poklicne orientacije Vprašanja Vzgoja, december 2022, letnik XXIV/4, številka 96 9 Obdobje dozorevanja mladostnika postavlja pred odločitve, med katere sodi tudi izbira poklica. Čeprav gre za izbiro posameznika, se v ta proces aktivno vključujejo predvsem starši, svetovalni delavci in učitelji. Slednje nakazuje, da ima odločitev o izbiri šole in izobraževalnega programa precejšnjo težo, in čeprav mladostnikova odločitev ni nepovratna, je vseeno ne smemo jemati preveč zlahka. Izbira srednješolskega programa je eden prvih korakov v razvoju posameznikove kariere, zato je pomembno, da mladim v tem procesu nudimo ustrezno podporo. Vloga šolske svetovalne službe Kljub nekolikšni zmedi okoli poimenovanja ima poklicna/karierna orientacija v Slove- niji dolgoletno tradicijo. Njeno načrtovanje in izvajanje je eno temeljnih področij dela šolske svetovalne službe, ki je opredeljeno tudi v dokumentih, ki urejajo njeno delo (Programske smernice …, 2008a, 2008b; Bezić, 2016). Karierna orientacija (KO) v osnovni in srednji šoli naj bi temeljila na spodbujanju in podpori celostnega oseb- nostnega in socialnega razvoja učenca oz. dijaka. Ta mu, v skladu z njegovimi razvojnimi značilnostmi, zmožnostmi, interesi in cilji, omogoča ozaveščeno, avtonomno ter odgovorno izbiro po- klicne in izobraževalne poti oz. gradnjo osebne kariere (Bezić, 2016; Štremfel in Lovšin, 2015). Skladno s Programskimi smernicami (2008a, 2008b; Bezić, 2016) poklicna/karierna orientacija poteka na več ravneh, pri njenem uresničevanju pa naj bi usklajeno delovali svetovalni de- lavci in učitelji. Najbolj intenzivno se s poklicno/karierno orientacijo ukvarjajo svetovalni delavci, pri čemer pa Gregor- čič Mrvar idr. (2021) ugotavljajo, da so pri oceni področij vsakdanjega življenja in dela, v katerih opravijo največ delov- nih nalog, področje šolanja in karierne orientacije postavili na četrto mesto (od šestih), iz česar sledi, da na tem področju opravijo (naj)manj nalog. Istočasno pa so poudarili, da v zadnjem desetletju opa- žajo spremembe v delovanju svetovalne službe prav na tem področju, kjer je dela vedno več, obenem pa je to vedno bolj zahtevno (prav tam). V zadnjih desetle- tjih so se pogoji odraščanja in možnosti za vstop v odraslost zelo zaostrili (Kuhar, 2014). Ključna značilnost procesa odra- ščanja pri nas in v vsem zahodnem svetu je naraščajoča negotovost prehodov v od- raslost, zlasti pa težavnost vstopa na trg dela oz. pridobitev stabilne in dostojne zaposlitve, ki je pri večini še vedno pogoj za dolgoročnejše načrtovanje življenja, ustvarjanje družine itd. (prav tam). A slednje ni edini razlog, ki govori o po- menu poklicne/karierne orientacije. KO kot varovalni dejavnik Dejavnosti poklicne/karierne orientacije so pomembne tudi zato, ker jih oprede- ljujemo tudi kot varovalni dejavnik pred slabo oz. negativno izbiro. Pomanjkanje jasne namere pri mladih lahko vodi do nepremišljene izbire srednje šole oz. pro- Danijela Makovec Radovan, dr. znanosti, doc. za poklicno pedagogiko in andragogiko, je visokošolska učiteljica na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in predsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije. grama, kar s sabo nosi številne negativne posledice: nezadovoljstvo, pomanjkanje motivacije, slabši učni uspeh in tudi zgo- dnje opuščanje izobraževanja, ki ga pozna- mo kot 'osip'. Gre za proces, ki se pojavlja v več oblikah in vključuje mlade med 15. in 24. letom, ki so pred zaključkom izobraže- vanja opustili šolanje ali ga niso nadaljevali na višjih ravneh. Osipniki niso samo po- samezniki, ki so opustili izobraževanje, ne da bi ga uspešno zaključili, ampak mednje uvrščamo posameznike, ki so: • dokončali OŠ in se v nadaljnje izobra- ževanje niso vključili, • dokončali programe srednješolskega izobraževanja, ki ne vodijo neposre- dno do možnosti vključitve v terciar- no izobraževanje, • prekinili neko obliko izobraževanja in se vključili v drugo. Kadar o osipu govorimo v odstotkih, Slo- venija v primerjavi z evropskim povpre- čjem sodi med države z najnižjim dele- žem osipa. To nas ne sme zavesti, saj je to posledica metodologije merjenja, kjer se v statistiko osipnikov uvrščajo zgolj tisti, ki iz izobraževanja dejansko izstopijo. Ne glede na metodologijo pa številni razisko- valci (npr. Alivernini in Lucidi, 2011; Ce- derberg in Hartsmar, 2013; De Witte idr., 2013) ugotavljajo, da je zgodnje opuščanje šolanja rezultat interakcije številnih kom- pleksnih spremenljivk in je pogosto težko določiti, katera je v danem trenutku odlo- čilnejša. V povezavi z osipom najpogoste- je omenjajo dejavnike, ki jih razvrstimo v tri širše skupine: individualne razlike med posamezniki in dejavniki družinskega po- rekla, dejavniki trga dela in dejavniki šol- skega okolja. Poklicna/karierna orientacija Varovalni dejavnik pred opuščanjem izobraževanja poklicne orientacije Vprašanja 10 Vzgoja, december 2022, letnik XXIV/4, številka 96 Ko razmišljamo o šolskem okolju, je opu- stitev programa ali šolanja sicer zadnji ko- rak, znaki pa se pogosto pokažejo bistveno prej – kot odsotnost od pouka, absenti- zem, pozorni pa moramo biti tudi na splo- šne dosežke posameznika v izobraževanju ter njegovo naravnanost do šole. Slednja elementa sta še posebej pomembna zaradi povezave s poklicno/karierno orientacijo. V več študijah, kjer so preučevali povezave med predhodno izobraževalno uspešno- stjo ter zgodnjim neuspehom in osipom, so namreč ugotovili, da sta omenjeni spre- menljivki na osip imeli večji vpliv kot dru- ge merjene spremenljivke. Markussen idr. (2011) so ugotovili, da čeprav stopnja izo- brazbe staršev vpliva na verjetnost osipa, je njen vpliv nižji, kadar nadzorujemo uspe- šnost predhodnega izobraževanja in pred- vsem prisotnost pri pouku. Tudi v drugih študijah so kot ključne spremenljivke, ki vplivajo na možnosti osipa, zaznali uspe- šnost izobraževanja, odnos do izobraževa- nja in stopnjo zavzetosti, saj avtorji ugota- vljajo, da gre pri osipnikih za mlade, ki so manj motivirani, da bi v šoli uspevali, in so v šolskem okolju pogosto tudi manj zado- voljni (Audas in Willms, 2002; Hoffman in Lowitzki, 2005). Ključno je, da poklicno/ karierno orientacijo zastavimo dovolj ši- roko in vanjo vključimo tudi informacije o učenčevi predhodni izobraževalni uspe- šnosti ter njegovo motivacijo za izobra- ževanje. Nikakor na način, da se učencu/ dijaku neko nadaljevanje izobraževanja svetuje izključno ali zgolj na podlagi ocen, njegovi interesi in motivi za poklic pa se pri tem zanemarijo, temveč znotraj širše slike, kaj v povezavi s tem, kar ga zanima, povedo tudi njegov predhodni uspeh in motivacija za izobraževanje. »Vem, kaj želim?« Izpostaviti velja tudi dijakovo naravnanost. V Cedefopovi študiji (2016) se je kot eden od pomembnih dejavnikov za opuščanje izobraževanja izkazala neustrezna usmer- jenost oz. naravnanost dijaka. Pri tem gre pri mladostnikih pogosto za pomanjkanje jasne, namerne in premišljene izbire, kaj želijo v prihodnosti početi. Seveda je ra- zumljivo, da večina mladih, ki se odloča za nadaljnje, predvsem srednješolsko izo- braževanje, nima izoblikovane jasne vizi- je svojega poklicnega razvoja. Težava je v tem, ker jim pogosto manjka vsakršen raz- mislek o njihovi prihodnji poti ali samo- refleksija o njihovih interesih. Pasiven in odtujen odnos do izobraževanja (in morda tudi do učenja nasploh) je ključna težava, s katero se soočajo številni mladi. Zaradi po- manjkanja jasne namere pogosteje izbirajo poklicne poti, ki niso rezultat njihovih za- nimanj, ampak plod drugih dejavnikov , kot so: zahtevnost (oz. enostavnost) programa, šola v bližini njihovega doma, v program se vpišejo, ker se zanj odločajo sošolci oz. prijatelji, program izberejo na podlagi po- bude oz. predloga staršev ali učiteljev. To- vrstni načini izbire se lahko hitro odražajo v nezadovoljstvu (s programom), nizki motivaciji za šolanje, nezanimanju, odso- tnosti, neuspehu in opuščanju izobraževa- nja. Karierne orientacije v tem kontekstu ne smemo razumeti zgolj kot svetovanja, v katerem mladostniku (po)iščemo izobra- ževalni program, ki bi ustrezal njegovemu »osebnostnemu profilu« (prav tam: 95), ampak jo je treba razumeti širše. Ključna elementa sta samorefleksija o težnjah in iskanje odgovora na vprašanje, kako in kje mladostniki sebe vidijo v prihodnosti. Tak pristop v karierni orientaciji številni razi- skovalci vidijo kot zelo pomemben tudi pri spodbujanju angažiranosti in motivi- ranju mladih za uspeh (prav tam). Preko tovrstnega izvajanja karierne orientacije mladostnik lažje pride tudi do odločitve za določen izobraževalni program. Nujno je sistematično izvajanje KO Gregorčič Mrvar idr. (2021) ugotavljajo, da se svetovalni delavci zavedajo pomena karierne/poklicne orientacije, kar se kaže tudi v količini časa, ki ga omenjeni dejav- nosti namenijo. Smiselno je, tudi v luči preventivnih dejavnosti svetovalnega dela, na poklicno/karierno orientacijo pogleda- ti širše, saj ta predstavlja zelo pomemben varovalni dejavnik pred opuščanjem izo- braževanja. Slovenija sodi v skupino držav, ki sicer nima celovite strategije za spopadanje s problematiko opuščanja izobraževanja, a hkrati sodi tudi v skupino držav, ki imajo zelo dobro urejeno svetovanje o izbiri izo- braževanja oz. poklica – karierno orienta- cijo, ki jo strokovnjaki vidijo kot enega naj- pomembnejših ukrepov proti zgodnjemu opuščanju izobraževanja (Cedefop, 2017). Zato jo kot pomembno razumemo na rav- ni osnovnošolskega in srednješolskega iz- obraževanja. Sistemska urejenost karierne orientacije, ki je zapisana v Programskih smernicah, je vsekakor dober temelj, na katerem lahko svetovalna služba mladim pomaga graditi njihovo poklicno pot. A samo s sistematičnim izvajanjem poklicne/ karierne orientacije lahko mladim omogo- čimo, da se izognejo pastem, ki lahko tu prežijo nanje. Literatura • Alivernini, Fabio; Lucidi, Fabio (2011): Relationship between social context, self-efficacy, motivation, academic achievement, and intention to drop out of high school: A longitudinal study. The Journal of Educational Research, 104(4), str. 241–252. • Audas, Rick; Willms, Jon Douglas (2002): Engagement and dropping out of school: A life-course perspective. Hull, Quebec: Applied Research Branch, Strategic Policy, Human Resources Development Canada. • Bezić, Tanja (2016): Kako so šolski svetovalni delavci ocenili osnutek predloga posodobitev Programskih smernic za delo svetovalne službe na področju osebnega in socialnega razvoja ter karierne orientacije. Šolsko svetovalno delo, letnik 20, št. 1/2, str. 24–32. • Cedefop (2016): Leaving education early: putting vocational education and training centre stage. Volume I: investigating ca- uses and extent. Luxembourg: Publications Office. Cedefop research paper; No. 57. • Cedefop (2017): The changing nature and role of vocational education and training in Europe. V olume 1: conceptions of voca- tional education and training: an analytical framework. Luxem- bourg: Publications Office. Cedefop research paper; No. 63. • Cederberg, Margareta; Hartsmar, Nanny (2013): Some Aspec- ts of Early School Leaving in Sweden, Denmark, Norway and Finland. European Journal of Education, letnik 48, št. 3, str. 378–389. • De Witte, Kristof; Nicaise, Ides; Lavrijsen, Jeroen idr. (2013): The Impact of Institutional Context, Education and Labo- ur Market Policies on Early School Leaving: a comparative analysis of EU countries. European Journal of Education, letnik 48, št. 3, str. 331–345. • Gregorčič Mrvar, Petra; Mažgon, Jasna; Makovec Radovan, Danijela (2021): Pomen poklicne in karierne orientacije v osnovni in srednji šoli. Šolsko svetovalno delo: revija za svetoval- ne delavce v vrtcih, šolah in domovih, letnik 25, št. 2, str. 3–13. • Hoffman, John L.; Lowitzki, Katie E. (2005): Predicting College Success with High School Grades and Test Scores: Limitations for Minority Students. Review of Higher Education: Journal of the Association for the Studx of Higher Education, letnik 28, št. 4, str. 455–474. • Kuhar, Metka (2014): Izzivi odraščanja v pozni moderni ter mladostniške strategije soočanja z njimi. V: Ksenija Lekić; Pe- tra Tratnjek: Nuša Konec Juričič idr.: Srečanja na spletu: potrebe slovenske mladine in spletno svetovanje (str. 212–225). Ljublja- na: NIJZ. • Markussen, Eifred; Frøseth, Mari W.; Sandberg, Nina (2011): Reaching for the unreachable: Identifying factors predicting early school leaving and non-completion in Norwegian upper secondary education. Scandinavian Journal of Educational Re- search, letnik 55, št. 3, str. 225–253. • Programske smernice. Svetovalno delo v osnovni šoli (2008a). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. • Programske smernice. Svetovalno delo v srednji šoli (2008b): Lju- bljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. • Štremfel, Urška; Lovšin, Miha (2015): Karierni ter osebnostni in socialni razvoj mladih: pogledi, pristopi, izzivi. Ljubljana: Pe- dagoški inštitut.