POŠTNINA PLAČANA V OOTOVTNI V E CE R NIK [Leto XIV. :s Sev. 19 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25-67 in 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 poštni Čekovni račun 11.409 Maribor, sreda 24. Januarja 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejenian v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din. tujina 30din Cena din 1*— Mir na jugovzhodu interesu vseh sil Zadovoljnost v Nemčiji s posredovalno vlogo Jugoslavije - i^adžarsko-romunska in romunsko" bolgarska vprašan a naj s@ ob garanciji velesil rešijo po sedanji vo.ni - Jugovzhod bo za izid vojne usodnega pomena BERLIN, 24. januarja. DNB. Nemški tisk piše zelo simpatično o Jugoslaviji, zlasti v zvezi s sestankom Cincar-Markoviča z Gafencom v Vršcu, in hvali posredovalno ulogo Beograda pri odstranjevanjti nesoglasij med Madžarsko in Romunijo, zlasti pa še med Romunijo in Bolgarijo. Gre za to, da dobi Bolgarija zagotovila, da bodo njene težnje uresničene po vojni. Nemčija stoji na staiišču, da se politika statusa quo na Balkanu sedaj ne menja, ker bi mogla vsaka sprememba na jugovzhodu politično in gospodarsko škodovati tudi njej. Kar tiče Italije, se trudi nadlicitirati zaveznike v bojuproti boljševizmu. Naj bi se pa zgodilo v sedanjem trenutku kar koli, ,v Berlinu vlada prepričanje, da bo posta! splošni Pcložaj spomladi, ko se bodo pričele odkrite sovražnosti, dosti jasnejši. Evropski jugovzhod igra v tej vojni usodno uiogo, kakor jo je igral v prejšnji, zaradi tega obrača Nemčija v sedanjem trenutku vse svoje poglede na jugovzhod. SODBA ITALIJANSKEGA TISKA v RIM, 24. januarja. United Press. Vpra šanja, od katerih je odvisna ureditev ro-'Hunsko-madžarskih in romunsko-bolgar-skih vprašanj, predstavljajo najvažnejšo stran diplomatske akcije, ki se sistematično izvaja za ureditev razmer na Bal- kanu in v Kodonavju, in v zvezi s tem naglasa italijanski tisk, da je že mogoče zaznamovati neke uspehe, ki napovedujejo postopno sporazumno rešitev vseh obstoječih sporov. Pričakuje se tudi, da bo konferenca zunanjih ministrov bal- I kanskih držav v Beogradu mnogo dopri-| nesla do razčiščenja ozračja in se tudi ; ne izključuje možnost, da bo mogoče re-| šitev vseh teh vprašanj postaviti v okvir j širšega balkansko-podonavskega sodelovanja, ki bi dobilo za to potrebne pogoje z nadaljnjim razvojem dogodkov, dočim bi se že sedaj maniiestirala nedvomna solidarnost vseh zainteresiranih držav v obrambi preti eventualni nevarnosti, ki bi ogrozila mir v tem delu Evrope. V tem oziru se italijanski tisk ne strinja z mnenjem francoskega publicista Sauer-weina, da vprašanj, ki obstajajo med Romunijo in Madžarsko na eni in Romunijo in Bolgarijo na drugi strani, ni mogoče urediti potom neposrednih medsebojnih pogajanj. Odbijajoč to mnenje pa objavlja tudi italijanski tisk brez komentarja članek Sauenveina, ki ga je napisal Finci prepredli nevaren sovjetski poizkus Sovjetska vojska je skušala s predorom nad Ladoškim jezerom priti za hrbet Mannerheimovi obrambni črti - Podrobna poročita o dogodkih na bojiščih MOSKVA, 24. januarja. Havas. Leningrajsko vrhovno poveljstvo poroča: Na odseku Uhte in Repolija delavnost izvid-NŠkih oddelkov. V odseku Petrozavod-ska delavnost pehotnih čet. Na Karelijski °žini topniški boj in izvidniška delavnost. Sovjetska letala so izvršila več poetov z namenom bombardiranja in izvidov. FINSKO BOJNO POROČILO HELSINKI, 24. jan. DNB. Finsko vojno Poročilo javlja: »Na Karelijski morski r'žini je bila ponekod velika artilerijska Hvahnost. Med Sumo in Muolarjevijem s° naše čete odbile močan poizkus sov-Lnžnega predora. Severnozahodno od La-doge se boji nadaljujejo, vsi sovražni napadi so bili z velikimi izgubami odbiti. Lete so zavzele nekaj sovražnih utrjenih jpčk iu se polastile tankov. Močno streljanje je bilo med Ajtojokijem in Iloman-Jfdein. Sovjetski napadi pri Ajtojokipi so “Hi zavrnjeni. Drugod ni bilo posebnih dogodkov. Obalne baterije so uspešno Izstreljevale ruske ladje. Sovražna letanj so bombardirala nekatere kraje, nad \arelijsko ožino so bili sovjetski lovci *elo aktivni, severno od Ladoškega je-i!era pa bombniki. Finska izvidniška le-jjda so pomagala artileristom pri stre-^nju na sovražnika.« Sovjetski poizkusi nad ladogo Helsinki, 24. jan. Reuter. Sovjetska v°jska se je z močnimi napadi vrgli na (ln* del fronte, ki leži severnovzhedno 0(* Ladoškega jezera. Ta del bojišča je “*a Fince življenjskega pomena. Težko je erietn0, da bi se sovjetom posrečilo [Odreti, vendar je v tem primeru treba Oglasiti, da bi sovražnik lahko obšel je-fo in od zadaj napadel Mannerheimovo jFrdbeno črto. Zadnja finska poročila jav *a!o, da še je posrečilo zavrniti vse so-ražtie poizkuse, predreti ta del fronte. _ °vjetskc edinice, ki napadajo v velikih ^nožicah hkrati, imajo občutne izgube. > « zaščito artilerijskega ognja se vale čar -2a na Enske postojanke. Finci ‘ Mo, da pride sovražnik na določeno 0 aij°’ nakar se vržejo z uničujočim J^bern nanj. Z velikimi izgubami se molit ^,0vra^nik umakniti. Posebno podobo . udi bojev nudi odsek pri Kolandijokiju. r vložili sovjeti velike napore, da Prebili finsko bojno črto FINSKA ZMAGA SEVERNO OD LADOGE HELSINKI, 24. jan. Havasov posebni poročevalec brzojavlja: Sovjetska ofenziva na severu in severovzhodu od Ladoškega jezera se je sesula ob silovitem protinapadu finskih čet, podprtem od topniškega ognja. V zadnjih dveh dneh so Rusi na tem sektorju kakor na d.ugih izgubili na tisoče mož. Finske čete so uplenile veliko število protiletalskih topov. Pričakovati je, da se bodo ob Ladoškem jezeru razvile še važne operacije. Na tem sektorju se je pripetilo tudi tole: Kakih 200 rdečih vojakov se je brez orožja in z dvignjenimi rokami približalo neki fin- ski četi 60 mož. Prišli so, da bi se predali, čim pa so dospeli do finskih črt, so izvlekli skrite ročne strojnice in sesuli točo krogel na Fince, od katerih je padlo kakih 50 mož. Nekaj minut pozneje je fin-skftjopništvo uničilo ta ruski oddelek. Na fronti pri Salli sc položaj ni spremenil. Sovjetske čete se držijo še nadalje na svojih utrjenih postojankah. USPEII FINSKEGA LETALCA HELSINKI, 24. jan. Havas. Finski letalec Jorma Sarvanto je v manj ko štirih minutah sestrelil šest sovjetskih letal. Ko je bil naznanjen sovražnikov napad, se je takoj dvignil s svojim letalom in se spu- ] v londonskih »Times«. V tem članku pravi, da obstaja samo ena sama možnost za ureditev položaja v Podonavju in na Balkanu, t. j. da Italija odločno nadaljuje svojo miroljubno akcijo. Pri tein pa meni francoski publicist, da bi mogli to akcijo podpreti tudi obe zahodni demokraciji, da bi sc tako ustvarila gospodarska fronta, ki bi obsegala vse države južnovzhodne Evrope ter zagotovila skupno obrambo miru, dočim bi Italija, Francija in Anglija daje kot neposredno zainteresirane na razvoju dogodkov v Sredozemlju, skupno izjavo, s katero bi jamčile, da se bodo vsa omenjena sporna vprašanja rešila na pravični podlagi, in sicer v primernem času, ko bo sedanja evropska vojna končana. stil v boj z rojem sedmih letal. Najprej je napadel letalo na levem krilu, ga oddvo ]il od skupine in zbil. Nato je napadel letalo na desnem krilu in ga tudi sestretH, Tako je zaporedoma zbil šest letal, ušlo mu je samo eno. Sarvanto se je mudil v zraku vsega skupaj sedem minut. SOVJETSKI LETALSKI NAPADI HELSINKI, 24. jan. Havas. Posebni poročevalec agencije Havas poroča: Sovjetska letala, ki so bombardirala finska mesta, so napravila veliko škode, zlasti veliko pa je število človeških žrtev v Hja-jinsalmiju. V Nurmisu je bomba padla na bolnišnico in ubila več zdravnikov, bolničark in bolnikov. Zelo veliko bolnikov pa je težko ranjenih. Po bombardiranju bolnišnice so sovjetska letala, leteč zelo nizko, streljala iz strojnic. V teku , včerajšnjega dne je bilo na deset raznih krajih mesta vrženih čaz 400 bomb. Finci so zbili devet sovražnih letal. Očitki nevtralnih držav zaveznikom RIM, 24. Diplomatski urednik agencije Sjefani javlja: »Churchillov govor je v vseh nevtralnih državah naletel na živo reakcijo. Sam angleški tisk je naglasil slab sprejem tega govora, zato dostavlja, da izjave prvega lorda admiralitete niso izraz uradnega mnenja Velike Britanije. Razlogi, ki jih nevtralni tisk navaja proti Churchillovim izjavam, se lahko takole obeležijo: Če bi nevtralne države/pristopile k intervenciji, bi bila neizbežna posledica, da bi se takoj znašle v sedanjem vojnem stanju vojskujočih se držav. Tega pa nevtralci nočejo in jih takšni vidiki tudi ne zanimajo Velika Britanija ni niti malo pomagala Poljski, čeprav so jo vezale za to garancije. Vlada Velike Britanije tudi ni intervenirala v korist Finski, ne pretrgala vezi z državo, ki je Finsko napadla. Anglija in Francija nista napovedali vojne sovjetski Rusiji in delata le v lastnem interesu, ki je pa lahko nasproten nevtralnim državam. Nekatere nevtralne države so na Churchillov govor že jasno odgovorile. Belgija kakor Holandija je odločena, da brani svojo nevtralnost. Tudi Švedska je po svojem predsedniku vlade jasno odgovorila, v prestolni besedi Norveške je bil naglasen nevtralni cilj skandinavskih držav. Švica želi v vsakem primeru ostati daleč od sporov, glede podonavskih in balkanskih držav kažejo vsi znaki, da hočejo tudi one ostati nedotaknjene od vojne vihre.« mouth« je bil zgrajen, 1. 1934 in je stal 330 tišoč funtov. Oborožen je bil s 5 štiri inpol.palčnimi topovi in šestimi topovi manjšega kalibra. Posadka je štela 175 častnikov in mornarjev. LONDON, 24. jan. Havas. Kontratorpc-dovka »Exmouth« je druga, ki je b la potopljena pretekli teden in peta od začet, ka vojne. Tekom preteklega tedna je bila potopljena tudi »Greenvnle« *n je pri tem izgubilo življenje 8 mož, dočim jih je bilo 75 ranjenih. OSLO, 24. jan. Havas. Parnik »Sid-fordv iz Haugesunda s 44GC tonami se je pred škotsko obado potopil.- Ni še znano, ali je zadel na mino ali je oil torpediran. Posadko je rešila neka druga norveška ledja, samo usoda 5 mornarjev še m; znana. Nemčija, nevtralci in Zveza narodov CURIH, 24. jan. »Basler Nachrichten« poročajo iz Londona: Kar tiče zadnjih govorov Halifaxa in Churchilla, smatrajo na nemških odločujočih mestih, da so znak za to, da se pokrene z nemške strani ponovno akcija o vprašanju, ali je nevtralnost malih držav združljiva z nadaljnjim članstvom v Zvezi narodov. Nemčija sto- ji namreč na stališču, da je to dvoje nezdružljivo. Pričakuje se zato, da bo Nemčija v kratkem odgovorila na Halifaxov In Churchillov govor in poslala nevtralnim državam poziv, da izstopijo iz Zveze narodov. Ta poziv bo stavljen nevtralnim državam v odločni obliki. Angleški rušilec „Exmouth" potopljen LONDON, 24. jan. Havas. Mornariško ministrstvo naznanja z obžalovanjem, da je rušilec »Exmouth« bil potopljen ali od mine ali od torpeda in da se je bati. da nihče od posadke ni preživel te katastrofe Njihove rodbine so že obveščene. — »Ex KANADA UVEDLA NADZORSTVO IZVOZA OTTAWA, 24. jan. Havas. Kanadska vlada je uvedla nadzorstvo nad izvozom blaga v nevtralne države, ki meje na Nemčijo ali stoje pod njeno kontrolo. To nadzorstvo se bo izvajalo zlasti nad izvozom pšenice, ker je bilo v zadnjem času na svobodnem tržišču v Winipegu prodanih milijon ton pšenice Sovjetski zvezi, a obstaja sum, da je ta pšenica namenjena Nemčiji. ONEMOGOČITEV DOBAV BENCINA NEMČIJI LONDON, 24. jan. Havas. Minister za gospodarsko vojno je izjavil v parlamentu, da so storjeni vsi praktični koraki, da se onemogoči Nemčiji obnavljati svoje zaloge bencina iz nevtralnih držav. Vatikanski glas o razmerah na Poljskem Papež računa neizogibno z obnovitvijo pol ske svobode in moii za mir, dostojnost in pravičnost Maribor, 24. januarja. Svetovna vojna je uaučila državnike, da so v sedanjem evropskem sporu že zgodaj segli po racionalizaciji ljudske prehrane. Tako Nemčija kakor, zavezniki so v prvih dneh vojne računali s tem, da bo treba utesnjene zaloge prilagoditi prilikam za primer, da bi se sedanji boji . zavlekli v leta. Angleški prchranbeni zakon, ki je 8. t. m. uvedel varčevanje v prodaji živil, je prišel sedaj mnogo prej kakor v svetovni vojni, ko so segli po njem šele 25. februarja 1918. Tedne pred tem je bilo videti na angleških ulicah skoro poldrag milijon ljudi, ki so v dolgih kolonah čakali pred trgovinami, da bi prišli do svojega deleža. Samo na dan 24. februarja 1918 je bilo v velemestu pol milijona prebivalcev, ki so ves dan čakali, da bi prišli do zaželenega blaga. Večkrat se je primerilo, da so zapustili delavci tovarne in nadomestili žene pri čakanju v dolgih kolonah. Demoralizacija ljudi je rasla iz dneva v dan, dokler ni Lloyd George z uzakonjenjem racionalne prodaje z energično potezo napravil red. Poslej je dobil vsak Anglež svoj zagotovljeni delež, brez čakanja v mrazu, snegu in megli. Morala ljudstva se je dvignila in z njo tudi odpor naroda. V sedanji vojni je sistem kačjih vrst pred trgovinami vsaj doslej odpravljen. Gospodinjske potrebščine se sicer tudi že nabavljajo na karte, toda tako, da pride vsak državljan do enakega deleža. — Vse države so pretehtale svoj pridelek, obračunale z možnim dovozom iz tujine in določile gotovo dobo, v kateri naj bi zadostovale zaloge prehrani prebivalstva. Glavni činitelj za optimizem v bodočih mesecih vojne je seveda dovoz živil iz ■ tujine. Države, ki jim je že po legi ob Atlantiku, kljub strogi blokadni kontroli odprta pot v svet, imajo v tem pogledu manj brige za bodočnost. Težje je z Onimi silami, ki leže v notranjosti Evrope in so glede kolonialnega blaga prepuščene milosti zaveznikov. Tako je tudi Nemčija morala poiskati nova pota za preskrbo od zunaj. V Ocean je pa vrgla proti nasprotniku svoje pomorsko orožje in rezultat bojev na valovih so velike žrtve v trgovinski mornarici tako vojujočih se kakor nevtralnih držav. V prvih štirih mesecih, 'do kraja 1939 je požrlo morje 249 ladij z nosilnostjo 9701557 ton. Skoro polovica ladij, namreč 112 jih je odpadlo na Anglijo, 12 na Fran- „ cijo J na Poljsko in 41 na Nemčiio. — Nevtralne države so izgubile 83 ladij, 60% teh odpade na skandinavske države. Paroplovne družbe v Severnem morju in Baltiku so izgubile 59 parnikov, 71% vseh izgub nevtralnih držav. V prvih štirih mesecih so izgubili zavezniki ladje z nosilnostjo 478.338 ton. Nemci pa 224.535 ton. V odstotkih celotne trgovinske mornarice so izgubili Angleži 2, Francozi 1.9, Nemci pa 5% vseh ladij! Skandinavske države so izgubile ladje s tonažo 117.000, največ za njimi grška mornarica 42.000 in holandska mornarica 39.000 ton. V novem letu so se izgube ladij še stopnjevale in dosegle skupno tonažo 1,003.651 ton. Računati je, da bodo tako vojskujoče se kakor nevtralne države utr pele v tem pogledu še večjo škodo. Gospodarska vojna se zaostruje, položaj nevtralnih, posebno pomorskih držav postaja vedno bolj kritičen. Oba tabora iščeta opore za čim uspešnejši izhod v nadaljnjih mesecih vojne, ki bodo nedvomno terjali velike finančne žrtve. Anglija, ena gospodarsko najmočnejših držav, je že lani, v avgustu in septembru porabila dnevno 3.88 milijona funtov šterlingov. Nje izdatki so se do konca decembra dvignili na 5.80, v začetku januarja že na 6.31 milijona funtov dnevno. Če bi ti izdatki ostali do konca letošnjega leta isti, bi znašali na kraju 1. 1940 nič manj kakor 2.300 milijonov funtov. Lahko pa računamo, da bodo dnevni stroški Anglije narasli že do aprila na 8, v: primeru poostrene vojne na 10 milijonov funtov dnevno. Tako bi sama Anglija v letošnjem letu žrtvovala za vojno blizu 4000 milijonov funtov. Francija je izglasovala v preračunu letni izdatek za vojno v višini 250 milijard frankov. Ko je bila Francija po štirih letih svetovne vojne zadolžena za 300 milijard frankov, je vsak mislil, da je VATIKAN, 24. januarja. »Jutarnji List«. Vatikanski radio, ki fungira često kot sredstvo za izražanje mnenja Sv. stolice, se ponovno ukvarja z upravo na zasedenem Poljskem. Najprej poroča, da ie papeški nuncij Pacini dopotoval v središče nove poljske emigrantske vlade v Angers v Franciji, nato pa pravi: »Ni nobena skrivnost več, da občuti sv. oče veliko bol zaradi poročil o mučeništvu Polj ske, s katere neizogibnim vstajenjem vedno računa. Tiho upanje sv. očeta, da bo versko življenje na Poljskem dalje obstajalo, se ni izpolnilo. V novem letu prihajajo iz Varšave, Krakova, Pozna, nja in Šfezije vsak dan poročila o skrunitvah vsake vrste. Ta poročila so taka, da jim je komaj mogoče verjeti, a so res- to ogromna obtežitev, ki jc ne bo mogoče prenesti. Zdaj bo požrla vojna samo v letošnjem letu na Francoskem 250 milijard frankov. Nemčija porabi vsak mesec 5 milijard mark, če bo šlo tako dalje, bo samo v letošnjem letu obtežen njen vojni preračun za 60 milijard mark! 1 Dan za dnem se tedaj uničujejo ogromne vsote narodnega premoženja. Narodni dohodek niti ene vojskujočih se držav ni zadosten, da bi krili z njim mi- nična. Iz dokazov prič izhaja, da niso strašna dejanja proti brezpravnemu ljudstvu, ki je ostalo brez domovine, omejena samo na področje, ki so ga zasedli sovjeti. Kršitev osnovnih človečanskih pravic na Poljskem, ki je pripadla Nemcem, je še večja in bolj sistematična. Najbogatejši deli zahodne Poljske se brez nadaljnjega odvzemajo pravim lastnikom, katere pošiljajo v epustošene kra!e okoli Varšave. Okoli 70% poljskega ljudstva je danes izpostavljenega lakoti, ker se vse zaloge živil prevažajo v Nemčijo. Vršenje verskih dolžnosti je temu ljudstvu prepovedano. Cerkve smejo biti odprte samo v.nedeljo 2 uri. Oče krščanskih rodbin trpi s Poljsko in moli k Bogu za mir, dostojnost in pravičnost.«. vsakega državljana ter njegove svobode ob čvrsti in sposobni vladi.« Nazadnje je Paderewski dejal, da izraža poljski narodni svet pred predsednikom republike in predsednikom poljske vlade voljo naroda, ki šteje 35 milijonov duš, ki ga je pa sovražna vojska prisilila k molku. PARIZ, 24. jan. Havas. Predsednik poljske vlade general Sikorski je ime! v narodnem svetu govor, v katerem ie dejal, da rekrutiranje za vojaško službo sposobnih Poljakov tako naoreduje, dr stoji že na raznolago armada sto tiso? mož. Tudi poljsko letalstvo bo obnovljeno. mo rednih izdatkov še stroške za vojno. Od nevtralnih držav so v tem pogledu edino Zedinjene države Amerike na boljšem. Upravičena je tedaj skrb posebno malih nevtralnih držav, kako si s politiko miru in nevmešavanja v sedanjem evropskem sporu zagotoviti neodvisnost ter s tem, da se vojna ne razvname v svetovni požar pripomoči k skorajšnjemu pomirjenju sveta in složnemu sožitju med narodi. -ine. D&msei lavts-kn Konferenca Cvetkovič dr. Maček Po prihodu v Beograd se je dr. Maček sestal ob 11. dopoldne s predsednikom vlade Cvetkovičem na daljšo konferenco. Dr. Boškovlč: Hočemo pošteno upravo! V Pančevu je bilo v nedeljo lepo uspelo zborovanje vojvodinskega krila SDS. Dr. Duda Boškovič .ie naglasil, da SDS ni proti Srbijancem. bori se le proti ne-poštenjakom. »Naše gibanje v Vojvodini ni separatistično. Hočemo le pošteno upravo, ne dopuščamo več pljačkanja v tej državi!« Jugcslavenska akademija ostane »Kakor smo slutili, dr. šubašič ni potrdil zaključka Jugoslovanske akadein.jCi da se ime izpremeni v »Hrvatsko akademijo«. Ban je zavzel stališče, da more to. izpremeniti le sabor, ki je 1861 sprejel tudi zakon o ustanovitvi akademije. Tako je akcija, da se veliko Strossmayerjevo delo in njčgova misel, da naj bo Zagreb žarišče za kulturo vseh južnih Slovanov, propadla. Hrvatski sabor bo lahko z večjo resnostjo razpravljal o tej zadevi.« — (»Nova Riječ«.) Po itična iz ava Ace Stanojeviča Radikalni prvak Aca Stanojevič, ki je že precej okreval, je dal dopisniku »Politike« naslednjo izjavo: »Zdaj je na vrsti organizacija Radikalne stranke m dana bo možnost vsem prijateljem in čla- ! nom stranke, da se najdejo v skupnem delu.« „Hrvafski dnevnik" ostro zavrača resoiucro Demokratske stranke V uvodniku pravi med drugim, da so »preroki« demokracije vstali proti demokraciji. Lahko odkrito rečemo, da je Demokratska stranka s to resolucijo zelo mnogo izgubila v očeh Hrvatov. Iz nje veje hegemonistični duh. Demokrati se f boje volitev, s tem dokazujejo, da jim je demokracija samo firma za hegemonisti-čno, nedemokratsko politiko.« Taborišča za šp’joner sovražnike države Minister dr. CubriloVič je na zborovanju v Bihaču dejal: »Ljubite in krepite se. Zunanji položaj je zelo težak. Nočemo vojne, ne vemo pa, kaj prinese dan. kaj noč. Pravijo, da imamo koncentracijska taborišča. Res je, tja smo poslali špijone in sovražnike države!«. Musliman! in volitve v skuoščino »Bosansko-hercegOvski muslimani bi lahko kot stranka poštavili samostojno državno listo. V desetih volivnih okrožjih Bosne, Hercegovine ln Sandžaka ter v mestih Ljubljana, Zagreb in Beograd, kjer živi precej muslimanov, bi lahko postavili svoje liste. Dve Okrožji bi lahko dobili še v Makedoniji, tako da bi bilo po zakonu lahko postaviti muslimansko državno listo in bi se ne bilo treba vezati na drug blok.« (»Muslimanska Svijest«.) Ralhovskf g"as o naš h Nemcih »Lani je bilo v Jugoslaviji obnovljeno edinstvo nemške narodne manjšine. Zbiranje Nemcev v enotno organizacijo se nadaljuje tudi tam. kjer ni bilo nac:onal-ne živahnosti. Pričakujemo, da bodo no- • ve hrvatske oblasti priznale Nemcem na njihovih tleh vse pravice. Nemška učiteljska pripravnica in vse nemške ustanove so znano razširjene. Posebno dobro se razvijajo nemške gospodarske organizacije, ugotavlja »Neue Leipziger Zeitung« o stanju naših Nemcev. Nemci v Sovenijj In film Narodno socialist čno glasilo Nemcev v Sloven ji »Deutsche Nachrichten« piše, da hočejo imeti Nemci s Srbi, Hrvati in Slovenci »enake dolžnosti in enake prh' vice«. Filmski žurnali po slovenskih in ju-goslovansk h kinih niso v skladu z nevtralnostjo Jugoslavije, Prej so ljudje protestirali proti vojno-političnim poročilom. Zdaj nihče ne protestira, čeprav kažej0 kinematografi le žurnale nekaterih drža# in njih vojna poročila. PARIZ, 24. jan. Havas. Novo izvoljeni predsednik poljskega narodnega sveta Paderewski je imel na seji sveta govor, v katerem je naglasil, da se bo treba prilagoditi pogojem, »ki se bodo ustvarili po sklepu zmagoslavne vojne«. Paderewski je dejal, da so vlade, ki so bile v zadnjih letih na Poljskem na oblasti, v veliki meri odgovorne za usodo, ki je zadela poljski narod ter dodal: »Prelita kri, skupaj z vsemi ostalimi nesrečami, ki so padle na naš narod, nam morajo dati le novega pogona za vztrajnost Treba je, dr. storimo sklepe za bodočnost in najdemo obliko politične vladavine, ki bo usidade-na z načeli demokratske enakopravnosti Ttilafnfca pr'|3fe1fstva z Jugo-slavijo v Bolgariji SOFIJA, 24. jan. Havas. Danes je poteklo tri leta od podpisa prijateljskega pakta med Jugoslavijo in Bolgarijo. Listi prinašajo ob tej priliki toplo pisane članke in izjave obeh zunanjih ministrov, ki nagiašajo, da se bo v nadalje skupna usoda obeh narodov poglobila s še tesnejšim sodelovanjem. Na današnji dan je )H v Sofiji podpisan bolgarsko-madžar-ski trgovinski sporazum. Madžarska bo uvažala iz Bolgarije poljedelske proizvode in rude, v zameno pa dajala proizvode svoje težke industrije. V Sofijo se je vrnila tudi bolgarska delegacija, ki je vodila v Madridu špansko-bolgarska trgovinska pogajanja. N/ Movačenje Cehov in Slovakov v Angliji LONDON, 24. jan. Reuter, češkoslovaški narodni odbor je začel z vpisovanjem češkoslovaških prostovoljcev, ki bivajo na tleh Velike Britanije, da sestavi češkoslovaško vojsko za francosko bojišče. Bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš jc objavil razglas, v katerem naglaša, da je moralna, človečanska in nacionalna dolžnost, pa tudi častna naloga češkoslovaškega državljana v tujini, da se bori za angleško in francosko vojsko. KATASTROFA AMERIŠKEGA LETALA RYB£RSAID (Kalifornija), 24. jan. Havas. Dvomotorni bombnik ameriške vojske je padel na zemljo in se vnel. šest članov posadke je mrtvih. tenwn Poljske vlade krive poljskega poraza Spor med Japonsko in Anglijo LONDON, 24. jan. V Foreign Office« proučavajo protest japonske vlade zaradi interniranja 21 nemških vojnih obveznikov, ki so jih zalotili na japonski ladji »Asama Maru«. V vljudnem tonu nameravajo navesti razloge, ki so dovedli do tega nastopa. V vzhodni Galiciji le selitven uradniki MOSKVA, 24. jan. Havas. V tukajšnjih nemških krogih izjavljajo, da biva v zahodni Ukrajini kakih sto nemških uradnikov, ki bodo imeli opravka s preseljevanjem Nemcev Iz teh krajev v Nemčijo Pa čeprav so ti uradniki moblPzirani tn oblečeni v sive uniforme, zatrjujejo v nemških krofih, da so to civilisti ter nemških čet v Ukrajini ni. Belgija bo sama branila nevtralnost BRUSELJ, 24. jan. Havas. Vojaški so-trudnik lista »Independence« izraža prepričanje, da bo Belgija imela zadosti moči, da ne bo dopustila, da bi jo vmešal' v sedanjo vojno. Zmage ni mogoče doseči na ta način, da se vo?na s katere koli strani razširi bodisi na Švico, bodisi nr Belgijo. STEED V LONDONU LONDON, 24. jan. Chamberlain je v parlamentu pojasnil, zakaj je bil sir Wil-liam Steed odpoklican na daljši dopust v Anglijo. Steed je pred kratkim dospel iz Moskve v London. Mariborska napoved. Ob'ačno in malo vetrovno. Obeta se izboljšanje vremena. Včeraj je bila najvišja temperatura —3 2, danes najnižja —7.5, opo h;e —4.5. Vi. šina snega danes zjutraj 46 cm. C u r i h, 24. jan. Devize: Beograd 10, Pariz 10 0350, London 17.71, Newyork 446, Milan 22.50, Berlin 178.70, Praga 5.30, Budimpešta3.35, Atene 3.50, Bukarešta 3.30. TOKIO, 24. jan. Japonska vlada je trdno odločena, da v primeru nezadostnega opravičFa Anglije in če aret!ranih 21 nemških vojnih obveznikov ne bo vrnjenih japonskim oblastem, uvede odločne represalije za zaščito svojih interesov. Novice TE P ega uradu to dokbtlr niBadov tin Trinko usnja k pot, . ^ ,----------- 0, dr. Jo- Cenn 0 : Dragotin Oreško 1. Izid za-. ; * _ ‘ ‘ 6 in pol:l in pol. Koefoo Stanič ie Mf- rei «- S a« p Nov* dMI frtMMfta je manj«. Uo- hodki in izdatki so uravnovešeni m znašajo 3.964.000 din. Proračun je manjši od prejšnjega za 128.030 din. Občina ga je morala znižati zaradi padajočih dohodkov , kar se predvsem čub pri uvoznini, na trošarini na vino, kjer ne amejo biti doklade večje od 1 din. Ker gospodarski položaj ptujskega prebivalstva ne dopušča občinskih bremen zvišati, je bilo mogoč«-uravnovesiti proračun le z zmanjšanjem izdatkov. Občina je morala povečati It' postavke: za zaščito pred napadi iz zrt> ka, za šolsko polikliniko, za zvišanje prejemkov delavstva in uslužbencev zaradi draginje in za socialno skrbstvo, ker število revežev stalno narašča. p Namesto venca na grob g. Lutenbei-gerja je ga. Milkovič Vera iz Varaždina darovala 100 din za mestne reveže. * Razstava »Sarajevske tkalnice preprog' bo v Ptuju, hotel Osterberger v dneh 25., 26., 27. in nedeljo 28. januarja ves dan. Prodaja se tudi na dolgoročna odplačila. p Zadušila ata se. V Osluševcih pri Sv. Marjeti niže Ptuja sta se zadušila dva mladeniča, stara komaj 30 let Jože Ko-larinec in Ivan Jakopanec sta bila lončarja. Ko sta se vrnila od luščenja bučnic, sta se ustavila v lončarski delavnici, kjer se je sušila posoda Mladeniča so omamili strupeni plini, ki so uhajali iž ugasle peči. Zjutraj so ju našli mrtva. p Zvočni kino Ptuj predvaja danes m jutri „Moč ljubezni".' Film o trpljenju nezakonske materi’. 8. februar: konec svobodne prodaje bencina Zaradi štednje m zaradi kontrole o porabi in zalogah bencina je bila pretekli teden v upravi državnih monopolov konferenca, na kateri je bil uveden sistem bencinskih kart, kakor je uveden že v vseh evropskih državah. Bencinske karte se bodo uvedle z 8. februarjem, ko bo verjetno ukinjena svobodna prodaja bencina. Bencinske karte bodo enake ha vsem področju države. Lastniki motornih vozil bodo lahko kupovali pogonsko gorivo tedensko, pri tem pa bodo oddajali pri črpalkah kupone, katerih bo na eni karti 48. Karte so različne za osebne, za tovorne avtomobile in za motocikle. Posebni odbor v Beogradu bo določal trimesečno množino tekočega goriva, ki se bo lahko dobilo na karte ln ki ga bo lahko dobil vsak lastnik motornega vozila. Bencinske karte bodo veljale leto dni ter bodo stale 20 din, za luksuzne avtomobile pa 40. Vsa motoma vozila bodo razdeljena na 48 kategorij. V prvi kategoriji so potniški avtomobili, ki so znova razdeljeni v podkategorije: na taksije, na poslovne avtomobile in na avtomobile za šport ln turizem. Pri tem je vsaka od teh podka-tegorij razdeljena po kubitaži na kategorijo A, B, C in D; tako da so prav za prav vsi potniški avtomobili razdeljeni na 12 kategorij. Kakor se predvideva, bodo lastniki avtotaksijev dobivali po kategoriji teden sko 120 do 230 litrov bencina, poslovni avtomobili 80 do 230 litrov ht avtomobili za turizem 40 do 100 Htrov. V drugo kategorijo spadajo tovorni avtomobili. Ta kategorija je znova razdeljena na dve podkategoriji: na tovorne avtomobile za splošno uporabo hi na tovorne avtomobile kot pomožno preiMo- no sredstvo. Tudi pri tovornih avtomobilih je vsaka podkategorija razdeljena po kubitaži na kategorije A, B, C m D. Kakor se predvideva bodo dobivali lastniki tovornih avtomobilov po kategoriji 150 do 400 litrov bencina. Posebne ugodnosti pri dobivanju večjih količin bencina pa bodo dobivali oni, ki si bodo nabavili nova motorna vozila. Tudi avtobusi — za katere se bo Se posebej skrbelo — so razdeljeni po mesečni porabi bencina na 4 kategorije. — Prednosti bodo uživali predvsem oni avtobusi, ki vozijo na progah, kjer ni železniških zvez. Bencin prihaja v našo državo iz Romunije, na poti pa je že večja količina bencina iz Amerike« Predvideva se tudi, da se sedanja cena bencina *e bo me* njala. Maribor *> nam še hudega obeta letošnja zima - Hudi zimi sledijo ele* Zanimiv razgovor s starim mariborskim vremenskim opazovalcem mentame katastrofe K« je letošnja zima podobna oni leta 1029., ko je bil februarja največji mraz in zelo visok sneg; bi bilo1 zanimivo vedeti, kaj nas še letos čaka. Ali bo tudi letošnji februar tako katastrofalen, kakor pred 11 leti. Zato sem obiskal starega mariborskega vremenoslovca-amaterja g. Franca Pirca, ki se peča z empirično meteorologijo, in ga poprosil za razgovor. Takoj mi je pokazal grmade raznih statistik in zapiskov od leta 1905. naprej, ko je pričel z vremenskim ' opazovanjem. Njegov dnevnik je zanimiv leksikon vseh vremenskih dogodkov skoraj 30 let. Kmalu sva bila sredi živahnega pomenka o zimah. Izredno hude zime so bile Ida 1878., nato 1889., 1895., 1916., dalje 1917., 1926. in 1929. Na snegu bogata je bila zlasti zima leta 1895., ko Je zapadel v ravninah nad en meter visok sneg. Istega leta je bil tudi katastrofalen potres, Jz pripovedovanja imenovanega vremenoslovca sem ugotovil, da sledijo skoraj redno hudim zimam elementarne katastrofe. Tako je bilo tudi leta 1926., ko ic bila, tudi zelo huda zima in je bil na Novega leta dan precej; močan potres. Najbolj zanimiva pa je bila zima leta 1929. Takrat je bil katastrofalen mesec februar, ko so že vsi mislili, da je zime konec. Katastrofalni dnevi so se pričeli M. feruarja, ko je bilo kar preko noči 25 stopinj mraza. Več dni je nepretrgoma snežilo, tako da je zapadlo toliko sne- ga, da je bil ves cestni in železniški promet .ukinjen. Vozili.so samo najpotrebnejši vlaki in še ti. z zelo velikimi zamudami.. V Bosni je bilo snega do vrha brzojavnih drogov, v Dalmaciji skoraj prav toliko. Morje je ob obali zamrznilo. Največji mraz je bil takrat v Ce!ju, kjer je *>ilo 3. februarja —31 stopinj, drugo naj-mrziejše mesto v Jugoslaviji pa je bil Maribor z 26.6 stopinje mraza. 19. feruarja popoldne so bila vidna tri sonca. O tem zanimivem prirodnem pojavu so takrat mnogo pisali in napovedovali razne katastrofe. 'Nekaj napovedi se je res uresničilo. Opisana zima je najbolj podobna sedanji. Zato sem povprašal gosp. Pirca, kaj nas še čaka. Njegova opazovanja pravijo, da bo tudi letos še izredno hud mraz. Tudi snežilo bo še močno in zapadel bo zelo visok sneg. Opazovanja so ga namreč prepričala, da se takšne hude zime ponavljajo ali vsakih 11, 26 ali pa 33 let. In letos je 11 leto.. Zato moramo biti pripravljeni še na dolgo zimo in nam bo zlasti februar prinesel razna presenečenja. Prav gotovo bodo tudi letos potresi, ker živimo v dobi' izrednih elementarnih dogodkov. —ig. Zaposlite več delavcev pri snegu! Sneg je včeraj dopoldne močno oviral ves promet v Mariboru. Vse ulice in ceste so bile visoko zametene in meščani so dopoldne še celo sredi mesta morali gaziti po celem snegu. Slišal si lahko mnogo pikrih opazk na račun mestne občine, in priznati je treba, da je bilo marsikaj upravičeno, če, morajo hišniki že v zgodnjih jutranjih urah pa do pozne noči čistiti pločnike, je vendar' enaka dolžnost mestne občine, da spravi sneg, z Ulic in omogoči neoviran promet. Tako pa smo včeraj videli le.majhno število delavcev, ki so kidali sneg, menda isto število, kakor ob običajnih snežnih- razmerah. Do- Pobrežje kuje nov občinski proračun Te dni je bila na Pobrežju zanimiva občinska seja, ki'jo je vodil župan gosp. Kar! S trži na. Seja je bila namenjena razgovoru o novem proračunu, ki dela letos zlasti podeželskim občinam zaradi izrednih razmer mnogo preglavic. Pobreški občinski proračun bodo morali precej povečati, ker je država predpisala obvezno .zgraditev zaklonišč v primeru zračnih napadov pri tezenski in pobreški ljudski šoli. Obe zaklonišči bosta veljali pobreško občino približno sto tisoč din. V, novi proračun bodo vstavili tudi. 50.000 din za podpore, svojcem vojnih obveznikov. Od občine bo dobila žena vojnega obveznika, ki je na vajah, 5 din dnevno, vsak otrok pa 3 din dnevno. Zaradi teh izrednih izdatkov bodo morala letos odpasti vsa investicijska dela, regulacija Drave, elektrifikacija in tudi cestna dela, ker je banovina prepovedala povišati občinsko doklado. Zato bo občina sklicala več zborovanj' svojih davkoplačevalcev, naj sami določijo, katera javna dela naj se opuste. šele po teh ljudskih shodih na Pobrežju, Teznem, Zrkovcih, Dogošah in v Brezju bodo na pobreški občini podrobno razpravljali o novem proračunu. ZVIŠANJE PLAČ POBREŠKIH OBČINSKIH USLUŽBENCEV. Pobreški občinski odbor je sklenil povišanji?' plač občinskih uslužbencev. Za merilo .bo vzel. povišanje plač drž. uradnikov. 'Povprečno bo znašalo zvišanje 10 odstotkov in bo to obremenilo občinsko blagajno letno za 20 tisoč dinarjev. Plačo bodo vsem povišali, od sluge do uradnikov, z novim proračunskim letom začetkom. sprila. Maribor s te in one perspektive Zelo zanimivo je bilo predavanje gosp. prof. Baša o Mariboru na studenški Ljudski univerzi, o katerem je obširno poročal »Večernik«. Zelo. zanimivo in poučno, prkvim,. in moramo biti 'predavatelju samo hvaležni za tako nazorno sliko, ki nam jo je podal o naši podravski metropoli, njeni zgodovini, razvoju in perspektivah za bodočnost, še posebej zanimiva pa je bila tista točka, kjer je predavatelj 'karakteriziral v nekaj potezah današnjega Mariborčana — povprečnega tipa. Ali prav ta točka je, ki je mene vsaj. maice, poščegetala, da'si ne morem kaj, da ne bi k temtr pripisal ..eno ali drugo opombico. Nič ne rečem zastran tega,.kar je gospod profesor povedal o veselju Mariborčanov pisati v časopise. To je točno, časnikarska žilica, ta prav živahno utriplje v Mariboru, med starino kot mladino, in če-bi naš »Večemlk« tej žilici in ogel in sjnel dati duška v poln! meri, bi lahko nastala revolucija. To pa spet ne are, Jier Mariborčan ni revolucionar, kakor je to ugotovil gosp. profesor. Torej, kakor rečeno, tostransko nimam, ničesar oporekati. Toda, ee gospod profesor trdi, da Maribor dandanes nima nobenega dobrega govornika,. —- 'Srtop, tu moram pa 5x protestirati. Zaupno med nami' povedano: jaz itoam g. prof. Baša tu naravnost na sumu, da *c je, ko je to izrekel, na tihem vase smehljal, ali pa morda tudi takole šegavo z enim očesom pomežiknil tja na poslu-savce. Saj se razumemo. Kako pa boš si- *** sJmk M* wj° ma pa je toliko brezposelnih delavcev, ki bi tako radi prijeli za lopato, da s! zaslužijo vsaj nekaj v teh težkih časih. Tu ne velja izgovor, češ, rii kredita. Ulice morajo biti proste za promet, pa naj se vzame denar kjer koli in iz kakršnih koli postavk. Par sto delavcev naj bi bila včeraj poslala občina na ulice ih bi bile v dveh urah očiščene ter sposobne za promet. Od’ tega bi'bila dvojna korist; mesto bi opravilo veliko socialno delo, pešcem in voznikom pa bi-bile prihranjene mnoge nevšečnosti; ko so morali skoraj do kolen gaziti- sneg. Odgovorni naj vse to upoštevajo ob prihodnji priliki. PLANINSKI JASTREB NA TRŽAŠKI CESTI Včeraj dopoldne so golobi g. Franca Sluga na Tržaški cestr preplašeno letali okoli hiše* G. Sluga je kmalu ugotovil vzrok tega alarma.' Sredi jate golobov je zapazil velikega planinskega jastreba. Zato je skočil po lovsko dvocevko m velikega ptiča, ki je redek gost Maribora, ustrelil. Ujedo je dal nagačiti pri mariborskem preparaterju g. Zierengastu. iZOG»6 iStPSamAN! I\at>avuc s tatcoj fAYiOKiX KltJIGOVHOSTVO pr» J. KarOeuSz, Gosposka 3 Tef. 26 4's ZBOROVANJE ZRKOVSKIH GASILCEV. V nedeljo je bi| v Zrkovcih občni zbor tamkajšnje gasilske čete, ki uspešno deluje že dolgo vrsto let. Zborovanje je vodil predsednik g. V re ci, ki je pozdravil med drugim tudi zastopnika pobreške občine gosp. Gaspariča. Po poročilih, ki so pokazala'živahno delovanje te gasilske čete, je bila precej burna debata zaradi nekaterih nesoglasij. Izvoljen je bil popolnoma nov odbor, ki mu načeluje gosp. G a-sp a ri c. t. m. ob-univerzi. Pri- m Rezervni oficirji imajo 25. vezno predavanje v Ljudski četek ob 20. uri. m Predavanje za mestna uslužbence je priredil sinoči mestni odbor za pasivno brarnbo Maribora. Govoril je načelnik konskripcijskcga urada g. Kramberger. Nocoj bo za mestne uslužbence v Ljudski univerzi, govoril prof. Modic. Novi davčni predp sl zahtevajo nove trgovske knjige, v knjigarni jih WEIXL & — Dobile SINOVA. nagobčniki in grozijo celo plinske maske! že izza nagobčnika je težko povedati kako besedo, izpod plinske maske pa sploh ne. Am.pak da bi zato v našem Mariboru ne bilo govornikov, dobrih govornikov? Pp mojih . opazovanjih m dognanjih je Maribor naravnost govorniško mesto. Govornikov ko listja in. trave, odličnih, sijajnih, imenitnih govornikov. Imamo jih, da bomo po potrebi lahko založili ,z njimi ne samo Slovenijo*, ampak vso Jugoslavijo in jih povrh lahko- tudi eksportirafi, 2e bo kaj povpraševanja tam zunaj. Za enkrat se vsi ti govorniki javno ne pojavljajo — razmere so pač take — zato pa se pridno trenirajo med štirimi stenami tako rekoč. Ko pa pride njihov čas ”*-* ho, v duhu jih že gledam tam na tribunah, obdanih od ljudskih množic, ki Vihamo pritrjujejo, njihovim, udarnim, užigajočim besedam. Brez šale, gospoda moja: hodim takole po Mariboru, stikam po vseh kotih in pri-sfttSkujem na vse strani. Iti sl pravim: ta in ta in ta, govornik par excellence. Ampak samo eno veliko napako imajo vsi ti govorniki, to vidim že danes: namreč da poje vsak na svojo vižo. To pa ne kaže nič dobrega. A če bi se dalo to doseči, | K° ie. Pesnila huda zima, so ptički da bi se vsi skupaj, na vsem Slovenskem, najbolj izpostavljeni mrazu in gladu, člo- , m napada je. postal hlapec Ru- dolf Snajder iz Selnice ob Dravi, ki se je na Glavnem trgu ves krvav zgrudil in onesvestil. Stražniku je povedal, da sta ga na cesti Selhica~MariDor napadla dva moška in ga hudo poškodovala. Ranjen-ca so prepeljali, v bolnišnico. in Neznan vlomilec je- ukradel zasebnici Am Januševi iz Stanovanja v Loški ulici 25 denarnico s 350.din. m Muzejsko društvo v Mariboru bo imelo občni zbor /1. februarja ob 10, v Či-talnici Studijske knjižnice. Ne pozabi naročnine! m SjiUitonemi' liU lemi siaVcek j včeraj .obtičal v visokem snegu na Beluavski cesti in nezavesten obležal.. Vsega premni-ženega slo prepeljali v bolnišnico ; m Nesreča železničarja. Včeraj je na tračnicah padel ‘M letiii železničar Peter Vindiš s Pragerskega in ; si presekal levo lice Zdravi sc v bolnišnici. ni Na poledici je padel 17 letni ključavničarski vajenec Ivan Močnik s Pobrežja in se nevarno poškodoval Moral se je žaleči v bolnišnico. Premiera žaloigre.: „OtheIlo" bo nocoj. Obiskovalci naj pravočasno zavzamejo, svoja mesta. m Ljudska univerza v Mariboru. V petek bo predaval o problemih prve pomoči dr. Vladimir -Brezo1vnik, šef primarij 2. kirurgičnega oddelka v Mariboru. Predavanje pojasnjujejo; skioptične. slike. m Na Glavnem trgu je rodila 25 letna viničarka Marija Vesenjak iz Košakov krepkega otroka. Mlado mater so . prepeljali v porodnišnico. m Modernizacija cesic Maribor—Fram je še vedno v negotovosti, ker še ni potrjena licitacija gradbenih del. m Občni zbor okrajnega odbora društva Rdečega križa v Mariboru - bo 11. februarja ob pol 10. v lovski dvorani hotela „Orel“. m Likvidirano je Gospodarsko društvo r. z. z n. z. “v Mariboru. * „BROADWAY BAND“ je najboljši med boljšimi. * Kolesarsko društvo „PošteIa“, Radvanja ima 28. t. m. redni letni občni zbor-v društvenem lokalu' Vabljeni vsi člani in članice. —' Odbori \ * Sokol Maribor.. I. priredi pustno rajanje v soboto, 3. februarja, v telovadnici kasarne kralja Petra I. Prvovrstna • godba ter dobra postrežba. Le pridite vsi k nam. LOVSKi PLES priredi Sokol Marenherjj-Vuhred f. tcbiuaria ob 20.url. Zavedni Slovenci vabljeni v obmejno postojanko! * Za „GALA REDUTO“ jubilejno prireditev ob 201etnici obstoja ISSIv Maribor, ki se bo vršila na pustno soboto dno 3-februarja v vseb prostorih Sokolskega .doma so razposlana vabila. Kdor pomotoma ni prejel vabila, ga lahko reklamira pri „PUTNIKU‘Y Trg svobode-grad, /kjer se vrši tudi predprodaja vstopnic! • * Svelosavska proslava v soboto,- 27~ t. m. Sodelujejo-pevski zbor „J.adrap-Najio?>‘;, operni pevec g. Manoševski, violončelist g. Bajde, ravnatelj Glasbene Matice, pianist g. dr. Klasinc m vojaški orkester. s OBRTNIŠKI PLES 27. L NARODNI POM Kino * Grajski kino. Danes sijajna veseloigra „Oče proti volji". Heinz Kuhman, Carola Iidhn. * Esplanade-kino, Danes zadnjič „Edvard VII.“ — Četrtek najnovejša veleopereta fantastičnega razkošja „Serenada ljubezni" z Jeanettc Mac Donald. , ® Kino Union. Od danes „Nevarni zaljubljenci" filmska veseloigra, polna zdravega humorja in duhovitih dovtipov,'Sledi: ,,Seikova Mi“, ; Mariborsko gfecfaffice Sreda,24. jan., ob 20.: „Othello“. Premiera. Red C. Četrtek, 25. jau., ;ob 20.: dranu“. Red A. ,,Zaroka na Ja- Radio četrtek, 25. januarja Ljubljana: 7. Jutranji pozdrav; 7.15 in 12. Plošče; 13.02 Operni trio; 18. RO; 19.20 Ministrstvo za telesno vzgojo (Bgd); 19.50 Deset minut zabave; 20. Samospevi ge. Tončke Marolt Šuštarjeve; 20.15 Reproduciran koncert simfonične glasbe; 22.15 RO. — Zagreb: 20, Skladbe domačih skladateljev. — Beograd:. 14. Koncert Šramel-kvarteta. — Sofija: 6, Telovadba; 6.35, 7. 13.30, 17., 21.30 in 32, Lahka in plesna glasba; 13. Vokalni koncert solistov; 20 Vokalni koncert; 21. Italijanske pesmi. " Kalundborg: 20.10 Simfonični koncert. — Milano In Firence: 17,15 Vokalni koncert. Firenc«: 21. Verdiieva opera Rigoleto. — Bratislava: 20.15 Vokalni koncert .->• BudlmpeSta: 19.25 Vokalnj koncert. 13.30 in 23.25 Ciganski orkester. Usmilite se krilatih pevcev sporazumeli na eno vižo, čemur se poli-j fično pravi: ena ideja, en program, tedaj pa bo to kolosalna stvar. In se bodo odprle sijajne perspektive bodočnosti Mari-boril Hi vsej mili lepi naši domovinici. Bog daj! ejo. veško dostojanstvo nam nalaga dolžnost, da se usmilimo stradajočih krilatih pevcev. Vsaka hiša naj prevzame skrb zanje. Na dvoriSčih in oknih posipajte zrnja, drobtin ali ostanke jedi, in ptički se bodo hvaležno oddolžili spomladi z žvrgo-lenjem, ki ponjilaja etose. Kjer koli ie le kJ mogoče, postavite ptičje krmilnice, naj ne bodo prazne. Naj ne bo tako, kakor leta 1929., ko je na tisoče ptic podleglo mrazu in gia* du. Organizacijo preskrbe naših krilatih pevcev in krmljenja naj bi prevzelo Društvo za varstvo malih živali, ki je prv0 poklicano za to delo. m-‘W& Slovaške vesti o senzacijah iz Budimpešte ' Slovaški tiskovni urad Slovak Press javlja iz Berlina: Dopisnik londonskega lista n-Nevvs Chronicle« poroča iz Budimpešte, da se po madžarski prestolnici širijo vesti o nemških pripravah za ofenzivo na več frontah. Slovaška vlada je dobila po teh vesteh migljaj, naj do 15. marca uredi vse ceste, ki vodijo proti madžarski meji. Nem čija da je že poslala inženirje, ki bodo pregledali vse konstrukcije mostov ter popravili one, ki imajo preslabo nosilnost. Takšne vesti, pravi Slovak Press, vzbu- jajo v Berlinu samo radošt. Odločujoči einitelji nemške prestolnice so prepričani, da širi te vesti London, vendar se jim čudno zdi, kako da jim Madžari naseaajo. če ima list »News Chronicle« res dopisnika v Budimpešti, se vendar ne more razumeti, kako morejo madžarski uradni krogi dopustiti, da gredo takšne vesti iz njihove prestolnice v svet. V zvezi s tem je. zanimiv članek »Frank furter Zeitung«', ki razpravlja o pariški vesti madžarskega lista s>Magyar Nem- Stalin Je tudi dober tenorist Ameriški tisk piše ob rusko-finskem sporu večkrat o privatnem življenju ruskega diktatorja. Tako prinašajo listi izjavo neke sovjetske igralke, ki trdi, da ima Stalin zelo lep tenor. Ob neki priliki, ko pevci niso znali zapeti neko georgij-sko pesem, so slišali Stalina, ki je z ubra nim trenorjem in občutjem zapel domorodno pesem. Praktičen Američan, ki je iz listov zve del za to mnenje, je poslal Stalinu brzojavko, mu čestital k rojstnemu dnevu ter dodal: • ’ .. »Vsak čas sem pripravljen dobro plačati Vaš tenor. Naši Američani bodo radostni, če bodo culi Vaše pesmi in zagotavljam Vas, da bodo gledališča povsod polna.« Ločil se je, ker je šla žena k RK Lani je vzbujala senzacijo zaroka bogate princese Babe, hčere maharadže z Bornea, z boksarskim šampionom Bobom Gregoryjem. Kljub ugovarjanju staršev se je lepa Baba poročila z Bobom. Razjarjeni oče jo je razdedinil; šampion se je moral odreči bogati dediščini. -Listi so. mnogo pisali o tem zakonu, parček je postal tako slaven. Z vseh stra* in so se jima nudile prilike za zaslužek. Njo je zaposlilo neko fijmsko podjetje, on je nastopal v raznih ringih Evrope in Amerike. Baba je žela uspehe, Bob je bil kmalu iz fonne. Zdaj ‘pa terja ločitev za- Berlinske umetnine so dobro zakrili, da ne bi bile v vojni poškodovane. Znan' Pergamonski oltar, ki obsega veliko prostora, je pokrit s 30.000 vrečami. Vse važnejše .umetnine iz »K-aiser Friedrich Museuma« so spravljene v varnih zakloniščih. ,Za večjo varnost so poskrbeli tud na ta način, da so veliko umetnin poslal, v druga mesta. h ječe je pobegnil, da prehrani druž'no iz ječe v Chicagu je pobegnil kaznjenec Johin Scraigey. Medtem "ko so stražniki obkolili njegovo hišo, je mož v gozdu prisilil nekoga, da niu izroči denar. Poslal ?a je po pošti ženi in se potem spet vrnii v ječo. Sestorke je rodila v Indiji v pokrajin Cawpore neka žena. Deca je bila zelo sla ba in že po nekaj nvnutah je vseh šest novorojenčkov podleglo. kona, ker je Baba takoj er čut za ravnotežje! Nekaf nasvetov za utrjevanje pozimi Skušnja pravi, da je utrjevanje važen činitelj v zdravstvu. Zmotno je mnenje, da je utrjevanje pozimi odveč ter da polet no utrjevanje zadostuje za zmago nad nevarnostmi letnega časa. Pač pa tiam preti pozimi nevarnost,.'da. prekoračimo meje dopustnega ih da gremo predaleč. S premrzlo vodo na primer, se je že marsikkj pokvarilo, in neprestano mrzlo umivanje v nezakurjenih sobah bo gotovo pospešilo pojav revmatizma. če se hočeš privaditi mrzlemu umivanju in otiranju, rporaš pričeti z mlačno vodo in znižaš temperaturo vode polagoma, morda ža eno stopinjo na dan: Po mrzlem umivanju se moraš zmeraj dobro otirati. še bolj važno kot utrjevanje telesa z vodo, je utrjevanje z zrakom. Zrak je pa naravni medij, v katerem živimo. Porabimo pozimi vsako možno priliko, da gremo na zrak. Tisti, ki zmeraj Homa čepijo, se laže prehladijo. Tudi premočno kurjenje, kakor, je običajno v. mnogih-stanovanjih in ponekod v uradih^ pripomore stopinjami Celzija. Te meje nikar ne pre- korači; če je pa temperatura višja, skrbi z zračenjem zato, da se zniža na omenjeno povprečno toploto. Zračenje sob z odpiranjem oken nudi tudi pozimi izborno sredstvo, da zmanjšamo nagib k prehladu. Spalnica ni treba, da je tako topla, kakor so drugi prostori. Popolnoma nezakurjena spalnica pa tudi ni dobra, posebno ne za stare ljudi. V primeru, da se preveč. odenemo, se 'ahko potimo in nastopi ohlajenje. le k pomehkuženiu kože. Temperatura v sobah naj se giblje vobče med 17 in 19 marij skalan.- ramas in jora ROMAN ZADNJIH LJUDI NA ZEMLJI 66 Yagiri Seoni se je zdrznil, roka z apa-ratom za omrtvičenje mu je omahnila in Ves zbegan se je ozrl naokoli. Tudi Ma- 113 se-je ozrla in vprašala: »Kaj je to?« »Ne vem«, je odvrnil Yagiri Seoni. »Pozor! Vsemu prebivalstvu Rayani-pura.« se je znova oglasilo iz zvočni-°v. »Po odredbi včlikega Rayanija, usta-ovitelja naselbine zadnjih ljudi na zem-• se razglaša, da je predsednik senata lJ?lri Seoni odstavljen kot zločinec in tem i- zakonov’ ki so bili določeni za melj vsemu življenju v Rayanipuru...« v *.,.! ^te odstavljeni kot zločinec.« je a Mana. nič manj začudena in v žai?a K01 sam ^agiri Seoni. Toda že naslednjem trenutku se je zbrala in liki!«3 S'aS za*{ro^ota'a: »Čestitam, vč- VeYas[!£' Seoni pa njenih besed niti ni nie j . . P'an'l ^ kakor obseden izpred da!jeva]Z-gin''’ ^'as v zvo^n^'^ pa je na' roni^ne°v °^e Mirza Seoni se je z urnosti rJana,ha Rayan'ia dokopal do obla in »a fnl' ie niegoveKa sina Takura podtaknil javni vzgojevalnici pod imenom Indor. Sam Vagiri Seoni, ki je dobro poznal zločine svojega očeta, je nasilno prekinil življetJie dozdevnemu Takurju Indorju, Takurju Rayaniju, iznajditelju vs.emirskega letala in ga otrp-njenega pod lažno oznako Anath Yagmi sprevil v skladišče prednikov. Prav tako je stregel po življenju njegovemu sinu Ramasu Jndorju — Rayaniju in ga naročil umoriti. Po srečnem naključju se mu to ni posrečilo. Ko je Rayani odkril njegove zločine, je sklenil pogubiti še nje ga, obujenega Takurja Indorja - Rayani-ja in filozofa Kamthija. Zaprl jih je v svojo pisarno in pogreznil v podzemlje, kjer naj bi se utopili -v vodi velikega prepada. Naključje je preprečilo tudi ta zločin Zato odrejam, da .se Y'agirl. Seoni ujame in pripelje pred senat, kf naj se zbere takoj v senatni zbornici. Rayani.« »Ali je vse to sploh mogoče?« je vzkliknila ziačuderia Mana In pričela skoraj bežati proti senatni zbornici. »Yagiri Seoni, on, včliki mogočnež — navaden zločinec! Jaz verujem. Sedaj verujem Moje temne- slutnje so bile pravilne In ?amas je — Ravani..... Potomec včl'-kega... Moj Bog! To je preveč. Uboga Jora...« Misel na Joro je v trenutku spremenila njeno pol Namesto proti senatni zbornici je pričela bežati proti SeonijeVi vili. Med tem so udirili že iz hiš-zbegani ljudje in hiteli na vse strani. Ustavljali so drug drugega, se izpraševali o pravkar lišanem, razpravljali o nasledkih, ki utegnili nastati, kričali, grozili, tarnali in se še bolj zbegani raztekali begajočim in izprašujočim ljudem, ki so naglo naraščali v temno množico. V svoji prevzetosti ni razumela nobene besede, n; spoznala nikogar, mislila je le eno: kako doseči čim prej Seonijevo vilo in Joro. Ko Pa je prihitela do hiše, je opazila že celo množico radovednežev, ki so se natekli okoli nje in strmeli v vrata in okna, kakor da bi pričakovali nekaj nenavadnega. Jora se tudi za nje n; zmenita. Planila je k vratom, a bila so zapTrta. Skoraj divje je kriknila v školjko svoje , ime in prosila, naj ji odpro. Vrata'so se res že naslednji trenutek samogibno .odprla 'u za njo spet zaprla. Na hodniku ji je Tritekla Jora že sama nasproti (n dekleti sta si padli z vzdihom v objem ter obe hkratu zaihteli. »Jora, uboga Jora!« je t muko .vzkliknila Mana. »Mana...« je dahnila. Jora in znova in še bolj zaihtela. Potem jo je potegnila za seboj v svojo sobo, kjer sta se skuhal zgrudili na divan. »Kaj bo sedaj?« je vprašala Mana, ko si je otrla sOIze in si opomogla. »Ne vem...« je odgovorila še vedno nepotolažljiva Jora. »Izgubila si očeta, položaj, in Ramasa. Po vsem tem je tvoja poroka z njim še stokrat bolj nemogoča, kakor je bila ?rej.« »To je strašno! Tega ne prenesem! Mana, mojega živlenja je konec! Ubijem se!« »Položaj je res strašen, toda do konca obupati vendarle ne smeš!« jo je bodrila Mana. »Ne tolaži me! Tu tolažba ni več mogoča.« »Človek mora biti kljub vsemu hraber, Jora! Ali se še spominjaš, kako sem bila nate ljubosumna? AH še veš, kako sem vaju zasledovala in vaju skušala razdvojiti? Sama sem vaju tožila pri tvojem očetu. Potem sta se mi oba zasmilila. Zatrla sem svojo ljubezen in ljubosumnost. Tudi to je bolelo. Tudi to ni bilo lahko. In vendar nisem podlegla.« »Kaj je bilo vse to nasproti temu. kar je mene zadelo! Z enim samim strašnim udarcem se je zrušila vsa moja življeni-stavba. Kaj naj Še počnem v Rayani-puru. Kako naj sploh še živim med temi ljudmi. In čemu? Osramočena, zavržena, izločena...« Jora se je znova zrušila na divan i* krčevito zaihtela. (Dalje.) Kultura K nocojšnji premieri ..Othella" Drevi bo v našem mariborskem gledališču po daljšem presledku zopet premiera Shakespearejevega »Othello«, te nesmrtne tragedije spletk in ljubosumja, ki je tudi sedaj, po skoraj 300 letih odkar je bila prvič uprizorjena, še vedno prav tako globoka in pretresljiva, kakor ie bila tedaj. »Othello« je poleg »Hamleta«, in še nekaterih drugih Shakes-pearejevih del, stalno na repertoarju gledališč po vsem svetu. Dramatična tragika te drame v petih dejanjih in sedmih slikah je zlasti zaradi zadnjih prizorov ena najbolj pretresujočih, kar jih pozna svetovna literatura. Veliki angleški dramatik je posnel snov za dramo iz italijanske novele Qi-raldija Cinthia. Dejanje se pričenja v Benetkah v času ljudovlade, konča pa na slovitem otoku Cipru, ki je v tedanji Jobi prešel po ženitvi iz angleške v be-iiečansko posest, a vzbudil istočasno po-iilep tudi pri Turkih. Othello, po rodu sicer Afričan, je prišel Benečanom kot rešitelj otoka pred Turki. Druga važna >sebnost drame je lepa Othellova žena tesdemona, hči beneškega senatorja Brabantija. Kot neposredno sodelujoča pa nastopata poleg zaljubljenega Roderiga še ■)thellov pribočnik Cassio in pravi povzročitelj vse tragedije, praporščak Ja- go. Othello je Desdemono s silo ugrabil vetu in prišel zaradi tega pred beneški senat, kjer pa so se prav tedaj posvetovali o nevarnem turškem napadu na Ci- j per. Senat Othella sicer oprosti in tnu prizna zvezo z Desdemono, a še tisto ! noč-mora odjadrati na Ciper, da prežene Turke. Medtem skuje zlobni praporščak Jago peklenski načrt, kako uničiti Othellovo srečo s strupom ljubosumnosti, dasi Desdemona Othella v resnici ljubi in mu sledi celo na Ciper, kjer namestnik Montana že nestrpno čaka na pomoč. Ob slavni zmagi in izvršeni nalog5, prične delovati Jagov strup ljubosumja ki vzbudi v junaku Othellu pošast najbolj divje strasti uničenja najdražjega mu bitja, nesrečne Desdemone. Desdemona to sluti, ga prosi, roti in zagotavlja svojo zvestobo, a vse zaman. Podivjani Afričan jo neusmiljeno zadavi. Da je tragika še večja, nastopi še Jagova žena Emilija in tudi sama izpriča Desdemoni-no nedolžnost. To je ogrodje dejanja. Prav tako kakor to, je pa mogočna psihološka globina dela, najbolj pa tragika konca. Drama terja zato od gledalca ves čas pozornost, ako hoče, da jo do dna razume in doume zlasti zaključek. Posebnost »Othei-la«, kakor večine ostalih Shakespeareje-vih del pa je tudi v tem, da privlačujejo s svojo globino neprestano znova in še po več predstavah. Režiser g. Jože Kovič in igralci so se potrudili, da nam pripravijo res dostojno predstavo te nesmrtne umetnine. -rc. Soorf Smuški tek v pohorski metropoli Smučarji, v nedeljo v Sv. Lovrenc na 1 ohorju, kateri Vas bo v naročju zusne-nih pohorskih gozdov, s svojimi divni-:ni smuškimi tereni /. vzhičenjem po-, zdravil! Tamkajšnje Tujskoprometuo društvo prirodi to nedeljo, 28. jan. 1940, svojo običajno klubsko smučarsko tekmo v teku na 18 km (seniorji) in 7 km (juniorji), s pričetkom ob 14. uri. Start in cilj bosta v centru trga, pri hotelu ,,Jelen". Ugodne zveze z Mariborom. Od postaje Sv. Lovrenc na P. do trga Sv. Lovrenc na P. (5 km!) se vrši reden avtobusni promet. Cena za osebo tja in nazaj je 10 din. Poselile zimsko metropolo Pohorja! s Na državnem prvenstvu v alpski kom-1 maeiji v Tržiču bodo nastopili 4 Mariborčani, člani tukajšnje podružnice SPD, m sicer lanski državni prvak v smuku Miran Cizelj, Franci Cop, Božidar Gajšek ler Mario Kobi. s ISSIv Maribor (zimski spori). Drevi ob pol 19. bo članski sestanek v klubskih prostorih Aleksandrova 3. s SK Železničar bo imel svoj letošnji redni letni občni zbor v soboto, 27. januarja, ob 19 v dvorani na stadionu. s IS.SK Maribor bo poslal na podzvezino prvenstvo v skokih, ki bo t. februarja v l.iscah pri Celju, svoje skakače Fanedla, Legvarta, Marguča in*Welleja. s Itevunžna nogometna tekma Berlin— Beograd bo 11. lebr. v Berlinu. s Smuško svetovno prvenstvo FIS-c jc odpovedano. Po sporedu bi morale hiti klasične discipline v Holmenkollenu, alpske pa v Ryukanu. s Mednarodno teniško prvenstvo Danske je prineslo presenetljiv rezultat. Danec Ja-eobsen je v scmifirialu premagal Nemca Henkla s 3:G, 6:4, 6:3, v finalu pa Šveda Schroderja, favorita turnirja, s 7:5, 1:6, 7:5, 6:4. n Ljudje zmrzujejo v Južni Srbiji. Te dni je zaradi silnega mraza zmrznilo v Južni Srbiji več ljudi, ki niso navajeni tako hude zime. n Polarni sij v Sisku. Preteklo noč sp v okolici Siska videli polarni sij, ki ga jt spremljalo grmenje. Nočna svetloba je bila vidna samo nekaj sekund. MALI OGLASI CCNE MALIM OOLASOM: V matib oglatlb »*ane vsak* beseda £0 par. uajmaolia pristojbina u te oglase le din 9.— Dražbe orekllcl. dopisovanja to tenltovaelskl oglasi din t.— oo besedi. Nalmaniil zuesek za te oglase le din 10.—. Debelo tiskane besede se rabutalo dvolno Oglasni davek x* enkratno objavo znaša din 2—. Znesek ta tnale oglase se DlaCuie takol orl naročilu, oziroma ga le vposlatl v oistno sknoal z naročilom ali oa oo ooltnl ootoinlcl na čekovni račnn £t 11.400. Za vse oismeue odgovore glede malib oglasov ae mora oritotlti znamka za 3 din. Razno -aa MODRČKI stezniki, rokavice, nogavice, timsko perilo najceneje pri S. Ketlš-u, Stolna t. 11406-1 SLADKORNO BOLNI! 'obavitelj tukajšnje bolnice karna Rakuša, Koroška cc -i 34 priporoča diabetikom iti. moko, suhor in kekse, .tdtia analiza vsakomur na vpogled. 13870-1 SLADKO SENO (pungretina), prvovrstno, '000 kg. naprodaj. — Lašič (•'ranjo. Slov. Konjice. 13878-1 PRODAM POCENI krasne knjige v platno in pol platno vezane, istotanr damsko drsalne čevllc z drsalkami. Wernig, Meliska 5-H. 13857-4 Kupim PIANINO i kratek klavir In železno igajno kupimo. Pismene do :i!>c na ogl. odd. »Večerni-pod 'Društvo«. 13864-3 Prodam STANOVANJSKO OPREMO prodam in odstopim lokal v centru mesta, zelo pripraven za začetnika čevljarja ali kro joča. Karl Rainjš, Maribor. Meliska c. 68. 13872-4 TRGOVINA špecerijska, vpeljana, z zalogo premoga naprodaj. Vprašati Slovenska 20. 13874-4 Stanovanje STANOVANJ E soha in kuhinja, oddam 1. februarja 1940. Studenci. Jurčičeva 17. 13863-5 Stanovanje Išie DRUŽINA BREZ OTROK išče eno- ali dvosobno stanovanle v bližini glavnega ko lodvora. Ponudbe »Kartona-ži«. Mlinska ul. 30-1. 13858-6 Sobo odda GARSONJERO s kopalnico oddam solidni, stalni stranki. Z opremo za 450 din. brez opreme za 400 din. Prešernova 30. 13871-7 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam. Gregorc, Koroška 43-1. 13875-7 Beftet velika ^teme ŠHeije Mpik ! Od četrtka 25. do vključno srede 31. januarja 1940 tiku Dase&td kraljica lepote in pesmi, v najnovejšem glasb- -*em in pevskem velefilmu v Semoda Metna Film fantastičnega razkošja, sijaja in bleska, obenem izredno zabavne vsebine, film poln veselja, humorja, komike in sijajnih dovtipov ter dobrega razpoloženja. Poleg 7 novih šlagerjev poje Jeanette Mac Donald še arije iz oper „Boheme“ in „Madame Butterfly“. Film za staro in mlado! Nabavite vstopnice pravočasno! KINO ESPLANADE TELEFON 25-29 m m te?! Sobo Išie SOBO čedno opremljeno, strogo se-parirano, mirno, brez. mrčesa, južno sonce, iščem z vso postrežbo s 15. februarjem ali 1. marcem. Ponudbe z navedbo ceno iu pogojev na ogl, oddelek »Večernika pod ■Upokojenec«. 13809-8 I Kam, kie? PEVSKO DRUŠTVO »PLANINCA« priredi pohorski ples 3. februarja v gostilni Tomše v Pekrah. 13856-17 Slutbo dobi KROJAŠKEGA POMOČNIKA ah pomočnico sprejmem ta-kni. Cankarjeva 10. 13855-9 Co ntinenia M na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor, Vetrinjska ul. 3q Ljubljana. Prešernova ul. 44 IŠČEMO izkušenega, samostojnega strugarskega delovodjo, več strugarjev, skoblačev, livar-iev železa in kovin, reskar-jev (frezerjev). stroinih ključavničarjev, kovačev, kotlarjev, mizarjev-modclirjev 111 orodjarjev. Dela sc na akord, mezda po sposobnostih. Naj se javijo samo dobro kvalificirane osebo na upravo Tvornice vagonov, Slav. Brod.__________13877-9 Zlato in srebro, briljaute, zastavljalne listke išče nujno za nakup M. Dgerjev sin, | Maribor, Gosposka ulica 15 Mariborčan želi z ameniati MODsami vozički SAMOSTOJNO KUHARICO vajeno vsega, sprejmem takoj k dvema osebama. Naslov v ogl. odd. »Večernika*. 13866-9 FRIZERKO perfektno v stroki, sprejme P. Weiss. Koroška c. 52. 13876-9 svojo posest za posest v G R A Z U. Ponudbe pod „Zamenjava“ na anončni zavod Sax, Maribor »*-•«» , ii MiSsS 'Dipl. optik E.PETELN MARIBOR «• GRAJSKI TRS ? 1 BOGOMIR DIVJAK Ulica kneza Kociia 4 Posteljno perje kem. čiščeno že po kg 8 - din naprej tudi po brezkonkurenčni ceni pri „Cuna" Maribor samo Klavni trg 24 OKASA tablete Pri spolni slabosti lahko noskusite OKASA tab!ete za moike 100 komadov din 220'— proti povzetju Zastopnik : Lekarna Mr. Rožman Miroslav Beograd — ferazijc • • 0*1. r«*. S. "tc 26 NOGAVICE Priložnostni nakup damskih ievllav od din IStO-- do din 160- Oglejte si stransko iz'ožbo tvrdke KING SHOE GOSPOSKA UL. 30 Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi se ne vranjo. in Masibov, KojtaJišku utica i - (Telefon uredništvu štev. HS-67. in uprava ittev. 3&M. - Pj&al čekovni račun štev. JU. 409.