Na volitvenem pozorišču se zbirajo kandidati. Kot blago ponujajo svojo osebnost, ki jo dajejo z vclikodušnostjo domovini na razpolago. Mnogo jih. je, kakor jih še ni bilo nikoli prej: 8000, in morda celo več. Tako poročajo časniki iz raznih ikrajev države. V ogromni večini kajpada silijo na tisto kandidatno listo, ikjer imajo največ upanja, da bodo izvoljeni. Opozicijonalne liste niso tako upapolne zmage. Zbiranje ikandidatov se ne vrši složno v eno taborišče, mai-več se opaža grupacija v posamezne skupine. Vsa'ka sltupina se trudi, da ustvari za sebe pravo in ugodno »nastrojenje« med volilci. Kaiko se to godi, pojasjujejo naslednji posnetki iz časopisja. Pioti organizaciji kmetskega s.anu. »Jutro« piše v članku »Za ikaj gre« med di-ugim to-le: »Še ena težka zabloda se pojavlja. Čitamo, kakor da so volitve zato razvpisane, da se kmečki stan »organizira v nezlomljivo celoto«. To je teza (trditev), dd ni v skladu s celokupnim političnim in ustavnim stanjem naše države in tudi ne z gospodarskim in socialnim principom (naeelom) njenega razvoja. Organizacija kmetskega stanu je važna in velika stvar, toda v clržavi, ki je kakor Jugoslavija vso svojo notranjo gospodars'1.0 politiko postavila na načelo nacionalne solidarnosti (naroclne vzajemnosti), to ne more biti politični problem (vprašanje), nego samo strokoven in stanovsld. Načelo, ki velja tudi za vse ostale stanove. Po sta- ri strankarsld miselnosti je moglo biti govora o plemensikih, versikih. in sta-" novskih. formacijah (tvorbah). V novem jugoslovanskem duliu so take formacije škodljiva reaikcionarnost (nazadnjaštvo).« Kako je JNS stieljala v htbet. Minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Marušič je na skupščini v Ljubljani 2. marcao Jugoslov. nacionalni stranki izjavil naslednje: »Stara miselnost pri starih ljudeh ostane, zlasti pri tistih, iki mislijo, da bi na podlagi ka'ke ikandidature politično igrali ikako vlogo. Zdi se mi, da je marsejski tragični dogodek a&pet sprostil tisto staro miselnost. Naenlcrat smo v Beogradu opazili gotovo prerivanje, borbo za oblast, gotove sipore, a v glavnem odboru JNS, kaJkor tudi v vladi sami, se je v hrbet streljalo našemu sedanjemu predsedniiku vlade g. Jevtiču, ki je kot zunanji minister branil našo tezo in našo narodno čast pred vsem svetom. Že je grozilo, da bo vsa politika pri nas šla po tistih starih vodah izpred 6. januarja, Jasno je, da tako ni moglo biti. Ustvarili smo stranko zaradi tega, da bi pokazala druge oblike političnega življenja in da bi, obsegajoč ogromno večino celdkupnega naroda, razbilamiselnost starih strank in namesto starib. borb za osebe in oblast pokazala, kaj je borba za državo in za dobrobit naroda. Usoda JNS ne bo več tako rožnata, a;ko bo strarika po volitvali sploh še obstojala.«