Leto LXX. ŠL 101
Ljubljai
Ja 1W
Cena Din
i
r
Iznaja vsak dan popoldne, izvzeznsi nedelje tt praznote. — inserau do 80 petit trat A Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 800 vrst a Din 8» večji inserau petit vrsta Din 4-— Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN CPKAVNMTVO LJUBLJANA,   Knafljeva   ali ca   štev. 6«
Telefon: 81-22. 31-23. 31-24. 31-25 ln 81-26
Podružnice: MARIBOR. Stroesmaverjeva 3b — NOVO MESTO, I^iohtjansfca C telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva nnca 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon S t, 100 — JESENICE: Ob kdodvoru MU
Postna hranilnica v Ljubljani St« 10.351
Problem naših razdraganih cest:
Ni jamstva, da bomo primerno upoštevani
Velika anketa na načrtu zakona o cestnih fondih v Zbornici za TOI — Kdo bo nosilec cestnih fondov — Gre predvsem za vprašanje denarja — Interesi države narekujejo, da se Slovenija kot vhodna vrata Jugoslavije primerno upošteva
Ljubljana. 4. maja.
Dane«; ob 10. je v sejni dvorani Zbornice za TOI otvori pred-ednik Društva za ceste dr. VLnko Vrhunee anketo iilede zakona o cestnih fondih, katerega načrt je pristojno nvnistrstvo že izdelalo. Pozdravil jo zastopnike ljubljanske občine prof. incr. Novaka in svetnika ing. Maekovska, zastopnike Zbornice predsednika Jelaćina in podpredsednika Skubeca, zastopnika Zveze hišnih posestnikov pred. Freliha, za^»t< pnike Zveze induetri jcev z peneralnim tajnikom dr. (iolio, profesorja in?. Horvata za lehni«*no fakulteto in predsednika Združenia inženjer jev in arhitektov ing. Bevca, t.-r zastopnike Avtokjuba in Inženjerske komore, katero je zastopal predsednik ing. Milko Pirkmajer. Dr. Vrhunce je še posebno pozdravil senatorja in ministra dr. Alberta Kramerja ter narodne poslance iieneralnciia tajnika Ho* horiča, Senirova jn dr. Fu\a.
Z izčrpnim referatom |e predsednik dr. Vrhunec pojasneval tiete torki1 načrta zakona o cestnih fondih, ki se tičejo naše banovine Vprašanje cestnega fonda it1 že dol-so na programu v naši državi. Doslej smo lahkoverno zaupali, da bodo na odločilnih mestih na£e želje upoštevali, kar se ! "i reodjlo. Nenadoma je bil zdaj končno vendar le izdelan nacrt te^a zakona, čigar avtor <ra !>o skušal na bližnji letošnji skupščis ni Jn^ostovenske^a društva za ce-ie v Beo-
gradu zagovarjat; in doseči njega odobritev Razen tega se že sestavljajo v ministrstvih predlogi za prihodnji proračun, v katerih bodo seveda upoštevane tudi nove dajatve, ki so predvidene po novem zakonu o cestnih fondih.
že pred sedmimi lfti ?e je tedanji minister di: Albert Kramer lotil vprašanja reorganizacije in zboljšanja našega cestnega omrežja in je skušal te važne gospodarske in kulturne probleme uresničiti. Toda pojavila so se že tedaj nasprotstva ki so načrte onemogočila in ki trajajo vse do danes v še ostrejši obliki. Gre za glavno vprašanje, ali naj b^vio nosilci predvi-videnih cestnih fondov posamezne banovine ali neki centralni fond. Na češkoslovaškem proslavljajo letos že 10 letnico veljave posebnega zakona o cestah, mi pa šele debatiramo o načrtu takega zakona. Med tem pa propadajo naše ceste :'n od leta do leta pada tudi avtomobilski promet v naši državi, a v sosednih državah Se je v zadnjih letih podvojil. Krive so predvsem naše skrajno zanemarjene ceste, za katere neka svetovna avtomobilska tvrdka izdeluje že posebne tipe avtomobilov s pripombo. da so primerni za slabe jugoslovenske ceste.
Gre za vprašanje denarja in ne morda i za  tehnično vprašanje. Z   idejo posebnih |
Evakuacija Bilbaa se nadaljuje
Kljub protestu generala Franca sodeluje dvajset angleških in £rancoskih ladij pod zaščito vojne
mornarice
Pariz, 1. maja. tr. Včeraj se je pričelo izpraznjevanje Bilbaa in okolice. Francoske in angleške ladje so v teku včerajšnjega dne prepričale iz Bilbaa v Saint Jean de Laz okrog 30 090 žensk in otrok. Angleška vlada je daia na razpolago deset angleških parnikov, ki vozijo sedaj med Bilbaom in naj bližnjimi francoskimi lukami. Knako število la_ dij je dala na razpolago tudi Franri.ra. Razen tega sodelujejo pri prevažanju beguncev tudi španske ladje, ki na povratku dovažajo živila in zdiuvila. Ker je gen«*raj Franco odklonil vsako sodelovanje pri odpremi žensk in otrok in tudi ni hotel pristati na kratkoročno premirje, je angleška vlada poslala večje število vojnih ladij, da čuvajo parnihe, ki vozijo begunec iz Bilbaa v Francijo. Angleške ladje so dobile povelje, naj za vsako ceno preprečijo ob. streljeAanje teh paraikov in naj napadalca brezobzirno napadejo. I>osIej pa ni prišlo do kakega incidenta, ker imajo FrancOve vojne ladje pred angleškimi križarkami hnd respek^, odkar je na nekoliko zagoneten način izginila na dno morja največja Francova vojna ladja »E*pana«.
General Franco protestira
London, 4. maja. tr. Diplomatski dopisnik »Dai!y Telegrapha« poroča, da je angleško zunanje ministrstvo sinoči prejelo od angleškega poslanika za Španijo v Hendaju poročilo, da je general Franco odločno protestiral proti temu, da angleški parnikj pomagajo pri evakuaciji Bilbaa in da odpravjsjo v inozemstvo tudi begunce iz drugih baskovskih mest. General Franco evakuacije sploh ne smatra za potrebne. Će baskovska vlada beguncev ne more prehraniti, naj izroči Bilbao nacionali, stom. V najskrajnejšem primeru bi general Franco pristal na to, da se begunci iz ogroženega ozemlja presele v pokrajine, ki so pod njegovo oblastjo. Prav tako je general Franco odklonil zahtevo angleške vlade, naj ne obstreljujejo onega dela Bilbaa, kjer so nastanjeni konzulati. General Franco je na to zahtevo cinično odgovoril: Ce se konzuli boje obstreljevanja, naj se pa nsele. Meni niso potrebni!
To postopanje generala Franca je izzvalo v angleški javnosti veliko ogorčenje. Angleška vlada je le iz vljudnosti obvestila tudi generala Franca, da bo podprla človekoljubno akcijo, ki stremi za tem, da se spravijo ženske, otroci in neborci iz ogroženih krajev na varno. Anglija za to ne bo prosila še le dovoljenja generala Franca. Protest generala Franca je zaradi tega angleške kroge zelo presenetil, ker ni nihče pričakoval, da se bo general Franco   proti vil taki
človečanski akciji, ki ne more prav nič vplivati na vojaški položaj v Španiji.
Tudi francoski konzulat se izseli
Puri/. 4. maja. AA. Havas: Francoska križarka »Somme« je prejela povelje, da naj odpluje v Castro Udrial, kjer bo prevzela osebje francoskega konzulata v Bil-bau in francosko kolonijo.
Položaj na bojiščih
Bilbuo, 4. maja. AA. llavasov posebni dopisnik poroča: Vojaške operacije se še nadalje razvijajo ugodno za republikance. V raznih odsekih so vladi zveste čete zavrnile sovražne napade, v drugih odsekih, zlasti ob morju, so pa čete generala Mole v težavnem položaju. V odseku Duranga je sovražnik izvršil hud napad, toda vladne čete so pre>le v protinapad, sovražnika zavrnile in mu prizadejale hude izgube.
Francovo poročilo
Salama m a, 4. maja. AA. Havas: Uradno poročilo, objavljeno snoči ob 20. uri, pravi:
Na aragonski fronti streljanje iz pušk in topov v vseh odsekih. Madridska letala so bombardirala Saragoso in je bilo 20 meščanov ubitih, 23 pa ranjenih.
Na baskovski fronti utrjujemo svoje postojanke. Na bojišču pred Santandrom je bil odbit poskus protinapada. Na asturski fronti je bilo le malo streljanja.
Na bojiščih pri Madridu, Avili in Soriji ni bilo nič posebnega.
Tudi na južni fronti je bilo le malo streljanja.
Oddelek fran&ovcev odrezan
Bilbao, 4. maja. AA. Reuter: Včeraj so baskovske čete pognale z dinamitom v zrak most na cesti med Bermeo in Mun-dako. Na ta način so presekale zveze med mešano nacionalistično brigado, ki obsega španske in italijanske čete inozadjem. Ta nacionalistična brigada, ki je sedaj odsekana v Bermeji, je že dobila pomoč v orožju in moštvu iz Galerna. Pomoč je pripeljal oborožen trgovski parnik. Baski se v odseku pri Rigoiti dobro drže.
Letalska akcija
Madrid, 4. maja. AA. Havas: Včeraj popoldne je 63 madridskih letal bombardiralo sovražne postojanke pri Sigvenci, Haraqui, Torejermozi in Mujalari. Skladišče bencina in orožja je zletelo v zrak v dveh mestih in sicer v Sigvenci in Mujalaru.
Queipo de Liano vse mamška
Sevilja, 4. maja. AA. Havas: General Quiepo de Liano je izjavil, da so ližnive vse vesti, ki se širijo o bombardiranju Guer-nice. Civilno prebivalstvo bombardirajo madridska letala, ki so bombardirala mesta, ki leže 100 km za bojiščem. Vladna letala so bombardirala tudi Malago in Lopero in zapovedal sem nacionalističnim letalom, da naj bombardirajo Jean. da se bo videlo, da tudi nacionalistična lahko bombardirajo z istim uspehom kakor vladna,
fondov s stalnimi dohodki, s katerimi se lahko najamejo večja posojila se strinjamo, ugovarjati pa moramo načinu reševanja cestnega problema s pomočjo teh fondov. § 3. načrta zakona o cestnih fondih bi pomenil v praksi, da bi se v breme fonda gradile ceste, ki so samo na papirju ali trasirane in katerih je na našem področju okrog 550 km. Ceste, ki bi vezala Slovenijo z morjem, s sredstvi tega fonda ne bi mogli graditi, ker ta trasa Še ni proglašena za državno cesto. § 4. načrta bi praktično pomenil, da bi se nam naložila nova bremena, potem ko bi parlament zakon sprejel, na kar bi bilo šele od dobre volje pristojnega ministrstva odvisno, kolik bi bil delež dravske banovine na tem fondu. Ugovarjati moramo tudi paragrafom, ki dopuščajo samovoljno razdeljevanje kvot na posamezne banovine.
Naše želje so predvsem, naj sc prepusti posameznim banovinam i/vedba programa za obnovo cestnega omrežja. Le tako bo vsaka banovina kar največ žrtvovala za ureditev svojih cest. Sedanji načrt namreč ne daje dovoljnega jamstva, da bo recimo dravska banovina pri razdeljevanju nabranih sredstev za predvideni fond primerno upoštevana. Zgodilo se bo, da bomo več dajali, nego dobivali- Dohodki za cestne fonde se bodo nabirali iz cestnega prometa
na dotičnem področju, zato pa mora veljati načelo, naj dobi denar povrnjen tisti, ki plača. Iz načrta zakona o cestnih fondih nikakor ni razvidno, koliko bomo plačali in koliko dobili nazaj za ureditev naših cest. Cestni problem razumevamo kot organsko povezanega s koristmi, vse države in ne kakega lokalnega in egoističnega stališča. Pripravljeni smo tudi žrtvovati za šibkejše banovine. Ne moremo pa sprejeti načrta, po katerem bi bile banovine samo priveski. Banovinski fondi, s čimer razumemo fonde, v katerih se nabirajo vsa sredstva iz dotične banovine ne glede na to. ali gre za banovinske ali državne ceste, naj bodo fondi, v katere se stekajo vsa sredstva banovine iz za to predvidenih virov in s pomočjo katerih naj se izvedejo vsa potrebna cestna dela v banovini. Le tako bi zbrali letno okrog 30,000.000 Din. s čimer bi lahko amortizirali posojilo 220 milijonov Din, potrebno za izvedbo prve etape gradbenih del v Sloveniji. Po naših nasvetih in navodilih je pa stvar naših politikov, da se zavedo velikega gospodarskega, kulturnega in civilizatoričnega pomena tega problema in da nam pomagajo pri uveljavljanju naših želja in zahtev.
K temu referatu predsednika g. dr. Vrhunca so se oglasila s svojim mnenjem in svojimi  nasveti številni zastopniki
700.000 rudarjev bo stavkalo
Za 22. maj je proglašena generalna stavka angleških rudarjev — Delo bo ustavljeno v vseh revirjih
London, 4. maja. tr. Glavna zveza rudarjev v Angliji je na podlagi izida plebiscitarnega glasovanja v vseh rudarskih revirjih Anglije def initivno skle. nila proglasiti za 22. maj generalno rudarsko stavko. Pri tej stavki bo sodelovalo 700.000 rudarjev. Delo bo ustavljeno v vseh rudnikih. Produkcija
premoga bo s tem popolnoma ustavljena, kar bo imelo hude posledice za industrijo. Tudi angleški izvoz bo s tem hudo prizadet. V zadnjem času je bil izvoz premoga v stalnem porastu. Rudarji zahtevajo izboljšanje delovnih pogojev, skrajšanje delovnega časa in povišanje mezd.
Anglija se ne da prepričati
Ponovna zavrnitev nemških kolonialnih zahtev
London, 4. maja. tr. Konzervativna »Mor-ningpost« se bavi s prvomajskim govorom kancelarja Hitlerja, ki je pri tej priliki med drugim naglasil, da nemškemu narodu primanjkuje prostora za svoboden razvoj in razmah. »Morningpost« ugotavlja, da je Anglija mnogo bolj gosto naseljena kakor je Nemčija. V Angliji pride na kvadratni kilometer 461, v Nemčiji pa samo 370 prebivalcev. Napram trditvi Hitlerja, da predstavljajo kolonije za Nemčijo neizogibno potrebo, navaja list statistične podatke in na podlagi njih pobija te trditve. Med drugim navaja, da je Nemčija pred vojno uvažala kemaj dvestoti del svojega uvoza iz
nemških kolonij, a le stoosemdeseri del njenega izvoza je sel v kolonije. V zadnjih desetih letih pred vojno je šlo letno izmed 25.000 nemških izseljencev le kakih 20 do 40 v nemške kolonije. Kolonije torej za Nemčijo niso ničesar pomenile ne v pogledu izseljevanja ne v pogledu dobave sirovin. List na koncu ugotavlja, da angleška javnost slej ko prej odklanja vrnitev ne-mških kolonij. Niti pacifistični socialisti ne žele, da bi sc vzdolž angleške pomorske poti gradila nemška vojaaka oporišča ter da bi se v kolonijah širile hitler-jevske metode in ideje.
Horthyjeva zdravica
Italija je steber av
Budimpešta, 4. maja. r. Včeraj je prispel semkaj predsednik avstrijske /vezne države Miklas v spremstvu /veznega kancelarja dr. Schuschnigga in državnega podtajnika za zunanje zadeve dr. Schmidta na tridnevni oficielni obisk. Na kolodvoru je sprejel goste madžarski regent Horthv v spremstvu članov vlade in diplomatskega zbora. Na čast avstrijski*n gostom je sinoči priredil regent Horthv gala-večerjo, na kateri so bile izmenjane zdravice.
Regent Horthv je v svojem govoru najprvo pozdravil goste v imenu madžarskega ' naroda in jim poželel dobrodošlico kot i predstavnikom sosedne Avstrije, ki je blizu Madžarski ne samo po svojem zemljepisnem položaju, ampak rudi po vezeh stoletne skupne zgodovine in po številnih kulturnih in gospodarskih vezeh. Avstrija in Madžarska sta se borili v svetovni vojni
politike
ramo ob rami. Pretrpeli sta hude preizkušnje in se nazadnje srečali na pori skupne obnove. V preteklosti torej lahko najdemo moč za reševanje sedanjih problemov, da bi vodili svoje narode k boljši bodočnosti. Obe državi stremita /a mirom ir sporazumi z Italijo so važen steber za to politiko. Ti sporazumi so obseženi v rimskih protokolih, ki so postali najmočnejši element za konstruktivno delo v Po-dunavju. Kot znak srečnejše bodočnosti bi moral omeniti tudi prijateljske odnoša-je z močnim nemškim rajhom. Želim, da bi bilo prijateljstvo med Avstrijo m Madžarsko, ki je že prestalo toliko preizkušenj, temelrni kamen srečnega in mirnega razvoja za oba naroda. Ob koncu je Horthv dvignil čašo na zdravje predsednika Miklas* in gospe ter za blagostanje Avstrije.
Priprave za poroko vojvode Windsorskega
Pariz, 4. maja. z. Vest o tem, da je vojvoda \Vindsorski odpotoval z Dunaja v Francijo, je izzvala pravo mobilizacijo novinarjev, fotografov in filmskih operaterjev. 2e od včeraj oblegajo cele množice gradič Cade pri Toursu, kamor so položili tudi več posebnih telefonskih prog, da bi mogli novinarji takoj sporočiti v svet prihod vojvode in njegove neveste ter vse dogodke, ki so v zvezi z njuno poroko. I Poroka se bo izvršila na županstvu vasi
si Monts. Župan Mercier je že dobil od ministrstva pravde posebna navodila glede poroke.
Novi procesi proti nemškim redovnikom
Berlin, 4. maja. tr. Istočasno s procesom proti redovnikom v Koblenzu se je pričel tudi v Bonnu velik proces proti duhovnikom. Tu je obtoženih osem redovnikov, tako zvanih aleksincev. Že lansko leto je bilo več pripadnikov tega reda obsojenih zaradi nemoralnega življenja. Sedaj jc obtoženih nadaljnjih osem redovnikov
poCUtenl ot$o%nl(k
O pobijanju komunizma
\iko Bartulo\*ić piše v »Ja\*no*ti« na uvodnem mestu: \a pr:n'i poii so oni, ki pra\'ijo, da je treba nci'arnosti komtmirma resno pogledati v oči. Ako pa to storimo, bomo uvideli, da ni silnejse poJporc za komunizem, kakor je tiran je v dn/go skrajnost — v fašizem, I
I' tem li*tu smo že neštetokrat pokazali n.i potrebo pobijanja ekstremističnih stru j. Da pm jc to mogoče, je treba pred\sem mladino pra\-ilno rtt/umeti in ji d<iti rdr.tw hrane, J.t se /udovolji njena zelja po pravični uredil\*i na svetu in po napredku. Govoriti o »poki\irienjakih« in o »plute-nikih Moskve** kakor to deluio pu\šalno ne sumo »Hrvatska Stra/a«, marveč tudi mnogo odgovornejši listi (n. pr. »Slovenec«), dokazuje zelo poiršno pojmovanje problemu, enako kakor ako se na drugi struni uvršča vsa mladina, ki kaže simpatije za avtoritativne re/ime ali fašizem, med »plučenike Tehnične unije« ali poma-me/nih re/imov in za agjogf kapitali/mu itd. Si dvoma, da sit tudi taki, morda da jih je celo mnogo, ali je i<totako tudi nesporno, da Ura mnoge mlade ljudi v eno alt urugtt skrajnost bodisi /eja po resnični socialni pravičnosti in napredku, bodisi težnja* da se pride na mestu raznih afer in neredov do got<t\ega spošto\anja avtoritete, do krepkeisc nacionalne in dru/abne discipline itd. \aj murktizem sprejema navodila i/ Moskve, razmetava denar in ima za cilj splošno revolucijo, dejst\'o je, da ja tu mHtrksi/um danes v brezizhodni krizi, ker s* je edini niegov praktični ekspe-rimenr^f^revrgel v krvu\y* poziranje liti nih vodite!/Vr te* v umike in kompromise na \*seh črtah. Genla razredne mržnje, svetovne revolucije in diktature proletariata so danes s tem eksperimentom tako kompromitirana, da ni bilo nikdar ug(xinejse prilike, da se pokaže mladini na živem primeru Sovictov, kako je vse to škodljivo in neizvedljivo in kako je treba kreniti na povsem druga pota, da se dosežejo ideali socialne pravičnosti, napredka in svobode, katerih se marksizmu doseči ni posreči /o... Pa kakor ni bilo uspešnejše ;n*itaciic za razorni separatizem, kakor jc metanje v isti koš s Pokličem ne samo dr. Mačka, dr. šuieja, \Tilderja itd., mar\*eč tudi ta kih, ki niso pristaši seljačko demokratske koalicije, samo zato, ker niso bili zadovoljni z režimom, tako ni učinkovitejše propagande za komunizem, kakor je težnja, da se vse, kar je napredno in demokratsko-vse, kar zahteva makar samo minimum socialne pra\-ičnosti, vse, kar hoče izreči le besedico kritike napram oblasti ali napram duhovščini. — pomeče med komuniste,.,
Telovadno društvo „Junak" razpuščeno
Svoječasntf smo poročali, da jc bilo v Slavonskem Brodu osnovano telovadno društvo »Junak*, na čigar čelo je stopil poslanec na dr. Mačkovi tisti Filip Markovič. \' zadnjih mesecih je bilo nato po raznih krutih na Hrvatskem osnovano vse polno tokih društev. Ta društva so večinoma sno-\\ili frankovci in klerikalci, ki so jih zamišljali kot nekake protiorgamzacije Sokolu. Te dni pa je dobil predsednik »Junaka* v Slavonskem Brodu Filip Markovič odlok, v katerem minister za telesno vzgo jo dr. Rogič odreja razpust telovadnega društva »Junak«, češ da ne more dovoliti delovanja nekih posebnih telovadnih orga nizacij. ter pripominja, da bo v kratkem razpustil vse slične organizacije tudi po drugih krajih. Kakor javljajo iz Zagreba, bo minister nastopil tudi proti raznim telovadnim organizacijam tudi po drugih banovinah, ne samo v savski.
Gangsterski napad sredi Beograda
BH>jrrad, 3. maja. p. Sredi rm^tta, v Balkanski ulin je bji f*noči izvršen drzen nip;><l. kj apominja na napade afnerjćkih g:in<rsterjev. lastnik trjrovine z orožjom Radom Gerjć jc pričal opo4nočj v rvojp podjetje, da bi ugasnil It*o'. Cim j*» odpri vrn-ts in stopil v trgovino, so planiti za njj*n trije ma.skrrani raizt^ojnjiri jn cm naparflj z revolverji. Tudi on je takoj iw*erel po oroffjn. Zaoe-li so drug na dni£<p«jra streljatj. Kw jo bil (jer;č v luči, napadalo; pa v popoLn | temi i m je nudil Gerić mno<ro ItoljSi oilj. V.u\ft od pot;h krite-e] se je CJerić po kratki 'w>rhj zirrudn nezavt-srtHn. Xajpada*ci «o po-1' r_-nil .kor <r> so pro-1 trjrovjno začeli zh -rati ljiKlje. Ranjenega GenAa prepe-?$&fc v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Pofeoija je že v tokn «ianašnj«*cra dne aretirala dva napadalca, <kk$!m tretjega 6e zaslhnrla-jojn. Zdi se. da .oo so napadalni hotefi pol auri ti orrožja.
Sorzna ooročila.
C uri h, 4.   maja.   Beograd K).—, Pariz
19.725.  London  21J57,   NTcw  York 457__
Bruselj, 73.80, Milan 23.—. Amstendam 239.80, Berim 175.65, Dunaj 80JO—8L70, Praga 15.225, Varšava 82.95, Bukarešta 3.25.
ŽitaltTiirTirite »Slovenski u^^t
\
Sfran 2
' Stcv. 101
Veliki ljubavni film po istoimenskem gledališkem komada Oskarja Wildeja
Zet Vf Z6Ilcl      Z6I13      V glavnih vlogah: ^^^ggBHBHBMVMBH    Kathe Dorsch
Gustav Grttndgeiis
Premiera danes v kinu Unionu   Marianne Hoppe
Mojster Hubad
na mrtvaškem odru
Pokojnikove zemske ostanke so prepeljali davi v poslopje Glasbene Matice
LJubljana, 4. maja.
Pročelje Ola^bene Matice v Vegovi ulici je v Črnem, vsi štirje stebri, ki nosijo balkon, so zaviti v črno, sredi med njimi
pa plapola trna zastava. Pred pročeljem gorita dva s tanko kopreno zastrta kandelabra, a težko črne draperije krase vhod v vestibul Glasbene Matice. Pod balkonom ob vznožju pročelja so položeni in obešeni krasni venci, dva visita tudi v veži. Na kam eni tem stebru s Huoadovo henmo je obešen lovorov venec s črnim trakom.
Davi so prepeljali zemske ostanke očeta slovenske pesmi g. Mateja Hubada z njegovega doma Pred škofijo 18 v poslopje Glasbene Matice, kjer so jih položili v ve-žU na mrtvaški oder. Zdaj leži oče naše pesmi pod visokim čmosrebrnim baldahinom med cvetjem in zelenjem in neštetimi svečami. K njegovemu vznožju sta položila soproga in sin krasen šopek rdečih nageljnov — zadnji pozdrav možu in očetu.
Med številnimi venci in šopki je zlasti lep venec iz Skaručine iz samih nageljnov m prepleten z zvončastimi belimi kala mi ter trakom v narodnih barvah. Krasen venec je svojemu očetu poklonila tudi Hubadova župa in svojega velikega prijatelja so sc spomnili tudi koroški pevci, ki so mu položili na mrtvaški oder šopek dehteč h nageljnov. Iz samih snežn-:.belih kal in lovorja je venec Udruženja ljubljanskih konservatoristov, a svojega velikega sina se je spomnila tudi občina Vodice, ki mu je položila na mrtvaški oder lep venec z vijoličastim trakom, poleg mnogih zasebnikov in Hubadovih učencev ter sorodnikov so pa položile venec tudi uradnice  Glasbene Matice.
Vse dopoldne so prihajali ljudje iz mesta in okolice, da se pcslove od moža, ki nam je odkril vso lepoto slovenske pesmi.
Pogreb
žalni sprevod olagopokojnega ravnatelja Mateja Hubada bo danes ob 16. uri izpred poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici. Po molitvah, ki jih opravi duhovščina stolne župne cerkve z gospodom dekanom dr. Kimovcem na čeiu zapoje mešani zbor Glasbene Matice Gallusov madrigal »Glejte, kako umira pravični-. Nato se poslovi od pokojnega častnega člana predsednik Glasbene Matice dr. Vladimir Ravnihar za vse njene institucije, žalno svečanost pred Glasbeno Matico sklene moški zbor Akademskega pevskega zbora in Glasbene Matice, ki skupno zapojeta Foersterjevo kan-tato »Umrl je mož«.
Sprevod krene po Kongresnem trgu, še-
Ljubljana, 4. maja.
Kakor odkrije včasih beseda ali kretnja človekov značaj, tako odkrije včasih navidezno nepomembna razprava na sodniji kos bolnega življenja. Pred sodnike stopi slepar s hranilnimi knjižicami, pa spoznaš ves stan /vitih ljudi, ki sc znajo okoristiti s stisko oračev, ki -so si trgali od ust dinar za dinarjem dolga leta, pa jim je prigarani denar v trenutku skopnel. Na zatožno klop sede tat in vlomilec, pa spoznaš usodo mlade brezposelne generacije, ki je ?. vso nujnostjo kader, iz katerega se rekrutira zločinski naraščaj. Samozavestno prikoraka v ra/pravno dvorano mlad. močan fant / drznim čelom in odločno govorico, obtožen nenavadnih podvigov ob meji, pa spoznaš vse radosti in vso mizerijo cela mlade generacije ob meji, ki ne bi mogla živeti, če se ne bi lotila nevarnega »švercanja«. Da, tudi ob meji »en zarod poganja, prerojen, ves nov«, >koda pa. da ima toliko opravka s kriminalom
Peter Krajšak iz Cerknice je storil očitani mu delikt žc 1. 1932 Po 5 letih je prišel pred sodnike malega senata s predsednikom s. o. s. Ledcrhasom, med tem jc pa na svoji koži žc preizkusil vse hude posledice tihotapskega poklica. »Saj moram tihotapiti, če hočem živeti!a jc odgovoril, ko ga jc predsednik vprašal, zakaj se ne poprime poltenega dela Poštenega dela fantje tam ob meji ne dobe, ker žive na zemlji, k: umira, odkar je propadla nekdaj tako cvetoča lesna trgovina. Ali naj mladi fantje ob meji sedejo na zapeček in počakajo na smrt? Ali naj gredo v tujino, ko so vse meje za delavce zaprte? Mlada kri vre in kipi in nič jo bolj ne zapeljuje kot nevarno življenje in veliko drzno tveganje. Tako nasta'ajo ob meji pravcate tihotapske celice. Krajšak in njegovi tovariši Kol-ničar ter Mežnik in Uršič so bili člani take celice. Tihotapili so čez mejo vse mogoče. Meseca junija pred 5 leti so bili namenjeni zopet čez mejo. V gozdu so srečali neke^n kmeta, ki se je mladih tihotapcev tako ustrašil, misleč, da so obmejni organi, da je pustil dva konja, katera je hotel tudi vtihotapiti, ter je zbežal. Fantje so si konja, ki trenutno nista imela lastnika, prilastili, ju gnali čez mejo in ju prodali. Tako je tihotapce mimogrede srečala sreča, zato jih jc pa za mejo doletela velika nesreča. Financarji so jih ujeli. Kol-ničar in Mežek sta se nekako izmazala. KrajŠak je bil pa obsojen zaradi tihotapstva na 3 leta strogega zapora Uršiču je uspelo pobegniti in ga oblasti onstran meje se vedno iščejo s tiralico.
Tako se je torej zgodilo, da jc Krajšale
lenburgovi in Knafljevi ulici pred opero, kjer bo govor upravnika Narodnega gledališča Otona Župančiča in predsednika Hubadove 2upe dr. Antona šviglja. Člani
opernega orkestra bodo zaigrali žalne fanfare in župni pevci zapeli Prelovčevo žalostinko ^Poljana toži . lzpied opere gre sprevod po Aleksandrovi Tvrševi in Ma-sarvkovi cesti proti Sv. Križu. V cerkvi pri Sv. Križu zapoje slovenski vokalni kvintet Jalnovo nagrobnico ^Usliši nas, Gospod«.
Pokojnega ravnatelja Mateja Hubada položijo v grobnico slovenskih skladateljev in ob grobu se poslovi od njega predsednik pevskega zbora Glasbene Matice Silvan Pečenko. Matičarji mu poslednjič zapojo njegovo najljubšo pesem »Gor čez izaro*. V kolikor se bodo prijavili Še drugi govorniki, jih bo vodstvo pogreba razdelilo na posamezna mesta, kjer se bodo vršile žalne svečanosti. Hubadova pevska župa. prosi vse člane pevskih zborov, da se postavijo uvrščeni za sprevod z vsemi zastavami na Čelu pod parkom pred Glasbeno Matico do Univerze.
Sprevod je razvrščen takole: najprvo uslužbenci pogrebnega zavoda s križem in zastavo. Nato godba Sloge, gojenci drž. konservatorija, pevski zbori, zbor Glasbene Matice, nosilci vencev, nosilec pokojnikovih odlikovanj, voz s prečastito duhovščino in mrtvaški voz. Za krsto gredo najprej sorodniki, nato zastopniki oblastev organizacij in ostalih društev, nato prijatelji in častilci pokojnika. Bivši člani zbora Glasbene Matice, ki so bili Hubadovi pevci, naj se zbero pred poslopjem Glasbene Matice ob sohi pokojnega ravnatelja Ger-biča in se po opravljeni svečanosti uvrste z zborom Glasbene Matice v sprevod. Začetek pogrebnih svečanosti bo točno ob 16. uri.
¥
— Žalni koncert v počastitev opomina blagopokojnega ravnatelja Mateja Hubada priredi Glasbena Matica ljubljanska v ponedeljek 10. t. m. v veliki fllharmonieni dvorani. Ob tei priliki se bo izvajal Mozartov Ren.uiem za sK>li. mešani zbor, or^le in orkester. Pri koncertu sodelujejo: Zvonimira Župevčeva (sopran), Beraot; Golobov a (alt), Svetozar Ranovec (tenor), ravnatelj Julij Betetto (bas), .Tanko Ravnik (orgle), pomnoženi operni orkester in mešani zbor Glasbene Matice ljubljanske. Dirigent ravnatelj Mirko Polic Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice.
— Ravnateljstvo šole Glasbene Matice ln drž. konservatorija vljudno opozarja gojence in starše gojencev, da danes na obeh zavodih ne bo pouka zaradi pogrebnih svečanosti olagopokojnega ravnatelja g. Mateja Hubada.
šele zdaj prišel pred domače sodnike zaradi tistih dveh konjičev. Povedal je, da so si izkupiček za konja razdelili in da je svoj delež 1500 Din izročil UrŠicu z naročilom, naj ga vrne kmetu, čigar last sta bila konja. Uršič je pa izginil. . . Kmet do danes še ni dobil denarja. Krajšak je tudi trdil, da je bil zaradi konjičev že obsojen za mejo. S tistimi tremi leti je odsedel tudi že za prilaščena konja. Senat bo pobaral tribunah zakaj jc bil Krajšak obsojen in ali je res, da se je že spokoril tudi zaradi ukradenih konj, ker ne gre. d.i bi dvakrat sedel za isti greh.
OPROŠČEN
Razprava proti trgovskemu zastopniku Janku Novaku, ki je bil obtožen utaje okrog 135.000 Din v škodo veletrgovca z vinom Pavla Orniga iz Ptuja, jc bila včeraj naposled zaključena z oprostilno sodbo. Že skoraj leto dni se jc vlekla ta razprava in kar dve obtožnici sta Novaku očitali utajo. Obtoženec je dvakrat vložil ugovor proti obtožnicam, apelacijsko sodišče je pa obakrat tožbo dopustilo.
Novak je bil Ornigov zastopn''<. Prodajal je zanj vino, uredil zanj v Ljubljani klet in organiziral posle ter spravil velikansko količino Ornigovega vina v promet. Dobival je 6 °/o provizije ter I •/• za inkasirane zneske. Zadnja leta pa kupčije niso šle več tako dobro kakor prej, Novak je imel čedalje večje stroške, promet je pa padal. Obtoženec je predložil račun svojih stroškov, po katerem bi bil Omigu dolžan le še nekaj jurjev, Ornig je pa trdil, da mu jc utajil inkasirani denar. Novak je zanikal, da bi imel namen utajiti in je vse po resnici povedal, kako je sklepal kupčije, kakšne stroške je imel in kako je imel dobro voljo, da bi sc za dolžno razliko poravnal z Ornigom, ki je bil zaslišan kot priča. Sodnik jc veletrgovcu takoj rekel, da njegovi posli niso bili kdove kako vzorno urejeni, kakor je bilo videti po vsem dokaznem materialu. Ornig ni mogel izključiti možnosti, da je imel Novak tolikšne stroške pri svojih poslih. Hoforil je seJo slabo slovensko. Stranke se ne pri-gale, ko je poslal račune, nakar je ugotovil, da je Novak račune že kasiral. Po knjigah tudi ni mogel natančno povedati koliko vina je Novak dobil za prodajo in koliko denarj« je prejel na ta račun.
Novak je bil torej oproščen krivde in kazni, ker je dokazal, da je imel res velike izdatke za Ornigovo podjetje in mu ni mogoče očitati, da jc denar pridržal zase, oziroma utajil. Gre za civilnopravno razmerje, katerega naj razčisti civilno sodišče.
Francoski železničar)! v Ljubljani
Ljubljana, 4. maja.
Preko Jesenic je prispelo anoči z gorenj, skim brzovlakom na poset v Jugoaiavijo 64 francoskih višjih železniških uraAiikov. V Ljubljani se je organiziral te pred" dnevi sprejemni odbor naših ielezničarjev, v katerem sodelujejo zastopniki vseh želez-ničarskih organizacij.
Na glavnem kolodvoru se Je zbrala velika množica občinstva, predstavnikov železni carskih društev, zastopniki tukajšnje francoske kolonije, Franooakega instituta., in predstavniki rasaiih drugih korporacij. Med drugimi so prišli drage goste pozdravit francoski konaul g. Remerand, za mestnega župana insp. in obč. sv. g. Ma_ š:č, za bansko upravo tajnik g. Maister, šef* vojaAke delegacije polkovnik g. Nedelj kovic, zastopnik železniške direkcije g. dr. Ladiha in načelnik sprejemnega odbora g. Bruno Parma. Takoj po prihedu francoskih gostov je zaigrala železničar -ska godba >Sloga« marseljezo. Goste je najprej pozdravil francoski kenzul g. Remerand, nakar jim je želel prisrčno dobro, došlico g. Mašič v imenu jugoslovanskih tovarišev in za mestno občino. Za prisrčen sprejem se je zahvalil zastopnik gostov insp. g. Cocrvert, nakar je godba zaigrala državno himno.
Gostje so odšli med navdušenim vzkli-kanjem obflJinstva v hotel >Mebropol«, kjer jim je bila prirejena večerja. Tu jih je pozdravil zastepnik žel. direkcije dr. Ladiha in sicer v francoščini in slovenščini. Sodelovalo je glasbeno društvo >Sloga« in pevski odsek >Sloge<t. Gostje so prenočili v hcUlu, davi pa so jih člani sprejemnega odbora z zastopniki železniških udru-ženj sprejemali po mestu. Ob 9 so odšli v nebotičnik, kjer jim je bila prirejena zakuska, nato pa so odšli v Xaax>dno galerijo. Ogledali so si tudi umetniško raz, stavo v Jakopičevem paviljonu, od koder so odšli v spremstvu mimo banske palače ter Napoleonovega spomenika na magistrat, kjer so se zbrali k pcmenku v sejni dvorani. Ob pol 12 jim je bilo prirejeno kosilo v hotelu ^Metropol«, ob 12.55 pa so so poslovili cd Ljubljane in ljubljanskih tovarišev. Odpeljali so se proti Zidanemu mostu, kjer so jim železničarji zopet priredili lep sprejem. Francoski gostje nadaljujejo pot v Zagreb, v Beograd, Sarajevo in na Cetinje. odkoder se odpeljejo na Sušak, kjer se vkrcajo na ladjo, ki jih popelje nazaj v domovino. Spremljata jih dva zastopnika generalne direkcije drž. železnic.
Želje obiskovalcev gledališča
Pred dnevi smo na tem mestu čitali članek s podpisom »Obiskovalci«, kjer se ti pritožujejo čez gledališko upravo, da so bili pri opereti »Navihanki« 25. aprila občutno prikrajšani. Za vzrok navajajo, da so bile znižane cene. Mi smo o tem »prikrajšanju po znižanih cenah« drugačnega mnenja. Vsi in vsak posamezen od sodelujočih se enako potrudi pri predstavah znižanih, kot pri predstavah normalnih cen. Če sc je mogoče to zgodilo enkrat, je imela uprava gotovo tehtne razloge za to. Mislimo, da bi »Obiskovalci« lahko imeli malo več razumevanja za težke naloge gledališke uprave, kakor sploh vsega gledališča. Končno »Obiskovalci« ugotavljajo, da gledališka uprava ne upošteva želj publike, kar moramo mi zopet zanikati. Se vsem našim željam je ugodila, z izjemo ene ali morda dveh, tem pa prav gotovo iz tehtnih razlogov ni mogla ugoditi. Da ne bo le praznih besed, navedemo nekaj primerov. O božiču smo prosili za gostovanje g. dr. Maksa Adriana. 10. januarja je gostoval v »A idi«. Aprila smo prosili za uprizoritev operete »Pri treh mladenkah« v premierski zasedbi — 4. aprila nam je bilo ustreženo. Istega meseca so nam ustregli z gostovanjem g. Maria Šimenca, in sicer je 18. aprila gostoval v »P>u z onega sveta«. Morda se bodo »Obiskovalci« sklicevati na to, da naši zadnji želji glede gostovanja g. Maria Šimenca v »Otellu« ni bilo ustreženo; prepričani smo, da gledališki upravi tega še ni bilo mogoče storiti in dam bo prav gotovo ustregla — če bo le mogoče.
Stalno operno poslušalstvo
Glasbeno društvo v Ljutomeru
Ljutomer, 3. maja.
Glasbeno društvo v Ljutomeru je v nedeljo, 2. t. m. v Sokolskem domu proslavilo 15-lctnico obstoja, obenem se je pa poklonilo spominu E. Adamiča na svoji vsakoletni produkciji gojencev glasbene šole. Glasbeno društvo v Ljutomeru je bilo ustanovljeno pred 15 leti in ima danes svojo glasbeno šolo, godbo na pihala, orkester in mladinski pevski zbor. V nji se poučuje klavir, gosli, čelo. petje :n harmonika. Svojo proslavo je začelo društvo z budnico, mašo za pokojne člane, slavnostno sejo, promenadnim koncertom in obhodom po mestu. Popoldne se je proslava nadaljevala s produkcijo v Sokolskem domu. Na sporedu je bilo 18 glasbenih in pevskih točk. V prvem polčasu so nastopili učenci šole z gosli, pri klavirju in pokazali veliko marljivost in trud učiteljstva. Za svoja lepa izvajanja so želi toplo odobravanje. Nato je mladinski pevski zbor lepo zapel več Adamičevih pesmi. Gromko odobravano je bilo Jurjevanje, ki se je moralo celo ponoviti. Čustveno globoko je biLa zapeta Uspavanka, ki je pokazala sigurnost pevcev in spretnost pevovodie. Zbor je vodil učitelj g. Kuhar, velik muzi-kalcn talent, ki je tudi kot pevovodja nastopil odlično ter pokaral svojo sposobnost, saj so vse pesmi bile lepo in dinamično pravilno pete.
Pred odmorom je spregovoril predsednik Glasbenega društva g. nadzornik Karbaš, ki je razložil pomen Glasbenega društva, posvetil nekaj besed spominu umrlega skladatelja L. Adamiča in omenil delo za častnega člana izvoljenega ustanovitelja društva g. Zacherla, ki lahko s ponosom gleda na svoje delovanje, s katerim je bilo društvo postavljeno na tako široko podlago. 1'čcnka šole je g. Zacherlu poklonila ob zahvali za njegovo delo šopek cvetja. Občinstvo je vzklikalo g. Zacheriu, ki je
znan po svoji marljivosti in priljubljenosti daleč naokrog.
V drugem polčasu so se nam predstavili naši mali glasbeni umetniki z nekoliko težjimi skladbami, ki so jim sle gladko m občinstvo je mladim pevcem navdušeno ploskalo. Zelo je ugajal tudi nastop harmonikarjev, aolo nastop harmonike m pozneje sc gosli. Ob koncu sta slavnostno in mogočno zadoneli koračnici iz Prodane neveste in Slavnostna koračnica, ki ju je izvajal orkester pod vodstvom g. Zacherla. Prvo norali ponoviti. Ljutomer jc lahko k -c.i na kulturno delo, ki ga opravlja v društvu njega ustanovitelj g. Zacherl. Želimo mu £e mnogo let uspešnega dola na tom polju, društvu pa šc mnogo uspehov, —ko.
Dve glasbeni prireditvi
Ljubljana, 4. maja. Včeraj popoldne je priredila Sloga drugo javno produkcijo svoje glasbene .tole. Prireditev sama je po svoji obliki in značaju spominjala na slične šolske prireditve, vendar jc bila kvaliteta izvedbe tako po tehnični strani, kakor tudi po muzikalni tako nizka, da je vsa prireditev izpadla zelo diletantsko. In vendar niso niti učitelji, niti učenci zaslužili takega rezultata. Že v svojem prvem poročilu o glasbeni šoli Sloge sem izrazil mnenje, da ta važna amaterska institucija ne muc postati kopija konservatorija, kaiti konservatorist se pripravlja na svoj življenjski poklic, in to zahteva temeljitega dela tako na razvijanju tehnike kot na vzgoji glasbenega čuta. Amater išče v glasbi razvedrila, toda on ne sme ostati diletant; zato mu je prav tako potrebna solidna tehnična podlaga, brez katere je vsako dobro muziciranje silno problematično. Edino razliko v vzgoji profesionalnega in amaterskega glasbenika vidim v tem. da more pedagog do precejšnje mere ustreči amaterjevemu nagnjenju do te ali one vrste glasbe, dočim je vzgoja profesionalnega glasbenika sistematična in stroga. Največja umetnost jc ohraniti pri amaterju tisto elementarno veselje nad glasbo, brez katerega postane tudi izvajanje medlo in dolgočasno. Morali bi »hirati tehnično lahke skladbe veselega značaja, priporočljivo pa je tudi pri klavirju četveroročno igranje s profesorjem. Skratka, zahtevati od učenca čim večje aktivnosti in prožnosti, hkrati pa tudt čim večje točnosti.
Zvečer je pel v nabito polni frančiškanski dvorani moški zbor pevskega društva »Dobrač« z Brnce pri Beljaku, koroške narodne pesmi. Koroški pevci pojo precizno, čisto in skladno. Njihove pesmi, ki nikoli ne izgube nekega resnega, mirnega tona. so resničen izraz teh pevcev samih, ki so v hoji, kretnjah, fiziognomiji in celo v obleki tako dostojanstveno naravni, preprosti in neomajno mirni. Človek odhaja po vseh spontanih in navdušenih aplavzih ter klicih poslušalcev z občutkom, da sta ves ta hrup in navdušenje našega občinstva nekako ponižala preprosto veličino teh ljudi in njihove pesmi. Fr. Šturm
Slovenci v Ameriki
Pri občinskih volitvah v Jolietu so zrna* gali Slovenci Jakob Brunskol, Janez Panjan in Jože Klef>ec. Prva dva ^ta bila izvoljena za pomožna supervisorja. Klepec pa za mirovnega esodnika. — V Mihvaukee ee je poročila hči znane vdove Jožef ine RazbornjK Ana z zdravnikom dr. Edvardom NVilkjnsom
V Clevelandu se je poročila slovenska zdrav niča dr. Angelina Deiakova s profesorjem filozofije dr. Jamesom F. Cr Donellom, v kraju K i pije se p« poročita te dni Štefan Horvat in Ana Celigoj. V kraju Lloydel «e je z avtomobilom smrtno ponesrečil Julij Kotar, njegova žena je bila pa tako močno pobita, da so jo morali prepeljat j v bolnišnico.
V Evelethu ie umrl Valentin Čampa, doma iz vasi Gora pri Sodraziei V Clevelandu so umrli Fred Potočnik, star 88 let, Franc Rajar, star 66 let, doma iz Mari i nje vasj pri St Lovrencu, Frančiška Levstek, roj. Kaplan doma iz Jurjevce pri Ribnici, Edvard Prijatelj, star 52 let. doma iz Ribnice in Ivanka Ropaš, rojena Ciiuperman, starši 43 let, doma iz vasi Mramorjevo, fara Nova vas. V Sheybo?anu ?ta umrla Josipina Kotnikova, rojena Siarič, stara 69 let. in Jerry Vidmar, star 63 let. V Merredu je bil v rudniku ubit Florijan Vidic. V Carlinville je avto do 6mrtj povozil Jožeta Novaka. Pokorni je bil star 54 let, doma iz Sneberjev pri Ljubljani, v Calomettu fe umrl« Marija Salc rojena Mukavec stara 59 let. doma iz Selc pri Vr* hu ob Kolpi. V Irronuoodu je umrj Jant-z Kukar, rtar 64 let, doma iz Semiča, od koder je prišel v Ameriko pred dobrim- oO leti. V Pueblu ie postal žrtev avtomobilsKP nesreče Jože Rebolj, star 45 let. doma iz Si. Jurja. V Jolietu je podlegel operaciji Janez Sterle, doma iz I>rnova pri Krškem.
V kraju Hermine si ie končal življenje Ce-rer Lojze, star 59 let, doma iz Rače pri Kamniku. V Chioaiiu se je smrtno ponesrečil Anton iabkar. umrla je pa Helana ^»olo-bova, stara 60 let, doma iz Trbovelj. V I-a-saUe ie umrl Martin Janko. >t;ir 38 let, do? nia iz Vavte vasi pri Novem mestu. V GrF>,-"t=-rvoru pa je te dni umrla go^pa Antonija Sirca, ertara 4tf let. doma iz Petelina na Notranjskem. V Besscmeni je umrla Frančiška Puž, star« 5*2 let, doma iz Ružičev na Primorskem. V Matontovvnu je umrla Antonija Dercoč-Sirca. stara 48 let. v Denveru je umrl Štefan Prelesnik, doma iz va*i Hrvače pri Ribnici.
Iz Zagorja
— Rudniške t*esri. V maju ho 18 šihtov, torej več, kakor zadnja leta v tem mesecu. S tem se pa seveda položaj ne bo prav nič zboljšal. Zaslužek naših rudarjev ostane slej ko prej tako pičel, da niti za naj-skromnejše življenje ne zadostuje. Saj imajo rudarske družine petih članov 126 Din na teden po vseh odbitkih in odtegljajih, če dela rudar osem šihtov po 38 Din. Rudnik je začel graditi novo kolovozno pot od glavne ceste pred Boriškom čez rudniške vrtove do stare šole, kjer bo novo skladišče lesa. V zvezi s tem bo menda prestavljena struga Kotredežice tam, kjer so pod njo bogate plasti premoga.
— 7. maj smo praznovali mirno. Vreme je bilo sicer slabo, kar pa ni oviralo izletnikov. Rudniška godba je priredila izlet v Sklendrovec. kamor jo je spremila velika množica rudarjev z družinami. Večja skupina rudarjev je odšla tudi v Št. Lambert. Na predvečer sta gorela dva kresova, eden
visoko v sfciloviu M,it;ga vrha dmgi pa na Gorici.
— Sokolska tombola bo na praznik na letnem telovadišču. Med dobitici so tudi tri kolesa.
KOLEDAK
Danes: Torek, 4. maja katoličani: Florijan.
HA Ji A > NJI. PRIREDITVE
Kino Matica: J u a n i t a.
Kino IdeaJ: A ve Maj-ija. (Omamljeno srce).
Kino Sloga: Eva.
Kino Union: Zavržena lena.
Kino Moste: »Tiran«. (Nedovoljena ljubezen)  in Nj. Vel. postreSček.
Občni zbor »Dobrote« obsmrtnega podpornega društva postnih nameščencev ob 19.30 v beli dvorani Uniona.
Prirodoslovno dru&tvo predavanj* um v. prof. inž. Viktorja Gostišč. »Flotacij^ v teoriji in praksk .ob 18 v predavnlnict mine-raloskefra instituta na univena.
Obiščite razstavo Društva slovenskih likovnih umetnikov v Jakopičevem paviljonu.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli. Tvr^-va cesta 6. Hočevar,  Celovška cesta 62,  Gartus. Most.* ■— Zaloška cesta.
I *se šole v n.iši butun^ini bodo morale odslej pihali po ttrcsnik-Ramo\\.\'em BTM vopisu. Pfg i* je nalezla slovenščina zlasti po vojni toiikOt da se komaj še vidi i' nfth. Zato je prav, Jsi smo jo začeli končno čistiti. Malo po/no smo Si lotili tega dela, toda ruski pregovor pravi, d,% je bolje pozno kakor pa nikoli. 1udi uredmši\'om priporoča sa nigospod h. ji. na i se drže enot-nega pravopisa. Tako so torej poklicane šole in min:ogrede tudi urednist\\i, mm} M oprimejo enotnega prmvopiam.
Ta krog se nam pa zdi mnogo preozek. Čiščenje slo^nščme bi nilo treha razoriti, sicer poide delu prept/časi od rok. Raj pa naši untdi'.' \'si vemo, da baš uradi najbolj greše zoper lepoto jezika, a a C/ n.n-bolj kvarijo in pačijo. Polagoma dobivamo neko čudno mešanico /tfgQS/ovanJ£<fS#i iz srbohrvaščine lezejo k nam besede* ki iih naš kmet ne razume in ki slovenščino MfflO pačijo. Zelo dobro bi hUOt če bi g(,spod ban priporočil ali pa kar odredil, da se morajo držati enednega pravopisa tudi uradi. In končno bi morali iztrebiti \'saj največje jezikovne grdobi je tudi iz Dgfasov, Sekaterc naše tvrdke se prav nič ne ozirajo na slovenščino in jim je dc\-cta briga vsa tuja na\*laka v nji. Pustimo BcOgTMII »vcš< in »glancpigleraj <. pri nas naj pa »štofi« in druge take spake čim prej izginejo.
Iz Lfutcmera
— Učiteljska društvu I*r«-Umurja in I*r lekije bodo  zborovala.  Učiteljska društva Ljutonn r, Ormož, Murska Sobota m Dol nja   L*endava   bodo   skupno   tibOi      a S. maja ob pol 10. uri v Sokolski-m domu v Murski Soboti. Poleg običajnih točil bo na sporedu  referat o   >Učiielj:ci  Zrni  in n:t-rodni  prosveti     referat  g.   K.   Vr-uv. a iz Maribora o >Strnjenem šolsk m delu, ki je   klic  naše dobe,€   referat g.   Jandla o jSpi'emembah   k   zakonu   o narodnih lah«. Situacijsko poročilo bo podal g. Ku-melj iz Ljubljane. Na sp-redu *o tu U t solucije. Za zborovanje vlada v učiteljskih vrstah   veliko   zaninrs nje,   posebno    HN d učiteljicami,   ki   zaht^-ajo za enake dolžnosti — enake pravice.
— Osebna vest. UpravniStvo po*stc v Ljutomeru je prevzel po odhodu g. UV.-ča g". Gregorič, ki je prišel iz Murske Sobote. Na naišo po6to je priSe-1 tuli uradnik g. Rade iz Mu rake Sobote.
— Zastrupiti ga je hotel. Mih . '  11
le iz Apa&ke kotline je primešal poatsjt. niku Francu Resin^erju Iz 1 Cre^nj« | strihnina med žganco. Resingerja pa so v bolnici rešili, ker so mu izpraznili žel dec. Baierie je bil aretiran, doma pa so mu napravili hišno preiakavo, ki je našla še marsikaj, kar si ni pridobil na pošten način.
— Novo obrtniško društvo, v Rad-g^ni
se je osnovalo za radgonski sodni okr*j novo cortno društvo. Obisk na ustanovnem abinem zboru je bil zelo lep. Naš srez ima sedaj dve društvi, eno v Radgo ni, drugo pa v Ljutomeru, če Je bil namen ustanoviteljev v P^adgoni obrtnikom koristiti, j** dobro, Qb pa jih je gnalo knj drru-gepra k temu, pa ne vemo. Cepljenje sil je namreč povsod slab pojav.
Iz Ptuja
— Z nožem tra. Je.. Pri že-gnanju pri Sv. Marku so se fantje preveč napili in so izzvali mirne goste v gostilni. Kmalu je prišlo med fanti na prostem do prerpira in pretepa. Pri tam pa je zopet igral glavno vlogo nož in 191etni posestnikov s;n Konrad Cuš iz Stojncev je odnesel veliko rano na stegnu leve noge^ da so pra morali prepeljati v bolnico.
ŠAH
— Ob^ni 7.bor Ljubljanskega šahovskega kluba bo - v Četrtek, dne 13. maja 1937 ob 20. uri pri >Lovšinu« v Gradišču. Rav-notam bo d revi fob 20. uri) članski sestanek, ki bo obravnaval važna vprašanja, Odbor poziva vse članstvo, da polnoStevil-no sodeluje.
Sreda, 5. maja. 12: SJsttonijski orkestralni koncert (plošč^). — 12.4o: Vreme, izročila. — 13: ca*, spored, obvestila. — 13.1.V Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah). — 14: Vr^me, borza. — 1£: Mladinska ura: Ob lOOletniri Morsejeveira brzojava (c prof   M Adlešič).
— 18.20: Mlndnska ura: Narfviiino m model letala (g. Janko Čolnar). — 1840: Problem nalih nameščencev (g. Rudolf Smersu). — 10: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila.
— 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Predavanje Protituberkulozne h>e (dr. Tomaž Fur-lan) — 20: Koncert Bežitrraiak^ea pevskega društva, vmes igTa harmoniko g. Milan Stan-te. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22J5: Teroet aaator Sbritar. — Konec ob 2S.
Tihotapiti morajo,
ker ne dobe dela
Radosti in bridkosti mladega pekolenja tihotapcev
ob meji
Štev. 101 *
>SLO VBN8K1 NARODI terak, 4. naja 1981.
r Strin 3
DNEVNE VESTI
— Vedno večja škoda zaradi neprestanega deževja. Z vedno večjo skrbjo gleda naš kmet v bližnjo bodočnost. Neprestano deževje je že za dober mesec zavrlo poljska dela. Niti najstarejši ljudje pri nas ne pomnijo, da bi se bila pomladna dela na polju tako zakasnila. Krompir, ki bi moral biti že davno posajen, večinoma se čaka kdaj ga bo mogoče posaditi. Tisto malo, kar so ga kmetje posadili se bo v razmočeni zemlji pokvarilo, kar je pa narezanega in pripravljenega za posaditev, bo pa agnil, pa tudi drugih poljskih del ni mogoče pravočasno opraviti. Neprecenljiva škoda bo nastala tudi po sadnih vrtovih. Skoraj vse sadje je že v cvetju, ki hitro odpada. Obeta se nam ne samo slaba letina poljskih pridelkov, temveč tudi izredno slaba sadna letina, kar bo povzročilo še večjo draginjo. Najbolj žalostno pa je, da še ni nobenih izgledov, da bi se vreme zboljšalo. Nasprotno, komaj je solnce malo posijalo, smo dobili zopet hladno, deževno vreme, kakor smo ga imeli malone dva meseca nepretrgoma.
— Zadolženost naših kmetov. Denarni zavodi in kreditne zadruge lahko po uredbi o podaljšanju roka za prijavo kmetov dolžnikov prijavijo svoje dolžnike do konca maja. Od začetka sprejemanja začasnih anuitet dolžnikov do 14. aprila je plačalo 190.S23 dolžnikov prvi obrok v skupnem znesku 51.101.273.90 din. Od tega odpade na podružnico Privilegirane agrarne banke v Ljubljani 4.495.33076 din. Podružnici v Ljubljani jc prijavilo 50 denarnih zavodov 7305 dolžnikov z dolgim 150.000.000 din in 446 zadrug 40.392 dolžnikov z dolgom 450 milijonov din. Do 30. marca je bilo priiav-lienih Privilegirani agrarni banki 618.741 dolžnikov z dolgom 2.527.156.098.47 din.
Franc Lenariva najnovejša zabavna vjpereta EVA
v glavni vlogi Magda Sehneider, Hans Sohnker. Hans Moser
m MATICA"
PREMIERA !
Veliki glasbeni film s sodelovanjem najboljših orkestrov in plesalcev
J U A N I T A
v glavni vlogi Mireille Perrev in Alfred Rode
UNION
TEl.
22-21
PREMIERA! Veliki ljubavni film po istoimenem gledališkem komadu Oskarja VVildeja
ZAVRŽENA 2ENA
Kathe Dorsch, Gustav Griindgens, Marianne Hoppe
g\jtdUbtjoJo^ 06« .1     19." «r21.14 aoJL E
— Odvetniška vest. Odvetnik dr. Vladi-B ir Šuklje je odprl lastno odvetniško pi. Kirno, "~k: jo je pridružil pisarni g. dr. Alojzija Kobala, odvetnika v Ljubljani, Tvrseva (Dunajska)  la II. tclef. 21-39.
— Izlet planjncev v Grčijo priredi SPD v Ljubljanj od 30. junija do 13. julija. V sredo dne 30. juni i a bo odhod a Ljubljane z brzovlakom ob 9.09 urj, v petek 2. julija si
bodo Izletniki ogledali Solim ter se v soboto dne 3. julija povzpeli do prve planinske ko-Te na Olimpu, odkoder bodo £li v nedeljo 4. Julija na glavne vrhove Olimpa. V ponedeljek 3. julija se vrši sestop v Litohoron ■ *t pro!i večeru vzpon do prvo koce na Pamasn. Drugi dan. v torek prispejo planini-: ea v Delfi, kjer bodo prenočili, ter nadaljujejo svojo pol v <?re lo 7. julija <lo Aten. Četrtek je rezerviran za ogled slavnega mesta še itsetfa dne ponocj ob 22. uri odplujejo z ladjo Jadranske paro plovne družbe iz rirejn proti Splitu, kamor prisptr j ov ponedeljek 12. julija ob 7. uri ter se vrnejo iz Splita z brzovlakom ob 19.51 tako, da prispejo v Ljubljano v torek dne 13. ju* Uja ob 9.32 uri. Slovensko planinsko društvo jo že preskrbe1, o razne vozne olajšave na gTšTcfh železnicah. Grško planinsko rlru-<š'vo vodi vse priprave za prihod naših planincev. \?. Ljubljane bo spremljal skupino slovensk) vodnik, ki ?e že prehodil navvipno izr^ko gorovje. Prijave sprejema pisarna SPn. Ljubljana. Aleksandrova cesta 41. nais kasne ie do konca maja. Priporočljivo Je, da se interesantje že prej prijavijo, ker je lažje  pravočasno preskrbeti   vse potrebno.
— Materinske proslav© in A. Kosijeva skladba »Mamica moja je strašno boeatac. Razna društva in iole prirejajo v mesecu maiajku nialerjuske proslave. Mno^o teh zajema snov iz knjižice -Slovenski materi*, zbirka mladinskih pesmi, ki jih je izdala nedavno založba >Mladi oderc v Ljubljani. V tej zbirk; je na strauj 80 .pri pesmj ^lamica moja je strašno bogata« pripomba: 3 Pesem je uglasbil Anton Kosi v Središču ob Dravi, pri katerem se dobe tudi note, vendar pa glede te skladbo ne veljajo iste rgodnosti (oprostitev od avtorske tantieme) knt za drugo skladbe, priobČene v tem zvez-kut. — Glede na to notico uredništva zbirke >S}ovenski materi« se obračajo mnoiia vodstva šol in raznih društev do podpisanega s prošnjo, da bi jih glede na blagi namen, kateremu služijo mladinske proslave, oprostil plačevanja tantjem. Da ne ho t tem pogledu nepotrebnih pisarjj jn prošenj, izjavljam tem potom, da velja i za mojo zgoraj omenjeno skladbo ob prireditvi ma* terinskih dnj ista ugodnost kakor za druge skladbe v zbirki >S*ovenski materi«. To ugodnost, bi dovolil podpisani že predno
ie knjižica dala v tisk, ako bi se bila založba >Mladi oderc v tem pogledu obrnila name. Pri te prilik} naznanjam tudi vsem naročnikom >Mamice moje', da mi je ta skladba docela pošla, pripravlja pa se nova izdaja, ki utegne iziti meseca julira letošnjega leta. Anton Kosi, Središče ob Dravi
— Majniski izlet planincev bo v soboto in nedeljo dne 8. in 9 maja z avtobusom 'z Ljubljane do Zlatorocra ter Še istega dne v Dom na Komnj. Odhod avtobusa bo v soboto dne 8. maia ob 15. uri iz Tavčarjeve ul-ce. prihod v Zlatorog ob 18. uri. Kdor želi ostati v Zlatorogu. ima na razpolago vso udobnost. Planinci-smuČarji jn drugi planinci, kj žele posetiti Dom na Komni, nadaljujejo Še istega dne pot na Kommo. kjer bomo nrenočevalj. V nedeljo povratek avtobusa ob 1S. uri od hotela Zlatoroga, orihod v Ljubljano ob 21 uri. Prijave sprejema pisarna SPD. Ljubljana. Aleksandrova cesta 4-1. Sedeži bodo numeriran} ter je treba hi5 teti s prijavami. Izlet bo zlasti važen za pla-
ninske smučarje, kj imajo na Komni še preko 3 m kasnatega snega, ki je smučarju najljubša podlaga. Pot do doma je zgaiena
ter prehodna tudi za pešce.
Posetite na novo preurejeno_
RESTAVRACIJO „LLOTD"
SVETEGA PETRA CESTA 7
Točijo se prvovrstna vina — Kuhinja domača in dunajska •— Cene zmerne
— Aljaier dom zaradi visokega enega od
Turkove planine dalje še ne bo oskrbovan od 5, maja dalje, kakor je bilo objavljeno. Ta planinska postojanka bo redno oskrbovana od sobote dne 15. maja dalje. Sedal v soboto dne 8. maja bo že oskrbovana Spod« nja koča na Golici.
— »Ljudska samopomoč«, reg. pom. blagajna v Mariboru je imela 2 jnajnika t. 1. svoj redni občni zbor. Iz poročil blagajniških funkcionarjev posnamemo, da je bdlo koncem leta 1936 8.348 članov, zavarovanih »a Din 69640 000. Blagajna izkazuje v mine lem letu preko 36 mil'Jonov prometa tn je bilo stanje rezervnega fonda Din 6,373.763.70. Po daljši debati se je sklenilo, da se dosedanji 30° \> odtegljaj zniža do prihodnjega rednega občnega zbora na 25% in sicer za člane, ki bodo umrli od 3. majnika naprej, in s pris:o-pom pred 1. nov. 1933.
— Osrednji odbor društva Bran-i,-bor bo imel svoj redni osredn; občn; zbor v Ljub liani, in sicer v nedeljo, 6. iunija 1937. oo 10. un dopoldne, v dvorani Kmetijske družba cv Ljubljani: Novi trg. 3-1. Dnevni red: 1. poročila pred^edn ka. tajnika, blairajnika in preglednikov: 2. volitev novega odbora in preglednikov; 3. samostojni predlog; in 4. slučajnosti V sraeajn nesklepčnosti se bo vršil rpol ure pozneje nov občni zbor ne fflede na štev-lo prisotnih Za glasovanje in ^klepanje veljajo doJočila 13 in 19 društvenih pravil. Vabljeni so zastopniki narodnoohrambnih društev in Hska. Osrednji odbor Bran?i-bora.
— Vreme. Vremenska napoved prav', da bo oblačno in deževno vreme. Včeraj ie de fevak) skoraj po vseh krajih na*e drsjrre. Najvišja temperatura ie zna?ala v Skoplju 21. v Beo^radu 19 v Zagrebu iS. v Ljubljani 16.S, V Mariboru in Splitu 16 v Sarajevu 15 Davi je kazni barometer v Ljubljani 761.7. temperatura  ie znašala 9.4.
— *?ogreSa se že od 11. februarja letošnjega jeta 57-letni Jože Modic. doma iz vasi Ravne it 14, poŠta Št. Vid nad Cerknico. Mož. ki ie srednje postave, močnih, pristriženih brit. drobnega, srepega pogleda ln nosi lase počesane z leve na desno, je omenjenega dne od Sel s kroSnjo suhe robe z doma in se do danes še ni vrnil. Komur bi bilo o izginulem kaj znanega, naj blagovoli sporočiti na naslov! Marija Modic, pri g. Rok. železničarju. Rakek št. 110.
— Smrtna nesreča nagega državi fana v Avstriji. Med vožnjo iz Bruxa proti Zagrebu je padel pri nostaii Meishofen iz brzo-vlaka jugos1ovens=ki državljan Štefan Križanec, star 34 let. Pobil se je tako močno, da so ga morali preneljati v bolnico, kjer je čez dve uri izdihnil.
—Lizol je pil. Snoči so prepeliali iz Kranjske gore v bolnico 301etneea delavca Pavla Smole ia. Smole j je doma zavžil v samomorilnem namenu večjo količino lizola. Na fcdravlienje v Ljubljano so prepeljali davi tudj Milko Rudeževo iz ljubljanske oko* lice, ki jo je povozil nepreviden motocikli-t. da se je potolkla po životu in po glavi.
— Po nesreči se je ustrelit. Včeraj zju« traj je doletela tragična smrt poštnega inšpektorja Dragotina Blaga v Bjelovaru. Po kojnj je bil upravitelj bjelovarske pošte. Včeraj zjutraj je prišel v pisarno, kjer je ponavadi čjtal liste. Na mizi pred njim je ležal službeni samokres, že zarjavel, že dolgo nerabljen. Upravnik ga je pregledoval, pa se mu je po nesreči sprožil in krogla ga je zadela v želodec, tako da ie kmalu izkrvavel in izdihnil.
— še o nesreči na morju Včeraj &mo kratko poročali, da se je pripetila na Severnem morju blizu svetilnika Nordiger težka nesreča. Skupaj sta trčila naš parnik >Plav5 nikc in angleški parnik >AjectOC Slednji se ie polopil. Nesreča se je zgodila zaradi goste megle. Tudi naš parnik je nekoliko po £kodovan. Reševanje posadke angleškega parnika je bilo zek> težko. Posadka je štela 14 mož in od teh so rešili naši mornarji samo štiri. Farni k >Plavnikc je last družbe r-Oceaniac in je eden najlepših potniško tovornih pa mikov naše trgovske mornarice. V soboto zvečer je krenil natovorjen e koksom iz pristanišča Rotterdam in namenjen ie bij v Dubrovnik.
— Samomor vlomllčevega pajdaša. V Osi* ieku se ie ustrelil pajdaš pred dnevi aretiranega vlomilca Franje Farkaša Andrije Majerljng, brezposelni delavec Zapustil je pet nepreskrbljenih otrok. V smrt je šel najbrže iz strahu pred kaznijo. V resnici se je Pisal Sava Savčin in je bil zaradi vloma že kaznovan.
Iz Ljubljane
—lj Odličen turski novinar v Ljubljani.
Včeraj dopoldne se je pripeljal v Ljubljano v spremstvu soproge in hčerke odličen turški novinar, narodni poslanec, bivši minister in predsednik turškega novinarskega društva Salih Risti Ataj, glavni urednik turških listov >Ulus« in > Ankara.« Na kolodvoru je odličnega gosta, ki je nas stari znanec, saj je bil lani s turškimi novinarji v Ljubljani, pozdravil v imenu Centralnega presbiroja g. Anton Zobec, ki ga je seznanil z našim pesniškim prvakom g. Otonom Zupančičem. Gost se je živahno zanimal za našo literaturo, pozneje si je pa v spremstvu g. dr. Ložarja ogledal muzej in Narodno galerijo, ter razne druge zanimivosti našega mesta. Danes se je odpeljal na Bled, d revi pa odpotuje iz Ljubljane.
—lj Bluze, nogavice Karničnik, Nebotičnik.
—lj Regulacija Gradaščlce na Viču je končana. Pozimi so začeli regulirati Grada ščic o na Viču med Vojnovičevo tovarno in železniškem nasipom, in sicer v dolžini okrog pol kilometra. Delo je pozimi precej dobro napredovalo, zadnje čase ga je pa zelo oviralo slabo vreme. Zdaj je regulacija končana in več delavcev je izgubilo delo. V splošnem so tudi končana dela pri regulaciji Malega grabna v drugem sektorju, kjer so začeli delati jeseni predvsem iz sredstev bednostnega fonda. Zdaj je zaposlenih samo Se 10 delavcev pri drenažnlh delih, a zaradi slabega vremena te dni tudi ne morejo delati. Mali graben je bil reguliran v drugem odseku približno v dolžini 600 m.
—JJ Vs4s zopet sarmsčajs. Po včerajšnjem popoldanskem nalivu so vode začel« zopet našlo naraščati Posebno hitro narašča Ljubljanica in na Barju groae večje poplave, če ne bo kmalu nehalo deževati. Jutri bo že minilo dva meseca, odkar je zaprta Ljubljanica na fipici. Se vedno ni izgledov, da bodo kaj kmalu nadaljevali regulacijska dela in podjetje trpi že zaradi same zamude ogromno škodo.
»lj Umrli te v Llabljani od 23. aprila do 2a aprila: Viktor Fritsch, 67 let, hra» nilniškj uradnik v p.-, Marija tSebi, 61 let, zasebnica. Morija Peterca, roj. Polše, 55 let, v pokoj, tobačne tovarne. Sabina Erklavc. 14 mesecev, hej trošarinskega paznika, Terezija Sedej. 59 let, posestniea, Vrhnika. Peter Brus. 61 let, čevljarski pomočnik, Alojzij Knafelc. 78 let. inspektor dri žel v p.* Ivan Rojnjk. 54 let, polkovnik v p.. Ivana Car, 50 let. ežna gozd. delavca. Frančiška Hojan, roj. Breznik. 42 let, ežna delavca. Jernej Sterle, 72 let. posest ni k-užitkar. Danilo Kuzmin, 30 let. zasebnih. Beograd. — V Ijnhljanski bolnici so umrli: Nova* Jože. 36 let. stavbni nolir. Ivan Kunstell, *3 let. Stražišče pr, Kranju. Marija Bradeško, 51 let. obč. uboga. Golobrdo pri Medvodah, Marica Vrtačnik. 64 let, delavka v p,. Kur* ia vas nri Litiji, Andrej Bojnec. 39 let, vojni invalid, trafikant. Srrehovci. Slavjea Sve-tek. 6 le1, hč; zidarja. iRzo\ k. Nu*a Pirmm, 3 leta. hči eevllarskega rx>rnočnika. Rakek, Antonija Genorj. roi. PauSifi, 5 let. sobarica. Jana Lerh, 4 leta, hTi knji^ov. mojstra. Radovljica. Ludovlk Na^ič. 59 let. čevljar Tržič. Fani P-Vah, 22 let. eina prolz. potnika. Vidersra. obč. Vače pr; Li'iji. Josip Taleč, 31 let, delavec. Rloke pri Logatcu. Amal'ja Avguštin. T9 let. šivilja, Ivana Brilfaoh. ro*. Fritsch, 60 !et. tvova stavca, Franc Amersek, ^2 let. delavec. Podlog, obč. Sv Pe*.er pri Celju. T.e-sar KnroPna. 1 'efo. h?1' delavca. Gorena *'as nri Ribnici.
—lj Podražitev mesa. Združenje mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani, naznanja, da so v zadnjem času* cene živini močno poskočile in so mesarji primorani dvigniti cene mesu: M*so 1- vratnih volov din 13—14 Z3 kg, meso II. vratnih volov Din 10^—12 za kg, meso III vrste kravje Din 8—10. Telečje meso cena 12—14—16 Din za kg-. Prašičevo meso sveže Din 14—20 za kg. Suho meso Din 16—20 za kg. Slanina sveža od domačih prašičev Din 15 za kg, slanina sveža od hrvaških prašičev Din 16 za k*r. Salo Din 17 za kg.
— lj Koncert francoskega violinskega virtuoza Roberta Soetensa, ki je bil napovedan za torek 4. t. m. je preložen zaradi smrti ravnatelja Mateja HuDada na soboto, dne 8. t. m. in se bo vršil v frančiškanski dvorani na kar že danes opozarjamo naše občinstvo. Kupljene vstopnice se bedo zamenjale v knjigarni Glasbene Matice Predproda.ja vstopnic je v knjigarni Glasbene Matice in Pax et bornim v frančiškanski pasaž?.
—lj Rančigajevi mali harmonikarji nastopijo skupno z otroškim pevskim zborom, v katerem sodeluje 26 otrok od 4.—6. leta in z mladinskim pevskim zborom na mladinskem koncertu, ki ga pr'.TeJi društvo >Skrb za mladino« v nedeljo 9. t. ni. ob pol 11. uri v ljubljanski operi. Skupno nastrp; 180 otrok z izbran:m koncertnim sporedom. Sodeluj? konser vatorist-violi-nist Sever Maiko. Cene od 24 dinarjev navzdol.
—lj Ptice pevke in trgovina Na podlagi odredb? ministrstva za šume in rudnike de opozarja cbcinstvo, da. je strogo prepovedano vse ptice pevke in koristne ptice loviti in z njimi trgovati. Mestno poglavarstvo bo vsakogar, ki ga zaloti, da lovi. predaja ali kupuje domače ptice pevke najstrožje kaznovalo po zakonu. Obenem pa prosimo občinstvo, da javi mestnemu poglavarstvu vsak primer takega prestopka.
—lj Tekma med dimnikarskimi in pekovskimi pomočniki, kakršne v naši državi še ni bilo. To bo senzacija na praznik 6. t. m. ob 16. na igrišču s Primorja«. Obojestranski (pekovski in dimnikarski) nogometaši bodo vsi v oblekah v kakršnih jih vidimo pri delu. Vstopnice se dobe v pred-prodaji pri dimnikarskih in pekovskih pomočnikih. Priporočamo občinstvu, naj v čim večjem številu obišče tekmo, ker je čisti dobiček namenjen podpornemu fondu brezposelnih dimnikarskih in pekovskih pomočnikov.
—lj Nenadna smrt. Tesarski mojster Ivan Zadnikar, stanujoč na Brdu 29, je imel davi opravke v opekarni na Brdu, kjer se je po-mudil dobro uro, potem je pa odšel v bližnjo Križnikovo gostilno na cC6ti na Brdo ju-žjnat. Komaj je pa sedel za mizo, je mrtev omahnil na klop. Zadnikarja, ki je bil star nekaj nad 50 let, oženjen in je imel več" otrok, je zadela možganska kap  V Križni*
kovo gostilno je prišla policijska komisija, in sicer zdravnik dr. Lužar in deiurni uradnik g. Bardek Na željo domačih to truplo prenesli na pokojnikov doni. odkoder bo pogreb na vjško pokopališče,
—11 Zadali ev« eprissritvi priljubljene igra i godbo in petjem >Na Triki gori< bosta v četrtek, 6. in v petek 7. maja ob 20.15 v Šentjakobskem gledališču. Cenj. občinstvo opozarjamo, da sta to nepreklicno zad nji vprizoritvj te igre. One posetaike, ki j« še niso imeli prilike videti, prosimo, da si nabavijo vstopnice za obe prireditvi pravočasno pri dnevni blagajni ob obicajnin urah. Cisti dobiček predstave v petkih je namenjen krajevni proti tuberkulozni ligi. Napolnite dvorano oba večera do zadnje«« kotička
—1) »Otrok in ple« kot dijaška predstava. Na splošno željo občinstva ponovi otroška plesna skupina Katje Delakove v petek, 7. maja ob 15. urj popoldne v ljubljanski operi otroško plesno prireditev >Otrok in ples« pri znatno znižanih cenah od 20 On navzdol kot dijaško predstavo. Na to izredno zanimivo prireditev, na kateri sodeluje 22 otrok od tretjega do štirinajstega leta, opozarjamo naše občinstvo. Sodelujejo Rana Čigajevi mali harmonikarji Pri klavirju g. Mirko Trost.
—lj Dva lepa filma v kinu Moste. Danes, jutri in na praznik b*sta tekla v kinu Moste zopet dva lepa filma > Ti ran« (Nedovoljena ljubezen) *n »Njegovo Veličanstvo postresoek«. v prvem nastopajo trije slavni filmski igralci CSiarlea Laugh-ton. Norma Shearer in Preder'c March v drugem se nam pa predstav: priljubljeni nemStki humorist Weis Ferdel v dvejni vlogi kneza in sluge.
u— Proslava materinskega dne. V petek 7. t. m. bo v veliki filharmomčni dvorani letošnja proslava materinskega dne, najlepšega in najsvetejšega praznika v letu. Proslavo priredita Glasbena Matica in Kolo jugoslovenskih sester. Koncertni spored obs^r^a pevske in g!s*bene točke ter nastop mladinskega in moškega zbora. Izvajajo odlični na$i koncertni in drugi umetniki, ki so se postavili v službo proslave tega tako prisrčnega praznika Pred-prodaja vstopnic v knjigami Glasbene Matice.
—lj  Savarovalaltl  Slavi!«   ho  zidala. Na
tako zvanem Dukičevem bloku ob (5a:evi ulici bo najbrž že le!o-« zidali zavarovalnica Slavifa stanovanjske hišo. podobne DukisSh %*im hl^am V ta namen w> začeli včeraj ;>o-d i rat i Klari pritljčn: poslopji ob Gajevi ulici. Kdaj bodo začeli zidati, pa zda; se r. znano
Iz Cel| a
— e V pet^k, dne 7. t. m. bo konoertiri«I
v Celju v unionskj dvorani znam'niti francoski violinski virtuoz Robert S'etens. Med sedanjimi violinskimi viituozi je Soettns gotovo ena najvidnejših osebnosti in odlikuje njegovo 'gro poleg frapantne virtuoznosti tudi izredna muzikalna interpretacija, s katero je na vseh svojih turnejah zavzel :n navdušil publiko. Glasbena Matica je pridobila virtuoza, k: ostane le kratek čas v Jugcslcviji, da priredi koncert v Celju, kar bo za Celje gotovo dobrodošla prilika pozdraviti in spoznat: enega  največjih virluozov sedanjost\
—c Operno gostovanje preloženo na drugo polovico maja. Za četrtek 8. t. m, zvečer določeno gostovanje ljubljanske opere v celjskem gledališču je preloženo na drugo polovico maja. Ljubljanski gostje bodo uprizorili Mascagnijevo opero »Cavalleria rusticana« in Leoncavallovo opero »GJu-mači«. Pač pa bo ljubljansko Narodno gledališče gostovalo v celjskem gledališču na praznik v četrtek 6. t. m. popoldne in uprizorile ob 16. Beneševo opereto »Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron«. Predstava je izven abonmaja.
—c Protiruberkulozni teden se je začel tudi v Celju v nedeljo. Zaradi deževnega vremena pa je v nedeljo dopoldne izostal koncert železničarske godbe v parku. Pač pa so gospe in gospodične pridno nabirale po mestu prispevke. V sredo 5. t. m. ob 20. bo pred mestnim poglavarstvom koncert Celjskega pevskega društva, v Četrtek 6. t. m. ob 16. pa bodo priredili SK Celje, SK Atletik in SK Jugoslavija na Glaziji nogometni brzi turnir.
—c Tujski promet, umrljivost in brezposelnost. V aprilu je obiskalo Celje 1127 tujcev (954 Jugoslovenov in 173 inozem-cev) nasproti 927 v letošnjem marcu in 895 v lanskem aprilu. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 46 oseb in sicer 14 v mestu in 32 v javni bolnici. Pri celjski borzi dela se je od 21. do 30. aprila na novo prijavilo 74 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 29 oseb, posredovanj je bilo 30, odpotovalo je 27, odpadlo pa 198 oseb. Dne 1. t. m. je ostalo v evidenci 673 brezpo-
selnih (518 moških in 155 žensk) nasproti S54 (M moškim in 192 tenakam) dne 20. aprila. Delo dobijo: 3 hlapci, po 1 krojač, miaar, klepar, sobni slikar, ključavničar in trgovski pomočnik, isvežban v čevljarski stroki, 6 kmečkih dskel, po 3 privatne kuharice to služkinje, 2 servirki ter po
I kuharica za sezono in d ona s alka pijač. —c šahovski brzi turnir je priredil Celjski šahovski klub v sredo in petek v Celjskem domu. Sodelovalo je 20 sahistov. med temi 9 gimnazijcev. Rezultati so sledeči: 1. Branko Diehl 18 točk (izmed 19 dosegljivih). 2. in*. Sajovie in S. Lešnik, oba s 17 točkami, 4. G rase r s 15 točkami. Sledijo Cernelč s 13 in pol, Fajs a 12 to pol, Skitek z 12, Brodar s 11 to pol, Caorgo z
II in Schneider s 10 točkami.
—c V celjski bolnici sta umrli: v soboto 57-letna kočarica Marija Stojnskova iz Strmca pri Rogatcu to v nedeljo 50-letna dninarjeva sena Antonija Klampferjeva 12 Celja.
—c Nesreča ne počiva V kamnolomu v Zagradu se je v soboto ponesrečil 50-letni miner Anton Brečko ia Košnice. Pri delu ga je udaril železen drog v prsi in ga močno poškodoval. Ko se je vračal 63-letni posestnik Ignac Paurič ia Pobreža pri Tepanju v soboto zvečer domov, ga je neki motociklist podrl na tla. Motorno kolo je šlo čez Paurica to mu zdrobilo levo nogo. Ko se je vračal ls-letni Martin Vengust iz Strmca pri Laškem, delavec v Gerkma-novi tovarni v Laškem, v soboto s kolesom z dela domov, je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo nad kolenom. V petek je 16-Ietni Ivan Volar is Potoka pri Rečici ob Savinji, delavec pri upravi posestva Marijin grad pri Ns zar jih. padel pri delu to si zlomil desno ključnico. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici.
SPORT
— Dvoboj naših in italijanskih aUenv««
Naša lahkoatletska zveza je prejela od iti^
lijanske zveze obvestilo, da se strinja • predlogom naj bo 13. junija v Trstu meddržavni dvoboj Italija : Jugoslavija z naslednjim sporedom, tek na 100, 400. 1.500 in 8.000 m, tek na 110 in 400 m z zaprekami in štafeta 3 krat 100 m, skok v višino in troskok. met krogle, diska in kopja. Vsako državo lahko zastopata po dva reprezentanta po ključu 5-3-2-1 štafete pa 3-1. Italijani bodo kombinirali svoja moštva. Medmestni troboj Ljubljana-Zagreb-Beograd je zaradi tekme z Italijo preložen na 2.. 3. in 4. julija v Ljubljani.
— >Sparta« |Zagreb) v Ljubljani! Zs praznik o\ t .m. ©e ie vendar Hermesu po srerilo pridobiti moštvo, v katerem je naft rojak in reprezentant Mak> Mihelčič ter popularni Relak in Urbančič V moštvu go->tov je ikoraj nad polovico reprezentantov Zagreba kakor: S'ankovič. Koprivnak. Ur banke itd. Zato bj bilo odveč pisari o tej odlični enaistorVi. Se malo o naAem doma-reni moštvu. Sjškarji pa itak slove l«'ot na\, l>oliše kombinatorno moštvo dravske bano vine in lo rosobito pri prijateljskih teknvin. Zato opozarjamo cenjeno občinstvo, da *' ogleda to zanimivo tekmo v kateri nastopa popularni »MalJSC Tekma se pr ene ob lfl.30 z predtekmo in »o cene propagandne.
Naše Gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. url.
Torek, 4. maja: Matura. Red C.
Sreda, 5. maja: Zadnji signal. Red Sre<ia.
Četrtek, 6. maja: Matura. Izven. Znižane
cene od 20 Din navzdol. Petek. T. maja: Med štirimi stenami. Red
Četrtek.
OPERA
Začetek ob 20. uri.
Torek. 4. maja: La Boheme. Red B. Gostovanje gospe Ksenije Vidali.
Sreda, 5. maja: Veseli studenček. Prami-jerski abonma.
Četrtek, 6. maja: zaprto. (Gostovanje v Celju: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron).
Petek. 7. maja: Ob 15. uri: Otrok to ples. Prireditev Katje Delakove to njene otroške skupine. Cene od 20 Din na-vzdol. Izven.
Iz Kranja
— Gledališki oder Narodne čitalnice po«
nov; opereto ^Punčkat v četrtek, 6. t. ni. ob 4 urj popoldne in v nedeljo, 9. t in. ob pol 9. uri zvečer. Pnakrbite sj vstopntrs pravočasno v prelprodaji v trgovinj pri g. Hlebšu.
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—,
davek posebej
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
POUK
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
STROJEPISNI POUK
(po desetprstnem sistemu). Večerni lečaj (1 do 3 mesece) za začetnike fn fcveibance. Posebni tečaj za starejše 'dame in gospode Vpteovsnje dnevno od 6. do pot 8. zvečer. Pričetek pouka 4- maja. Najnižja solni« na: učna ura samo 2 Din. — C h r i e to f O v učni zavod. Domobranska cesta 15 1170
PRODAM
Beseda 90 par. davek posebej. Najmanjši znesek S Din
PASKI SIR  A. L A PARMEZAN
KG 40 DIN
Cerne Oskar. Sv  Peira c. B5 NAJBOLJ &1 TRBOVELJSKI
URE Za BIRMO
mdi najceneje: Ivan P A K I Z, : Ljubljana, Pred Škofijo 15. I 1260
RAzno
Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
Trenčkoti.  veterni suknjiči NOVOSTI lepe  vzorce   *a   pum parite tn športne obleke.  nnd\ ceneno P RES KER, 8*. Petra e. 14
STAnovanjA
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
TRISOBNO STANOVANJE
v Tavčarjevi ulici, sončno, v IT. nadstropju z balkonom in prl-tiklinami oddam s 1. junijem .a 1000 Din Upravitelj: Novi trjj a 1250
TRISOBNO STANOVANJE
renovirano,  plin.  kopalnica, v red in i  mesta, oddam v najem majem ali junijem. Naslov v upravi »Slov. Naroda<. 1261
SLUŽBE
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
NATAKARICO
kavcijo, sprejmem takoj, Uto iako »prejmeni dobro kuharico. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda- po*l >Dobra služba v IV-stavracija«.        . 1266
GLASBA
Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
KLAVIR ALI PIANINO
CVpim, Plačam takoj. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod »Pianino . 1267
Otvoritveno naznanilo
Cenj. damam in gospodom naznanjam, da odprem v sredo, dne 5. maja t L na Borštnikovem trgu 4
moderno in higienično urejen brivski in frizerski salon s posebnim vhodom.
Izvrševal bom: striženje, železno, vodno in trajno ondulacijo z najnovejšim aparatom na topli zrak. manicuro in barvanje las, obrvi itd. Zagotavljam, da bom vsa dela izvrševal s strokovno naobraženimi močmi in se cenj. občinstvu najtopleje priporočam.
CIRIL VASL, frizer za dame in gospod«', Borštnikov trg št. 4, LJUBLJANA
vij^^j<„n^'>^žj'^-i-^i£n>^'Jo.^, !^5',vS5*~y:< Lx>5<^ini'v?*^ uv^      <u>-Si^.^ £s«
Makulatura! papir
proda oprava n Slo venskega Naroda44 Ljubljana, Knaflleva ulica itev. f
Stran r4
»SCOVSN8K1 HIBODt torek. 4. maja 1«3T.
101
Glavna skupščina
sokolske župe Kranj
Delovanje župe je bilo lani zelo živahno in plodonosno
Jesenice, 3. maja V nedeljo 2. t. m. se je_ vršila v Sok. domu v Radovljici dobro obiskana glavna skupščina sokolske župe Kranj. Skupščino
je otvor*.i župni stareširna br. Jakob špi-
ear, ki je iskreno pozdravil navzoče predvsem zastopnika SSKJ br. švajgarja, dalje zastopnika politične oblasti in p recital brzojavne pozdrave Nj. Vel. kralju Petru II-, Nj. Vis. namestrilkii knezu Pavlu in I. pod-starešmi SSKJ bratu Engelbertu Ganglu, kar je bilo sprejeto z burnim odobravanjem.
Vsa poročila so bila natisnjena v posebni brošurici, ki je bila vsem delegatom poslana teden poprej v proučitev. Iz vseh poročil je razvidno ogromno delo. ki ga je opravila župa na polju telesne in duševne vzgoje.
Zelo zanimivo je poročilo tajnika br. Kla-vore. Župa šteje 32 edinic in 2 četi. v katerih je 4772 članov. Največja manifestacija je bil župni zlet v škofji Loki in župne tekme v Kranju. Gorenjski smučarji Sokoli so dosegrli odlične uspehe pri saveznih smučarskih tekmah na Pohorju in pri tekmah za slovansko smučarsko pi-venstvo na Češkoslovaškem. Na olimpijadi v Berlinu je v jugoslovenski vrsti tekmoval br. Janez Pristov. Prosvetni odbor je v Kranju odlično pripravil prosvetni dan s koncertom pevskih zborov in godb, v Stražišču pa je bila z velikim uspehom vprizorjena revija: >K bratstvu*. Ustanovila se je Sokolska kreditna zadruga, ki posluje v Radovljici Z novo intenzivnostjo pa se je začela izvajati sokolska Petrova petletka.
Poročilo župnega načelnika br. Beznika, navaja uspehe smučarskih tekem SSS na Pustevnah (ĆSR) in saveznih smučarskih tekem na Pohorju, pri katerih so si več prvih mest priborili gorenjski Sokoli. Župnih tekem v Kranju se je udeležilo 271 tekmovalcev in tekmovalk, saveznih naraščaj-skih tekem v Subotici pa 4 vrste tekmovalcev in tekmovalk, ki so dosegli izredno lepe uspehe. Na župnem zletu v škofji Loki je korakalo v sprevodu 1.470 sokolskih pripadnikov, na javni telovadbi pa je nastopilo 1.592 telovadcev in telovadk. Poročilo navaja tudi uspehe gorenjskih sokolskih smučarjev pri župnih smučarskih tekmah v Mojstrani, saveznih smučarskih tekmah in smučarskih tekmah za slovansko smučarsko prvenstvo, ki so se vršile letos v Planici.
Zelo zanimivo je bilo tudi poročilo, ki ga je podal prosvetar br. špicar. Poročilo med drugim navaja, da so imele edinice 160 predavanj sokolske, gospodarske in znanstvene vsebine pred 11.39S poslušalci in 52S g-ovorov pred vrstami, v katerih je bilo S948 poslušalcev. V edinicah je bilo 95 debatnih večerov, 123 gledaliških in 149 kino predstav, ll koncertov, 2S zabav, 23 akademij. 50 proslav, 1 izložba, 37 izletov, in 7 drugih prireditev. Naraščaj je priredil 14 izletov, 4 sela. 7 akademij, deca pa 19 izletov, 6 raznih prireditev in 7 akademij.
Blagajnik br. Aleksander Kump je poročal, da je imela župa Din 92.646— dohodkov in toliko izdatkov, proračun za 1. 1937 pa predvideva 90.040 — Din dohodkov in prav toliko izdatkov.
V imenu revizorjev je poročal br. Srečko Čop. da so našli vse poslovanje v vzornem redu in predlagal blagajniku in upravi raz-rešnico, ki je bila soglasno sprejeta. O poročilih se je razvila dolga in stvarna debata, na kar je bilo izvršenih več sklepov, ki so za razvoj sokolskega dela velikega pomena.
Skupščino je v imenu savezne uprave pozdravil njen zastopnik br. Verij švajgar iz Ljubljane, ki je navzoče vzpodbujal k še
bolj intenzivnemu delu. Savezu SKJ je bila predložena v potrditev naslednja nova upra va, v kateri so:
Starešina: špicar Jakob Radovljica, I. podstarešina: Dolenc Franc, star., Skofja Loka. H. podstarešina: dr. Obersnel Maks, Jesenice, m. podstarešina: Zavssnik Stanko, Kranj. I. tajnik: Cvar Josip, Kranj. II. tajnik: Ing. Gros Ožbolt, Kranj. (Preds. narodnoobr. ods.) Prosvetar: fipicar Jakob Radovljica. Načelstvo: Beznik Vinko, Kranj, načelnik. Hrovat Ljudevit, Radovljica, Benedik Franc, Stražišče, Buh Tone, Jesenice, podnačelniki. Ažman Marija, Kranj, načelnica. Horvat Lojzka. Radovljica, KuŠer Nadina, Kranj. Verdir Stana, Tržič, podnačelnice, Horvat Rudolf, Skofja Loka, nač. ml. odseka. Člani uprave: dr. Dolar Simon, Kranj. Dr. Petrič Karol, Kranj. (Predsednik zdravniškega odseka). Korfiič Lovro, Kranj. (Blagajnik). Ing. Mla-
kar Jaka, Kranj. (Statističar). MHoeević Miloš, Kranj. Oiip Pavel, Lesce. (Preds. socijalnoga odseka). Sušnik Matija Jesenice. Golmajer Silvester, Ljubno. Markulj Ivan, pukovnik, skofja Loka. Mokorel Viktor, Žirovnica. Vidmar Jože, Tržič. Bar-berino Štefan, Javornik. Namestniki: Cink Franc, Javornik. Markelj Janko, Dražgoše. Ing. PetrovČič Srečko, Jesenice. iGradbeni odsek). Oman Franc. Stražišče. Potušek Avgust, Kranj. Debeljak Vojteh, skofja Loka. Serajnik Jože, Mojstrana. Kolman Dolfka. Radovljica. Rant Franc, Stražišče. Nučič Albert, Kranj. Revizorji: Repič Drago, Kranj. Pohar Ivan, Jesenice. Pogačnik Ciril, Podnart. Globočnik Fran, Tržič. Pru-dič Anton, Kranj. Namestniki: Lazar Lojze, Radovljica, Cof Bogomir, Kranj, Oman. Rateče: Častno sodišče: Ing. Emmer Franc Kranj. Nečemar Ferd., Kranj. Dr. Gruden Jože. Tržič. Dr. Vovk Janko, Jesenice, Dr. Penko Franc. Kranjska gora. Namestniki: Dr. Rekar Ernest. Jesenice, šorli Ivo, Go-renja«vas. Dr. Sfiligoj Jos. Tržič.
Po izpolnitvi predsedstva, načelstva. članov uprave, namestnikov in razsodišča je br. fipicar imel lep zaključni govor, na kar je pevski zbor Sokolskega društva Radovljica zapel himno >Hej Slovani«, ki so jo peli tudi vsi navzoči.
Koroška poje
Koroška živi
Ob prisrčnem navdušenja Ljubljane so peli koroSki Slovenci iz Brnce pri Beljaku
Ljubljana, 4. maja. Koncert slovenskih koroških narodnih pesmi, katerega je priredil moški zbor pevskega društva »Dobrač« z Brnce pri Beljaku, jc bil vesel in pomemben dogodek. Občinstvo iz vseh slojev Ljubljane je napolnilo frančiškansko dvorano. Prišli so poslušalci iz vseh slojev in zastopniki naših kulturnih in narodno-obrambnih društev. V Ljubljani živeči Korošci in Korošice so imeli svoj praznik, ki je bil obenem praznik vse Ljubljane. Že dolgo ni bilo v naših dvoranah toliko prisrčnega in spontanega navdušenja kakor sinoči. Bil jc večer, ko nam je lepa koroška pesem vsaj /a nekaj uric vzradostila srca, ki nam krvave, kadarkoli pomislimo na naše brate onstran meje. Vesela misel, da koroški Slovenci še niso mrtvi, da so še v živi zvezi / narodnim telesom in to predvsem z narodno pesmijo, ki je vselej skrivnostna vez med brati ene krši, ta vesela misel je bila sinoči doživetje, za katerega smo od srca hvaležni koroškim slovenskim pevcem. Bolna pljuča na severu še dihajo! Da bi kmalu doživeli še trenutek, ko sc bo razlegala v na^ih dvoranah še pesem bratov z juga, kajti misel na te brate je bila tem bolj grenka ravno sinoči.
Pred koncertom jc zastopnik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu Maks Trunk pozdravil občinstvo in se zahvalil za lep sprejem svojih rojakov, ki so prišli in z narodno pesmijo dokazali, da šc kulturno
žive. Domovina jih je vsa vzradoščena sprejela   tako v NTovern  mestu in v Treb-
njem kakor v Ljubljani. Nato jc moški pevski zbor pod vodstvom Ivana Kopriv-nika pel koroške narodne: Tam čier teče bistra Žila . . . Od Celova noj do Drave ... Oj ti praburna stvar... in še pet drugih do odmora. Pevski zbor »Dobrač« šteje 20 Članov. Zborovodja Ivan Koprivnik je odličen vodja in tudi dober pevec. V nekaterih pesmih jc zapel sam naprej, kakor zahtevajo nekatere naše narodne pesmi. Presenetil nas ie s svojim tinim prednaša-njem in nič manj odličnim vodstvom zbora. Njegov liričen bariton bi radi poslušali kar brez konca. Pevci so peli z občutjem in želi zasluženo odobravanje po vsaki pesmi.
Med odmorom »e pevce pozdravil v imenu v Ljubljani organiziranih in živečih Korošcev dr. Julij Fcllahcr. Koroška ni kulturno mrtva, je poudaril. Koroška poje in dokler poje svoje narodne pesmi tudi živi in hoče živeti! Koroška hoče živeti kot slovenska Koroška. Hvaležni smo bratom, ki so pionirji narodnega dela onstran meje v teh težkih časih in prilikah.
Koroški Slovenci iz Ljubiianc so poklonili pevcem krasen venec, gospa dr. Roži-čeva pa jih je presenetila z ljubkim darilom: s slovenskimi srčki, ki naj spomin ia-jo koroške brate, da čutimo z njimi. Po odmoru so pevci zapeli še devet koroških narodnih pesmi. Zaključili so s šegavo »Ju-hcj. poidamo v Skufčc«. katero so po navdušenem ploskanju občinstva ponovili.
Koroška poje zaradi tega Korošlca šc ži-
Modernega Ikara ni več
Cletn Sohn o sebi — Na svetu je okrog 200 letečih ljudi
Poročali smo že, da se je v nedeljo teden ubil na letališču pri Parizu med zračnimi akrobacijami leteč," človek Clem Sohn. Nekoč je drzni letalec pripovedoval, kako se je navdušil za lelanje brez letala, samo s po* močio lastne moti. Bil je še dijak, ko je slišal o Ikaru. On in njegovi sošolci so sedeli zamišljeni nad metamorfozam! Ovida, čigar klasično lepote še niso razumeli. Po uri na-|K>rneira čitanja, zaposleni s slovničnimi nalogami, no prišli do zgodbe Dedalovega sina. Kar Nem ves navdušen iftčutil, je pravil Oeni Sobo, kako lepa je bila povest teja mladeniča, kj pri-trdi na ramena velika krila m se dvigne v zrak, da bi preletel morje.
Kako krasno je moralo biti plavati tako visoko, tako blizu solnca, tako blizu oblakov, da se je jel topiti vosek, s katerim so b;,la pritrjena krila Ikarov padec me je silno navdušili tesza mojega rrve?a srečanja z lelefini človekom sem se jel zanimati za letanio In tako sem dozoreval v svojem des lu. Upal sem, da bom lahko pokazal uspehe svojega prjzadevania že prihodnjo pomlad, če ]>ojde vse po sreči.
Letet^ kakor Ikar je lahko če se človek dvigne s hriba. Doslei ee»m se dal vedno dvigniti z letalom 2000 do 3000 m visoko, od koder sem se jel spuščati mahajoča krili Dolgo sem se držal v doseženi višini, končno sem pa jel padati v spiralah na zemDo. | Ce*do sem padel na tla precej trdo. toda ni- *
koli moj padec ni bil nevaren. Težave so bile še vedno samo v začetku, ko se |e bilo treba dvigniti v zrak. O tem sem pogosto razmišljal sam in tudi moji leteči tovariši — okrog *2O0 nas je na svetu, polovica v Evropi, polovica pa v Ameriki. — Skušali smo
izumiti našim krilom    prikladen pomožni
motor. Mislili smo si nKrtor, ki bi ae dsl pritrditi pod prsi z jermeni. V tem pogledu sem bil baš pod vplivom ideje izumitelja avtogira Jeana de la Cierva Razprostrta krila, da bj kljuboval rotacijskemu gibanju motorja in človek bi se lahko dvigal nav> Pično v zračne višave, kjer bi z enostavno kretnjo glave ustavil motor in jel letali a lastnimi krili.
še nerešeno je ostalo vprašanje kako dolga na i l>odo ramena propelerja. Najbrž bodo merila ,ia ar^ratu približio en meter ia bodo zelo prožna. Vsa konstrukcija bi ne smela tehtati nad 5 kg. da bj se mogel leteči človek prooto gibati. Ce bodo moji }0-skusi spomladi uspešni, bom najbri proda! svoj izum po nekaterih izprem^m'.ah vH'ki ameriškj ftlavik] družbi, ki hoče '.zde'ati film z eskadrilo v zračne vsav^ pot^jnenih letečih ijuJi. Upam, da se bodo ikarove sanje urcsn.čile na filmskem pla*nu in M čakamo z radostnim zaupanjem, da preidejo potem v vsakdanje življea/\ v splo-no korist.
Od predzadnje nedelje pa ni več na sve; tu *200 letečih ljudi. Iz njihovih vrst je odšel veliki inspirator, nekoliko pesniška duša, mož izrednega poguma in jasnega pogleda v bodočnost Nobene meje ni poznal, ki bj pa ovirala v stopnjevanju poguma in ha-zardnosti. Njegov letalski sistem kril $e je dobro obnese!, pač pa mu je odpovedalo padalo. Sicer pa^ ne bomo nikoli dobili odgovora na vprašanje, ali ni morda zadnji polet modernega Ikara tudi to pot presegal njegovih moči.
Vrhovna znanstvena ustanova
Vrhovna znanstvena ustanova sveta je Med. narodni svet znanstvenih združenj, kj zaseda od 26. aprila v Londonu. Prej se ie imenovala ta ustanova mednarodni raziskovalni svet. Ustanovljena je bila leta 1919, ko Je njen predhodnik. Mednarodno združenje znanstvenih akademij, med vojno razpadel. Prvotno naj bi se bjl Mednarodni svet sestal vsaka tri leta v Bruslju k občnemu zboru. Obenem z imenom se je pa 1. 1931 izpr*?-menila tudi ta določba pravil. Svet se lahko sestane tudi drugje, če ga povabi katera druga država Vrhovna organizacija mednarodne znanosti je torej dedič Združenja akademii, ustanovljenega skoraj pred 40. leti! Takrat, ob koncu preteklega stoletja, so se sestajali munehenska in dunajska univerza ter kraljevski društvi v Gottingenu in Lcpzigu vsako leto na znanstvenih kongres sin. Leta 1S98 pa ie kongres teh Štirih združeni na pobudo kraljevske era društva v Gottingenu 6klenil povabiti tudi kraljevsko društvo ]z Ix>ndona, naj bi ec pridružilo tej organizaciji. Anglež; so sprejeli povabilo pod pogojem, da so združen ia mednarodnega značaja.
Med prvimi, kj so se pridružili razširjeni organizaciji, so bile akademijo znanosti ▼ Parizu, v Rimu jn v Petrogradu ter Med na ^ rodna akademija znanosti v VVas;hirrg1oniL Naslednje leto ie bil kongres teh znanstvenih us-tanov v \Viesbadnu. kjer je bilo ustanovljeno združenje akademij s tem. da bo v začetku vsakega tretjega leta občni zbor. Prvi občn; zbor ie bil že naslednjega leta v Parizu. Med vojno so bili še kongres^ akademij v nevtralnih državah. ni.so pa bili vee. popolni. V oktobru 101no povabile združene akademije znanost; v Parizu, Londonu
;n \Vashingtonu zasaJopniko vt^ega znanstvenega sveta v Pariz, kjpr ?e bil TVttjmovljen mednarodni raziskovalni svet Iz tega se je pa razvil Mednarodni svet znanstvenih združenj.
Iz Maribora
Selitev angleških dragocenosti
Po Ameriki in tudi po Angliji in Franciji se je razširila nedavno vest, da se je napotila iz Chicaga v Evropo tolpa tolovajev, da bi porabila ugodno priliko, ko se ves London pripravlja na svečano kronanje kralja Jurija VI. in bi vlomila v zakladnico Tower, kjer so shranjene dragocenosti angleške krone. Govorilo se je celo, da so ameriški tolovaji že prispeli v Francijo, kjer jih iščejo londonski detektivi. Na prvi pogled bi človek mislil, da je ta vest preveč fantastična, saj je znano, da so dragocenosti angleške krone dobro zavarovane pred vlornilci. Toda londonska policija meni, dragocenosti v vitrinah pri vseh tehničnih napravah in zanesljivi straži vendar le niso varne.
Ker so pa morali krone prepeljati k dvornemu dragiiljarju v Albermarle stree-tu, da jih prilagodi glavi kralja Jurija VL je policija sama priporočila dvoru, naj vzamejo takoj vse dragocenosti in jih shranijo v draguljarjevo zakladnico, da jih ne bo treba čuvati na dveh krajih. In tako so spravili vse dragocenosti angleške krone v jeklene zaboje in močna straža jih je prepeljala k draguljarju. Tam ostanejo v tresorih do noči pred kronanjem, ko jih zopet odpeljejo pod močno stražo v West-minstrsko opatijo. Ves pripadajoči blok v Albermarle atreetu je zdaj zastražen s policijo in vojaštvom.
— GMaflsfie. V torek sveeer ponove »a
red C F&Uoro opereto »Dolarska princesa.« — V četrtek ob 16- uri popoldne bo v okviru protftubertailoznega tedna uprizorit«' otroške igrice >Puncke žive* po znižanih cenah. Zvečer bo repriza Lehar. jeve operete >Dežela smehljaja.« Veljajo znižane cene.
— Nagrajeni osnutki letaka M T. Konusi ja, ki so jo sestavljat predsednik zadruge »Mariborski teden« dr. Lipold, industrijalec Sabothv, ravnatelj Putnika Loos in arhitekt ing. Cernigoj. je pregledala vposlane osnutke za letak letošnjega Mariborskega tedna ter najboljše nagradila. Prvo nagrado v znesku 2000 dinarjev je dobil grafik Josip Trpin iz Ljubljane, drugo (1000 din) akademski slikar Sergej Glumac iz Zagreba, tretjrv nagrado (500 dinarjev) je žirija prisodila gradbenemu tehniku Primožiču iz Maribora . Četrto (300 dinarjev) pa arhitektu Dragu Kor-barju iz Zagreba.
— Med mlado generacijo violinskih vir. ruozov se je v zadnjih letih posebno odlikoval Francoz Robert Soetens, ki je da nes med najvidnejšimi osebnostmi violinske igre. Na potu na koncertno turnejo po Italiji se bo mudil teden dni v naši državi in bo pri tem koncertiral v sredo, dne 5. t. m. v Mariboru v kazinski dvorani. Njegcvi dosedanji koncertni nastopi v vseh evropskih državah so nru dovedli po leg ogromnega moralnega, tudi možnost, da. si je nabavil dragoceno italijansko ■violino, ki sama predstavlja vredrr\*t 200.000 Din. Na ta dragoceni inštrument bo sv i ral virtuoz tudi v Mariboru.
— Mednarodni vlomilec aretiran v M» rih*>ru. Zadnje čase je bik) v Mariboru izvršenih več drznih vlomov v trgovine m to sredi dneva. Policija jo bila ves bal marljivo na dehi in je ugotovila, da jo storilec moral biti zrni ni mednarodni vlomilec in tat 31 letni mehanik Prane Stanek. rojen v P:unr o pristojen v občino Sv. Krištof nad I^a-*k< m. v soboto je policija bila oTr.o^čcna, da je Stanek irekjo v Mariboru. Takoj je hi .ilarmiran ves varnostni aparat in tudi okoliške žandir. merije. Orožniki v Studencih so v neki gostilni res izsledili moža, ki ji imel nad levim ušesom maCilen 4 p belih inst kar je vlomilca izdalo. Staneta bni na vesti vlom v Bizjakovo đrajTUtjarno, vlom v vinarsko šolo. v stud nški <)bčinski urad, v Pintar. jevo trgovino v P'Mnici in vdorn v trgovi no Bate v Murski Soboti ter še več dnr.r h vlomov. Jo iMOtlallBl za opoldanske vlome in je kot tak poznan tndri v Gradc-u, kjer je presedel večletno ječo. Stsnek g -vori 7 evropskih jezikov In tuđi esperanto ter ima stenografi ran dnevnik, ki bo (Šotoru služil preiskavi. Vse vlome Stanek trd -vratno taji, v^miar pa. se rou dado ven vlomi dokazati na podlagi očividcev In derugjh važnih okolnosti.
— MeSIčck šahovski prvak Maribora T V še« tem koiu šahovskega tunu rja za prvenstvo Maribora je Mešiček porazil Babica, prof. SUopan Severa, Ljakeš Krulcn in Lobkov Albaneža. Partija Kufcovec— Knehtl je bila pmkmjerm. Stanje po 6. Kx>hi: Mešiček 6, prof. Stupon 4 in pol Knulc 3 in pol, L»o*>kov 3 m pol. Kukova 3 (1), Babic 3. LukeS 2 in pol, Sf-ver 1. Albaneže >A (2) točke. Vse kaže, da bo letos postal rnarjtoorrskl Šahovski prvak g. Mešiček, ki je v izredni formi.
— Tujski prome*. Meseca aprila je obiskalo Maribor 1721 tujcev, med njimi 60S inozemcev. Od teh je bilo 276 Avstrijcev. 232 Nemcev. 87 <5ehov. 33 Italijanov', l«s Madžarov, 15 Poljakov, 12 ^lcairjev, 11 Rusov, 7 Angležev. po 5 Francozov in Američanov in po 2 Holandca in Grka.
— (crkveni rop v Slovenjgradu. V novi na nedeljo so doslej neznani storilci vdrli v župno cerkev v Slovenjgradeu. Pr: glavnem, oltarju so vlomHi v relikvarij in odnesli 4 kipe iz zlata, ki izvirajo še iz 17. stoletja in predstavljajo izredno zgodovinsko vrednost. Več drugih dragocenosti so zločinci poškodovali tako, da je škoda ogromna. O cerkvenem ropu je b -la obveščena, policija in vse varnostno oblasti se trudijo, da hi izsledile vlomilce. O dogodku je bil obveščen tudi ljubljanski konservator dr. Štele, ki bo ugotovil Škodo. Pred nakupom kipov se svari.
— V soboto bo premiera Kraigherjeve tlr"nv »jskoljka«. To je zelo subtilno, dramatično in z odlično odrsko tehniko pisano delo, ki se godi med podeželskim izobraižensLvoim, >Skoljkac apada nedvomno mej najboljše slovenske dramske tvorbe. Rezija je v rokah glavnega režiserja J. Kovica, ki igra tudi Tonina. Ostale večje vloge igrajo: Rasbergorjeva Pepdno, Starčev«, Olgo, Kraljeva Strelovo, NakrsL Maksa in P. Kovic Lubina.
Čitajte in širite »Slovenski Narod«!
Paul HilsO:
32
maščevalec
Roman
Zdaj
— No — o tem bomo lahklo še govorili lahko greš. Daisy.
Sallinev je mirno pokazal z roko na vrata, češ, da hoče ostati sam s svojo ženo. Daisy je pozdravila roditelja in odska iz k^jižndce.
Odšla je naravnost v svojo sobo. Niti za hip ni dvomila, da oče želi, da vzame japonskega princa, toda. ..
Daisy je vstopila v svojo sobo. Počasi se je pri. bližala divatiu, potem se je pa vrgla nanj in krčevito zanhtela. Mračne misli so ji zarojfle po boleči glavi, saj sirota ni vedela, kaj naj stori.
Morda bolj nego je Morran mrislil se je zavedala važnosti zadnjih dogodkov. Dobro je razumela, da je padel sum na njo in da vse kaže, da je ona V zvezi z umorom. Ce se ne zgodi nekaj nepričakovanega, bo obsojena na podlagi mdicaj kot morilka. O tem ni moglo biti dvoma. Potem bi pa prišlo na dan...
Daisv si ni upala misliti te misfti do konca. Bilo ji je kakor da se vse ruši na njo. Zopet je skrila
obraz v mehkih hTazmah in zaihteila kakor da % hoče počiti srce.
Kar ji je šinila v gtarao nova misel, jasna, točno začrtana miseL Ležala je mimo, toda nova misel ji je vrnila vso Hadtookrvnost. Zdelo se ji je, da ji topel, sočutja poln gdas sepeče:
— Zakaj se mi nočete zaupati — saj vendar veste, da je moja najbolj vroča žetja pomagati vam?
Tisti hip se ji je zdelo, da vidi pred seboj miren, možat obraz BilLa Morrana.
Brž se je va-anmaika. Kaj bi se mogla obrniti nanj ? Vsega bi mu seveda ne mogla povedati, vendar ... Morda bi ji mogel pomagati in svetovati ji. To je bilo pošteno napram njemu, saj mu ni mogfla povedati...
Smehljaj ji je zaigral na obrazu. Planila je pokonci in odhitela k zrcahi. Hitro si je napudraAa obraz, potem je pa odhitela iz sobe.
HJtela je naravnost k telefonu. Nikogar ni Mo v bJSžini, zato je brž telefonirala in zahtevala njegovo stevflko.
Daasy je silno utripalo srce. Ali je bdi doma? Da, ji je* odgovarjal njen glas. Zbrala je ves svoj pogum in zaklicala v slušalko:
— 1\i Daisv SaBineyeva, gospod Morran! Go. vurifci moram z vami. Alfi smem — smem priti k vam?
SKeala je radost v njegovem gfasu, bo ji je hitro odgovoril:
— Pričakujem vas, gnjfinrfičngi Daisv — Na svidenje!
Rili je atat še nekaj časa s stošatko v roki, ko je bila zveza že prekinjena- Oči so se mu "skrile v nenavadno toplem lesku. Mar mm naenkrat zaupa? Ali mu bo vse zaupate?
Lahno se je zdrznil pri besedici »vse*... Kaj je bilo >vse< v tem primeru? Niti v svoji najbolj vroči zaljubljenosti v lepo dekle, ki jo je oni dan prvič videl pred hotelom, se ni upal tajiti .da bi mogUo to pomeniti samo. ..
Sklenil je še enkrat vse dobro premisliti, predno pride. Videl je Daisv SaSHneyevo, kako izstopa iz avtomobila, v katerem so malo prej našli umorjenega moža. In avto se ta čas ni ustavil. Misel na samomor se je zdela BIllu preveč nesmiselna, da bi se mudil pri nji. V tem primeru bi gotovo vsak pravnik videl najmočnejše mtficije proti nji. Saj je hfla zadnji človek v av^omobJTu, predno so umorjenca našli
Torej bo morda vendarle... Afi pa je vsaj nekaj videla.
Bili se je malo nervozno zasmejal samemu sebi. Nikakor ni hotel verjeti tej mmOi, čeprav mu je bilo jasno, da bi drugi temu verjela. In v tem je tičala nevarnost za Daisy ,če bi kdo odkril, da polletja zaman išče baš njo.
In potem še tajna Harris?
Mtonran je bil pripravi jezi priseči, da je videl Hanisa v avtomobilu, kjer je očrvidno dremal. Kmalu eo pa našli v istem avtomobilu moža, ki pa ni bil Harris, dočam je Harris, znan londonski mffi jonar ,v istem trenutku izginil, a pozneje ga
je našel v stari mračni hišfr v okraju zločincev LL. mehousu.
RiTl je slednjič nehal razmišljati o tem, ker je spoznal yda je vse razmišljanje zaman. Bil je vesel ^ko je zapel telefon in prekini] njegove mis/li
— Halo!
Bil je Dioiov glas.
— Kaj pa hočeš, Dick? Je kaj novega?
— Da ,toda povej mi najprej, aM m mino prepričan, da je mož, ki si govori] z njim v Simfrtiree-tu, res Harris?
— Seveda sem prepričan o tem. Nisem sicer intimen Harrisov prijatelj, toda videl sem ga že tolikokrat, da ga pač lahko takoj spoznam. Sicer pa njegovega obraza človek itak ne more zamenjati z drugim.
—Saj to se je vendar zgodfito v n^odni noči umora, — se je začufl Dickov glas iz slušalke. Bffll je postajal nestrpen.
— Seveda, toda to je bflo v svrtu luči prmoči in povrhu se iz daljave. To je res nekaj povsem drugega, saj sem stal pred njim in govoril z njim.
— Hm, — da, ne morem tega trditi, nočem pa fcucfi govoriti o tej stvari mnogo po telefonu.
— Čemu si me pa MLcaH ?
Dick je za hip okleval, potem je pa odgovoril: —> Ker sem hotel vedeti, če se nšsi zmot!? glede Harrisa tam v Lamehousu.
— Kako bi se bC mcjgel zmotiti? Jasno je« da se nisem frmrvtm
Dn<m)a Joatp fMptit^_Oft »Narodno Uskarnoc rraa Jetrna — S* upravo in mnerntnl đel usta Oton Cbilstot. — Val t LJubljani.