna hudodelstva. Zaradi političnih hudodelcev bode pa minister notranjih stvarij predlagal pomiloščenja ali olajšanja v ozira vrednih slučaj. Politična hudodelstva, za katera se ni izvedelo v petnajstih letih, se odpuščajo. Osebam, ki so zaradi udeležbe pri poljski vstaji 1863. 1. v kazni, se vračajo njih pravice in smejo bivati v vsej državi, ne vrne se pa jim njih imetje ali pa kaki zgubljeni redi.
Maribor, 27. novembra. Odbor slovenskega društva je sinoči sklenil ne udeležiti se shoda zaupnih mož v Ljubljani.
Dunaj, 27. novembra. Wekerle se je včeraj dopoludne razgovarjal z ministroma Plenerjem in Wurmbrandom, potem pa odpotoval v Budimpešto.
Dunaj, 27. novembra. Deputaciji dunajskih mesarjev je odgovoril cesar, da želi, da se ozira na potrebe prebivalstva. Rumunske meje pa sedaj ni mogoče odpreti zaradi prevelicih težav.
Dunaj, 27. novembra. Pri kmetijski družbi osnoval se je odbor, kateri namerava v maju 1895. leta prirediti sejem za kmetijske stroje. Namen sejmu bode, izdelovalce poljedelskih strojev in kmete spraviti brez posredovalcev v dotiko.
Budimpešta, 27. novembra. Fr. Kossuth je prisegel na ogersko ustavo.
Budimpešta. 27. novembra. Kakor „Magyarujssig" poroča, je Wekerle v liberalnem klubu na vprašanje zatrjeval, da se cerkvenopolitične predloge kmalu sankcijo-nirajo.
Sredeo, 27. novembra. Včeraj se je tukaj čutil precej močen potres.
Varzin, 27. novembra. Kneginja Bismarck je danes zjutraj umrla.
Rim, 27. novembra. V Brescii, Bologni in Veroni je bil močen potres danes zjutraj.
Potsdam. 27. novembra. Cesar je po-milostil vrednika „Kladeraratscha", pl. Bols-dorfa, obsojenega zaradi dvoboja, ne da bi bil ta prosil za pomiloščenje.
Amsterdam, 26. novembra. Včeraj se je začel pekovski štrajk. Po mestu manjka kruha. Delavci ovirajo prodajanje kruha. Skoro vse prodajalnice so zaprte.
Pariz, 27. novembra. Zbornica je s 877 proti 143 glasom dovolila kredit za Madagaskar.
Peterburg, 27. novembra. Govori se, da se prepove časopisom pisati o bolezni carja Aleksandra III. zaradi pisma profesorja Sa-harjina, priobčenega v »Moskovskih Vjedo-mostih".
Washington, 27. novembra. Po nekem poročilu je v boju pri Port Arthuru bilo
15000 Japoncev in 13000 Kitajcev. Kitajci so zgubili 2000, Japonci 200 mrtvih. Večji del kitajske vojne je ušel.
Tujci.
25. novembra.
Pri Slonu : Lutsohaunik, Hersetzky iz Celovca. — Neu-mann, Marek, Mahanek in Miillner z Dunaja. — Albreeht iz Trsta. — Heriog iz Zagreba. — d'Albert iz Draždan. — Wakonig iz Litije. — Breitenstein iz Miirzuschlag-a. — Lovše iz Zagorja. — Hardegg iz Dornbirna. — Schmidinger iz Kamnika.
Pri Maliču: Bartusch. Miiller, Knese, Wachtl, Lazaro-vich, Sehlesinger, Hausner, Hammer, Kohn, Vatter, Herzl z Dunaja. — Golobic iz Cerkelj. — Kukec iz Žalca. — Burger iz Hrastnika.
Pri bavarskem dvoru: Grašek iz Domžal. — Kos iz Naklega.
Pri Juin«m kolodvoru: Collorind iz Genfa. — Ver-derber iz Tržiča. — Petauer z Jezice.
Pri avstrijskem caru: Lovite, Končar, iz Zagorja. — Mežan s Sv. Gore.
Tremeiisko »poročilo.
a rt D	Cas	Stanje . 1		Veter	Vreme	> 2 ■ci, f
opazovanja		zrafeomera t mm	toplomera po Celziju			s a « a
26	7. u. zjut. ž. u pop. 9. a. zveč.	739 0 740-5 7*1 7	0 2 02 00	si. vzh.	sneg n »	1620 sneg
V V	f	M
Srednja temperatura 0-1° za 2-4° pod normalom
Radi razrušitve stare Jalenove hiše piins dobro oliranjena
okna, vrata, glinaste peči, štedilna
itd.
Adolf Hauptmann, 6i2 3-1 Sv. Petra cesta 41.
Poceni »o naprodaj skoro nove
dvovprežne sani.
Natančneje se poizve v Slonovih ulicah St. 3 v Ljubljani.	611 3—i
Lekarna Trnk6czy. Dunaj. V.
Medicinalno
olje iz kitovih jeter.
C «i »»!«' olje.>
Priznano najbolje učinkujoče in pristne vrste, vedno sveže v zalogi. Steklenica z navodilom o porabi 60 kr.. dvojna steklenica 1 gld., 12 malih steklenic 5 gld. 50 kr, 12 velikih steklenic 10 gld.
Dobiva se pri	563 5
Ubaldu pl. Triikoczy-ju
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja so z o*>ratno pošto.
Lekarna Trnkoozy v Gradou.
I> u n a j 8 k a borza.
■m
S5Š3
Dne 27. novembra.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4#>.....
Avstrijska kronska renta 4$, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld. . . . .
London vista..........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. vi
20 mark...........
20 frankov (napoleondor).....
Italijanski bankovci ........
C. kr. cekini..........
99 gld. 90 kr.
		90	
. 124		25	
. 99		90	
. 123	n	20	
. 97		75	
. 1050		—	
. 394		10	
. 124		55	
j. 61		05	
. 12		20	
9		90	
		10	
	rt	89	„
Dnč 26. novembra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžuice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 5 % .
„	„ dolenjskih železnic 4%
150 gld.		—	kr.
162		50	
199		50	
98		40	
143		25	
132		—	
107		50	
111		25	
67		—	n
98		70	
221		75	M
166		75	
129		75	n
98		50	n
Kreditne srečke, 100 gld........199	gld. —	kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	141	„	50	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	„	50	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	50	„
Salmove srečke, 40 gld.......70	„	20	„
St. Gen6is srečke, 40 gld.......72	.	—	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......50	„	—	„
Ljubljanske srečke..................25	„	—	„
Akcije angio-avstrijske banke. 200 gld. .	177	„	25	„
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st.v. 3440	„ —	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	510	„	—	„
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	107	.	75	„
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	72	„	—	„
Montanska družba avstr. plan.....105	„	50	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	168	„	—	„
Papirnih rubljev 100 ................135	„	21	„
4t£~ Naknp ln prodaja 7C& vsakovrstnih državnih papirjev, eredk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitku. K u U n t n a izvršitev naročil na boni.
Menjarnična delniška družba
„11 B K C U B"
Wollzeile it. 10 Dunaj, MariahilfBrstrasse 74 B.
&šT Pojasnila HSSt v vseh gospodarskih in Dnaninih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti W naloženih glavnic. 'VI