■-'m Izhaja razen nedelj in praznikov == vsak dan opoldne. ===■= Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., ===== Učiteljska tiskarna. ■■■■■: ■■■ Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije ===== za list so poštnine proste. === Naročnina po pošti 'z dostavljanjem na dom za celo leto K 30’—, za pol leta K 15’—, za četrt leta K 7 50, za mesec K 2f50. Za Ndmčijo celo lefo K 33’60, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—. Posamezne številke po 10 v. Glasilo jugoslovanske socialno demokratične stranke Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. iStev. 12. V Ljubljani, torek dne 15. januarja 1918. Leto II. Nacionalna politika. Med tem 'ko vsi narodi v mnogojezičm Avstriji streme po nacionalni enotnosti ta stavjajo enotne nacionalne cilje, so avstrijski Nemci danes razcepkani bolj kakor kedaj prej. Padec Stiirgkhovega sistema je zanesel veliko zmedo v nemške vrste. Graški »Arbeltervville« v zanimivem članku naglasa potrebo nove orientacije nemške politike ter povdarja, da se bodo avstrijski Nemci pač morali otresti svoje pohlepnosti po nadvladi nad ostalimi avstrijskimi narodi ter se zadovoljiti z vlogo, ki jo narekuje pravičnost in. 'tok časa — z vlogo enakopravnega naroda med enakopravnimi narodi naše monarhije. List piše: Z večjo ali manjšo gotovostjo so vsi od nacionalizma prepojeni Nemci pričakovali, da bo vlada na podlagi cesarskih patentov zagotovila nemškemu meščanstvu gospodstvo v Avstriji. Le malokdo je razmišljal o tem, jedi bi taka zagotovitev bila mogoča in jedi bi bila trajna. Predpogoj za uresničenje nemških -nacionali- stičnih načrtov bi bilo naglo dokončanje vojne. A vojna se ni končala ne naglo, ne zmagovito, trajala je dalje leto za letam in tudi danes še ne vemo, kedaj i.n kako se bo končala. Dolgotrajnost vojne je tudi med Nemci v Avstriji razpoloženje bistveno premetala. Politikov, ki zahtevajo nasilen konec vojne, je vedno manj, politikov, ki so za sporazumen mir, pa vedno več. ^ Danes jih je le še malo, ki stavijo svoje upanje v politiko nasilja ali moči. Značilno je, da so med politiki nasilja večjim delom ljudje s parolo »proč od Avstrije«. Med tem. ko so politiki, ki ne polagajo na zgodovino posebne važnosti, mnenja, da/tvorijo v Avstriji združena kraljestva in dežele geografično in gospodarsko enoto, imajo n emškonac tonalni politiki nasilja svoje dopadajenje nad Avstrijo le v slučaju, če morejo v njej gospodovati. Stokrat se jim lahko pove, da je v Avstriji 18 miljonov Slovanov ta 9 miljonov Nemcev, drže se vendar trmoglave trditve, da Avstrija mora biti ta. ostati pod nemškonacionalnim gospodstvom. Uvidevnejši del nemškega meščanstva pa spoznava, da ne gre več za nemško gospodstvo v _ Avstriji, ampak le za siguren obstoj Nemcev Avstriji. Iz te uvidevnosti izvira stremljenje hemškomeščanskih politikov, da pridobe nemško socialno delavstvo za .skupno postopanje v narodnih vprašanjih. Nemški socialni demokrati se narodnim vprašanjem niso odtujili. 2e pred leti so se ba-vili z nacionalnim vprašanjem. Svoj nacionalni Program so si ustvarili skupno s socialnimi demokrati ostalih narodv že pred 20. leti na črnskem skupnem shodu. Ta program zahteva odpravo kr ono vi n in pretvoritev Avstrije v nacionalno zvezno državo z nacionalnimi zbornicami in uvedbo potrebam odgovarjajočega posredovalnega jezika. Ta program zahteva eno in isto za, vse narode, tudi za nemškega. Ni torej še le vojna dovedla nemških socialnih demokratov do zahteve samoodločevanja narodov, ampak že davno prej uvidevnost, da se zamore Avstrija razvijati le kot narodnostna država ob svobodi narodov. Nemški socialni, demokrati so se tega programa držali, češki socialni demokrati (separatisti) pa so ga opustili ter so sc na prigovarjanje svojih meščanskih nacionalistov odločili za češko državo ali za staro VcuceslavovO' kraljestvo, ki naj bi obsegalo ne le češko, ampak tudi nemško ozemlje nekdanjih dežel krone sv. Venceslava. Poljski socialni demokrati zahtevajo samostojno Poljsko; sicer pa prepuščajo avstrijske narode svoji o-sodi. Poljsko meščanstvo Galicije in ž njim poljska »šlahta« je bila do izbruha vojne orientirana bolj nemško avstrijsko kakor slavo-filsko. Po spremembi položaja pa so Poljaki napravili račun samo za-se ter odklanjajo vlogo posredovalca v sporu nemškega meščanstva s Čehi, oziroma z Jugoslovani. Politika čeških '.nacionalistov je bila pred vojno bolj defenzivnega kot ofenzivnega značaja. Sedaj ima ofenziven značaj, ker hoče nemške dele priklopiti češki državi, četudi pod žezlom Habsburžanov. Nemški nacionalci so v kratkem času iz namišljenih nebes nemškega gospodstva bili potisnjeni v položaj obrambe. Mnogi opažajo to, mnogi pa ostajajo v stari domišljiji: čim slabotnejša je njih pozicija, tem bolj kriče in razgrajajo. A s kričanjem se realna dejstva ne spravljajo s sveta. A nemško meščanstvo v Avstriji sedaj ne sme razgrajati, kakor K. H. Wolf, ampak mora razmišljati, kako se naj Nemci v Avstriji sedaj orientirajo, kak položaj naj zavzema nemški narod v bodoči Avstriji. Čehi hočejo državo sv. Venceslava z ogrskimi Slovaki, Slovenci se hočejo kot narod konstituirati in morebiti še tnalo več. Kaj hočejo Nemci? Ali hočejo samo zaradi gospodstvene ideologije ostati razcepljeni na sedem ali osem krono v in? Nemški nacionalisti razgrajajo in stokajo, da se .nemško socialno demokratično delavstvo ne pridruži narodu. Kateremu narodu? Ali ncmškoiradikaluemu .maliku čeških Nemcev, ali pa prevzetnim nemškim nacionalcom v kaki drugi deželi? Naj se spravi v pravi tir ujedinjenje naroda v državi; to ujedinjenje ni istovetno z nemškim, ,Nationalverbandom« ali z Wolfovo »domovinsko stranko«. Potem še le bo moglo sociaj- nodemokratično nemško delavstvo reči, kako stališče zavzema k nadaljnjim nacionalnim vprašanjem v državi. To je tudi zastopnik socialnodemokratične-ga nemškočeškega delavstva načelniku nemškega narodnega sveta na Češkem, odgovoril, na vprašanje, je-li so socialni demokrati pripravljeni pridružiti se nemškomeščanskim strankam v svrho skupnega postopanja. Seliger je pisal v imenu nemškočeških sodrugov drju. Titti, da se zamore politična svoboda, duševni razmah, gospodarski in socialni napredek nemškega ljudstva v Avstriji zagotoviti, edino le na podlagi nove ureditve Avstrije, zgrajene na samoodločevanju vseh narodov te države. Samo v skupnosti nacionalno svobodnih, samoupravnih in v sestavi državne organizacije enakopravnih narodov si bo nemško ljudstvo v Avstriji pridobilo z ozirom na svoj kulturni in gospodarski razvoj pripadaioči mu položaj. — In to je tudi naše mnenje. Deseti strankini zbor. (Dalje.) Sodrug A. Kristan: Opozicija nima ztni-sla. 2e 26. septembra sem pisal, da bi bilo veliko zlo, če ne bi upoštevali stremljenja po uje-dtajenju in da pozdravljamo deklaracijo. Zato je neumestno, če nas skušajo blatiti in smešiti meščanske stranke, s katerimi mi ne moremo hoditi. Tudi do federalizma pridemo v strokovnih organizacijah, toda le sporazumno z drugimi narodno-stmi Sodrug B ah un: Stopamo v novo dobo. Mlačnost, ki smo jo imeli1 doslej, mora popustiti in postaviti se moramo popolnoma na svoje noge. Priznavam, da je bil Rulejev članek in še nekaj drugih v »N apr e ju« neumesten, a napredek je potreben, osamosvojitev organizacij je obenem okrepitev zlasti v političnem oziru. Med ljudi moramo, zakaj so še kraji, kjer niti ne poznajo našega programa. Naši sodrugi pridejo iz strelskih zakopov in bodo vpraševali, kaj smo ta čas storili. Sodrug C obal (končno besedo); Sem proti predlogu sodruga Kopača, da sc zviša prispevek na 1 K. Sodrug Zore predlaga drugačno razdelitev prispevka. Da ustreženi obema, priporočam, da se uvede strankini davek 70 vin. na mesec, da bodo imele tudi krajevne organizacije več sredstev, Scdr. Golouhu odgovarjam, da nismo za federalistično strokovno organizacijo takoj, pač pa smo na tej poti. To vprašanje sicer ne spada sem, ali ker se govori o njem, to izjavljam. Sploh sem pa na stališču, da je v vseh naših organizacijah potrebna sloga v čim širšem obsegu. Zbor se strinja z opravilnikom in resolucijo; zato sprejmite vse soglasno. Opravilnik in resolucijo izroči predsednik komisiji za predloge. Konec zborovanja ob 7. zvečer. Drugi dan. Predseduje sodrug Kopač. Sodrug A. Kristan priporoča, naj se izjava imladinov prebere pri zadnji točki. Sodrug dr. Tuma priporoča naj se prebere takoj. Sodrug Golouh poda daljšo izjavo, v kateri razvija mladina svoje nazore. Pravi, da stranka ni diferencirana ter da je pri nas premalo razvita industrija. Zahtevajo nacionalni federalizem strokovnih organizacij in nebiro-kratično tajništvo. Vse to zahteva demokratični čas. Narodnost presojamo sociologično, ne šovinistično. Narodi po celoti naj se organizirajo. Naš namen ni sejati razdor, marveč sodelovati hočemo za napredek našega ljudstva. (Besedila izjave, ki je jako obsežna nismo prejeli, zato je ne moremo v celoti objaviti.) Sodrug Kopač: Razpravo o izjavi otvo-rirno pri zadnji točki dnevnega reda. K četrti točki dnevnega reda poroča sodr. A. Kristan. Sodrug A. Kristan: Sodrugi in sodru-ginje! Iz poročila sodruga Petejana ste slišali: k a k o j e bilo z naši m tisk o m. Ne bom ponavljal tega. Bridko smo občutili vsi, da nimamo pravega orožja v rokah, da stranka nima j is tov, v kterih bi razjasnjevala nejasno in s kterimi bi bojevala prepotrebne boje »z uma svetlim mečem«. Izvrševalni odbor je v letaku, ki ga je izdal konec leta 1916. sporočil sodru-gotn to-le: Stranka brez lastnega glasila je stranka brez prave podlage in moči. Tega smo se vedno zavedali in zato tudi skušali premagati težave, ki so nam onemogočale redno izdajanje našemu programu in boju odgovarjajočega glasila. Izdajanje takega lista ni niti v navadnih časih lahko delo, v vojnih razmerah je pa sploh skoraj neizvedljivo. Storjeni poizkusi so se izjalovili vsled razlogov in dogodkov, proti katerim smo bili popolnoma brezmočni. Vsled izbruha italijanske vojne smo tnorali ustaviti svo-ječasno tedensko izdajanje »Zarje«, ki se je sicer v vsakem oziru sijajno obneslo. Poznejše dnevno izdajanje — ki ni bilo od naše strani Iahkomišljeno zasnovano' — se nam je izjalovilo vsled drugih nepričakovanih ovir. In cenzura po drugi strini je tudi storila svoje. Sedaj se pa bližamo čaisu, ko bo treba .na vsak način razpolagati z glasilom, v katerem naj branimo naša načela in pojasnimo naše stališče napram vsem sedanjim velevažnim vprašan jam. Občutili bomo bridko pomanjkanje proste, vsem pristopne tribune. Pride kmalu čas, ki bo tirjal od nas krepkega nastopa na vse strani. Stranki bo treba tedaj ohraniti svojo moč in svoj po dolgoletnih bojih in dragocenih žrtvah priborjeni ir div. Stranka se mora odločiti za list, ki naj dvigne po dolgem težko pogrešanem molku svoj glas. To nalogo bo treba izvesti brez obotavljanja, a tudi brez prenagljenosti. Delo mora biti temeljito zasnovano. Toda tudi pri temu gre glavna beseda slovenskemu zavednemu ljudstvu. Kot stranka delavstva — in to hočemo ostati — se smerno nanašati edinole na našo moč in bojno sposobnost. Boaočnost našega ljudstva je le v boju za načela svobode, v delu za vstvarjanje nove, jake ta proste ljudske duševnosti. Ta politični in vz-gojevalni boj bo pa mogoče izvesti z uspehom le ob zanesljivi ta zavedni zaslombi ljudstva, ki hoče živeti in zmagati. Te pomoči pričakujemo in na to se opiramo. Naš razvoj mora naprej in navzgor! Izvrševalnemu odboru se je zato naročilo, da naj se loti nemudoma priprav za izdajanje strankinega glasila, kateremu bo naloga oživljati in širiti prava načela socializma in smotre delavskega gibanja, ter iskati in vzdrževati stika med delavskimi sloji in pripadniki socialistične stranke- Poklicani sodrugi pa naj delajo nato, da se glasila slov. strokovnih organizacij strnejo v skupno, za vse v poštev prihajajoče strokovne organizacije veljavno glasilo. Mi na Kranjskem smo izdajali tednik »Delavec«. V njem smo. pač v skromnem obsegu delali, kar je bilo pač mogoče. Bil je saj mala vez med nami. Občutili pa smo vsi prebridko, da je list premajhen ta seve — ker je bil in je v prvi vrsti še danes namenjen strokovno organiziranemu delavstvu — za politične boje stranke prešibko orožje. — Na več sestankih smo premišljevali: če je. že čas za izdajo dnevnika. Na deželni konferenci v Ljubljani pa se je dnevnik »Naprej« ustanovil! S tem se je od-pomoglo našim razmeram. »Delavec« je zopet postal čisto strokovno' glasilo — »Naprej« pa organ politične stranke. — Finančna podlaga lista je urejena; o tem bodete tako slišali poročilo sodr. upravnika. Moja naloga je le, da v kratkem povem: kaj bi bilo treba: »Naprej« mora priti v reke sleharnemu delavcu. Dolžnost strankinih organizacij in sodrugov sploh je, da neprestano agitirajo za razširitev lista. Rdeči tedni se morajo prirediti agitacijski odiseki naj gredo čilo na delo — v delavske familije »Naprej«. Proč pa z buržva-ztorn tiskom! To v ag i tator i čno-pri dob i v aln e m oziru. (Dalje prih.) Popravki, V poročilu sodr. dr. Tume je popraviti nekaj prav občutnih napak. V štev. .6., drugi stolbec, 5. vrsta je popraviti mesto Nu-manih —Kurnanih; v 5. vrsti od spodaj je mesto debelo tiskane besede »zapadu«, tiskati razpadu; v štev. 4. je v tretjem stolbcu v sredi popraviti grof Gero z mečem in zvijačo že v XI. veku (in ne IX.) Politični pregled. = Afera torpedovke št. 11, Na vprašanje posl. Wedre glede torpedovke št. 11 je deželno-braimibni minister na podlagi podatkov vojnega ministrstva in mornariškega oddelka odgovoril, da sodno poizvedovalno postopanje ni moglo najti dosedaj nobenega oporišča, ki bi dopuščalo zanesljivo sklepanje o dogodkih dne 5. novembra 1917 na krovu torpedovke št. 11. V.sled tega se sedaj ni mogoče izražati o vprašanju krivde. Sodno postopanje se nadaljnje. Jasnost o dogodku 5. novembra 1917 pa bo mogoče dobiti šele tedaj, ko bo mogoče zaslišati osebe, ki so imenovanega dne pripadale posadki torpedovke št. 11. .= Kapitulacija črnogorskega generala Ve-soviča. Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Bivši črnogorski vojni minister Radimir Vesovič se je s svojimi pristaši, med katerimi se nahaja bivši črnogorski justični minister Miloši a v Rajčevič, javil pri okrajnem poveljstvu v Andrijevici in položili tamkaj orožje. Vsi imenovani bodo, ker so se v pravem roku javili pri c. m kr. oblastih, deležni povodom najvišjega rojstnega dne izdanega pomiloščenja. = Dcbrudža za Bolgarijo. Kongres zastopnikov iz Dobrudže je, kakor poroča švicarski »Berncr Tagblatt«, zboroval v Babadagu ter sklenil sledeče: 1. Cela Dobrudža do donav- skega izliva naj se takoj združi z Bolgarijo. 2. Prebivalstvo Dobrudže ne bo na noben način dovolilo, da bi se vrnila romunska uprava, ter je pripravljeno z orožjem v roki braniti svojo svobodo in pravico. 3. Kongres kliče bolgarsko vlado, ves bolgarski narod na pomoč in za podporo v dosego svojih zahtev. — Nova republika. Petrograjska brzojavna agencija javlja iz Rostova, da se bo te dni proglasita neodvisnost republike donskega ozemlja. V kabinetu bo najbrže Kaledin prevzel predsedstvo in vojno ministrstvo, Seler justioo, La-gekev naučno in Paramonnv trgovsko ministrstvo. - Reorganizacija angleške admiralltete. Reuterjev urad poroča: Reorganizacija adrni- ralitete je izvršena. Novi člani admiralitete so; k ont er admiral sir Sidney Freemantle, konter-admiral George Arthur Besse in konteradmiral ■Henry Oliver. — Vsled reorganizacije se pričakuje odločnejše delovanje angleške mornarice proti sovražnim podmorskim čolnom. — Oprostitev nevtralcev od vojaške službe v Zedinjenih državah. Švicarski poslanik je izposloval pri' državnem departementu, da švicarskim državljanom, ki so bili sedaj uvrščeni v vojsko Zedinjenih držav, niso dolžni služiti v vojski, če temu ugovarjajo po diplomatičnem zastopstvu. Državni departeiment razglaša, da velja ta določba za vse nevtralce. = Vojaški položaj Francije. Glasom poročila Agence ti a v as je predsednik Dubost pri zopetni otvoritvi sej francoskega senata izjavil: Leto 1917 se je za Francijo že nakopičenim trpljenjem pridružilo novo težko breme in žalost, ne da bi prišlo do odločitve. Odpadu Rusije stoji nasproti .mogočna pomoč Severne A-merike. Odpad Rusije obtožuje Francijo za leto 1918 z ravnotako težkimi žrtvami kakor leto 1917 in zahteva od nje po treh žrtev polnih letih ponovitev junaštev v Marni in pri Verdunu. Predsednik je naglašal, da je odpad Rusije največji v svetovni zgodovini. Francija nima več časa za odlaganje zmage. Dnevne beležke. Občni zbor »Svobode«. V nedeljo se je vršil v restavraciji pri »Novem Svetu« jako dobro obiskan občni zbor društva »Svobode«, ki ga je otvonil sodr. Zore. Obenem je podal kratko poročilo o delu starega odbora, katerega člani so večinoma pri vOjakih. Društvo ni v vojnam času delalo, šele v zadnjem času je pričelo v društvu veselo gibanje zlasti od strani naših sodružic. Sodražica Urbančeva, je podala kratko poročilo o delovanju ženskega odseka, ki šteje danes že 35b članic. Tudi dohodkov smo imeli precej, stroškov .nobenih, K poročilu je govoril še sodr. Petejan, nakar se je prešlo k volit vi novega odbora in so bili izvoljeni naslednji sodrugi in Sodražice: Josip Petejan, predsednik; Tuma Katarina, podpredsednica; Rakovec Kristina, tajnica; Tarman Ana, tajnica namestnica; Urbanc Mici, blagajničarka; Skcfic Fani, blag. namestnica; Kuhelj Ana, Ceiešnik Fanica, 2orga Marica, Lešnik Julija, Belič Mici, Buda Ana in Uschan Stanka. V nadzorstvu ss.: Zore Viktor, Žorga Marcel, Lešnik Anten, Brozovič Jurij in Mravlje Ivan. Pri točki raznoterosti so govorili sodr. Petejan, Z o r e, 2 o r g a in sodružica U r-bančeva, ki so razvijali program, katerega bi morala »Svoboda« izvršiti. Vsi so povdarjali potrebo skupne čitalnice In knjižnice, kakor tudi potrebo predavanj, diskuzijskih večerov itd. Ko se ni nihče več oglasil za besedo, se scdr. Petejan zahvali v imenu celega odbora za izvolitev, ter zaključi ta važni občni zbor, ki je pokazal, da se je pričelo med našim ženstvom lepo gibanje, ki stremi po socialistični izobrazbi. — Posipajte hodnike! Listi večkrat poživljajo lušne posestnike, da naj glede na nevarnosti za občmstvo v zimskem času posipajo trotoarje. Vsi opomini pa so več ali manj brez uspeha. Včeraj dopoldne je padci uslužbenec I. C. Mayer Anton Polaj na hodniku, ter si prav občutno po-škodoVal nogo, Zor Amalija, ki je šla na delo v tovarno pri Keršiču, je padla pred tovarno tako nesočim, da si je ttžko poškodovala desno roko. Na isti način se je ponesrečil Strniša Jožtf, usluž-be cc pri g, Pavšmu. Vsi so morali iSKati zdravniške pomoči. Apeliramo na mestno oblast, da potrebno u Krene v varstvo občinstva, ter one hišne posestnike, ki zanemarjajo svoje dolžnosti, primerno Kamnje. Ponesrečence, pa pozivamo, da proti hišnemu posestniku ulože tožbo, ker ti jamčijo za take nezgode. Zakon v varstvo beguncev. Končno je bil zakon, ki ga je poslanska zbornica že poleti sprejela, sankcioniran: dne 11. januarja je stopil v veljavo iti daje beguncem pravico do državne preskrbe. Odreja sicer le v splošnih določbah izboljšave v begunskih taborih in daje ncimovitim beguncem pravico do podpore po dve kroni na dan. Velja za čas od 21. julija 1917 in smejo opravičenci zaprositi za doplačilo za, čas do 11. januarja. Prošnje se morajo vložiti za to doplačilo najkasneje do II. aprila 1.1. Zaradi starosti ali zaradi bolezni ali kake napake nesposobni za zaslužek, ki so sami ali nimajo nikakršne opere pri svojcih, ki skupno žive z njimi, imajo pravico do štirih kron na dan. Do-hododek beguncev omejuje to pravico le tedaj, če traja delj časa in presega dve kroni na dan. V tem slučaju sc prispevek zmanjša za polovico zneska, ki ga begunec zasluži nad dve kroni: če zasluži torej tri krone, se mu zniža podpora za polovico enevkrone, torej za 50 vin., in dobiva le 1 K 50 vin. Če zasluži begunec šest kron na dan, ne debi te podpore. Begunci, ki imajo od države "naturalno preskrbo (hrano in stanovanje), ne dobe podpore. Vzdrževalni prispevki in podobni prejemki ne omejujejo te podpore. Ncimoviti, ki so bili evakuirani, ta še ne prejemajo ali dalje časa niso prejemali nikakršne pedpere za evakuirance ali begunce, ali ki so izgubili begunsko podporo, ker so zapustili, za begunce določeno ozemlje, dobe podporo, če Stran 2. NAPREJ. jo niso dobivala vsaj tri mesece begunstva, kot. doplačilo po eno krono na dan; najvišji znesek je 500 kron za osebo. Prošnja se pa mora vložiti najkesneje do 11. aprila t. 1. Oblasti, kamor naj se vlagajo prošnje, objava izvršilna nared- ba, ki pa še ni izšla. — Slovansko republikansko združenje. Šusteršičeva »Resnica* poroča, (neverno iz katerega vira), da se je v Ameriki ustanovilo omenjeno združenje, ki ima svoj sedež v Č kagi in deluje za federation republiko. V tem odboru, da je tudi sodr. E. Kristan. Nadalje pravi „Resnica“, da se nabira denar, ki bo šel po stari poti, kjer so odboru znani agitatorji, kakor E. Kristan. To je naravnost predrzno spodtikanje na poštenosti sodr. E. Kristana. Prav tako infamna je ta trditev da je sodr E. Kristan popihal v Ameriko, ker so mu bila tukaj tla prevroča. Sodr. E. Kristan se je sklenil preseliti v Ameriko še preden smo kaj vedeli, da bo vojna nastala. S takimi neresničnimi vestmi hoče v .Resnici" očrniti sodr. E. Kristana, ki je bil politično tako čist, kakor malo kdo v klerikalni stranki. Mi poznamo socialistično republikanske ideale sodr. E. Kiistana, radi katerih sno ga sp. šiovali in ga še spoštujemo. — Karte je kradla. Krušna komisija je bila opozorjena na neko žensko, čes, da izmika karte, kjer in do kkkoršnih pride. Drenjala se je toliko časa med ljudmi, da se ji je slednjič le nudila prilika, katero je porabila ter pobasaia karte, ka-koršne so jt pač prišle pod roko Pa ni imela sreče. Ko je v petek zopet prišla h krušni komi- siji ter se sukala po lokalu, so ;o spoznali ter poklicali stražnika, ki jo je aretiral. Pri sebi je baje zopet imela nekaj kart, ni niso pripadale nji* dognati se pa takoj tudi ni dalo, odkod izvirajo. Navedenka je doma iz Rožne doline. — Pošiljanje petroleja in vžigalic s pošto. Dasi je bilo že splošno razglašeno, da je pošiljanje petroleja v poštnih zaviUih (pod napačno označbo vsebine) prepovedano, se množijo taki slučajt kljub prepovedi in denarnim globam po 50 kron, ki so bile naložene na podlagi tozadevnih določil poštnega reda. Občinstvo se torej v tem oziru vnovič svari in posebno opozarja na posledice kršitve te prepovedi. Pri tej priliki se povdarja, da se tudi vžigalice ne smejo vlagati v poštne pošiljke. Vojna. Dunaj, 14. januarja. (Kor. ur.) Uradnojse razglaša: Nobenih posebnih dogodkov. Sef generalnega štaba. Berlin, 14. januarja. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Na Flanderski fronti motilni ogenj. V posameznih odsekih, zlasti pri Lensu popoldne naraščajoči topovski ogenj. Iz-vidni oddelki so južnozapadno Armentiera in severne La Vacquarie vdrli v angleške jarke in dovedli nekoliko ujetnikov. V okolici Juvin-courta 'm ob vzhodnem bregu Mioze ni bilo posebnih dogodkov. Na macedonskem bojišču za-padno od ohridskega jezera in na Dobrem polju artiljerijsko delovanje. Na 'italijanski fronti je položaj nespremenjen. Na ruski fronti nič novega. — Von Ludendorff. Mirovna pogajanja. Dunaj, 14. januarja. (Kor. ur.) Iz Bresta Litovskega poročajo: 11. t. m. se je konstituirala nemško-avstro-ogrska-ruska komisija, da se (posvetuje o teritorialnih vprašanjih in je imela 11. in 12. t. m. tri dolge seje. Najprej se je sporazumno ugotovilo, da mora izreči mirovna pogodba na prvem mestu, da je med vojskujočimi se državami končano vojno stanje. 1 rookij je odklonil nadaljno izjavo, da so odločeni pogodbo sklepajoči deli odslej naprej živeli v miru m prijateljstvu. Dosegel se je sporazum glede tega, da zapuste čete centralnih držav rusko ozemlje, kakor hitro zapuste ruske čete zasedene pokrajine v Avstro-Ogrski in 1 určiji. Kdaj naj se zapuste zasedene pokrajine, je predlagala nemška delegacija, da takrat, kadar se izvrši demobilizacija ruskih čet. Nato se je razvila dolga debata o tem, če se naj udeleže mirovnih pogajanj tudi zastopniki onih delov prejšnje ruske države, ki so se v zadnjem času odcepile od nje in kako naj se itzvrši v teh pokrajinah sa-imoodl oče vanje. Na seji dne 12. januarja je zaprosil dr. v. Kuhlmaun rusko delegacijo, da naj odgovori na vprašanje, ali se morejo po^njih mnenju na zapadni meji bivše ruske države konstituirano nove države mirovnih pogajanj žc udeležiti tako, da ne bo ostal noben dvom. Ruski delegat Samenjev je nato predlagal, da naj obe stranki v pismenem elaboratu raz-jasne svoje, med diskuzijo podano naziranje. Ruska delegacija konštatka, da se med okupacijo nikjer, niti na Poljskem, niti na Litovskem, niti v Kurlandiji ni mogel ustanoviti kakršenkoli demokratično izvoljen organ in da tak organ nikjer ne obstoja, ki bi imel kakršnokoli pravico zahtevati, da se njegovi izrazi smatrajo kot volja širokih krogov prebivalstva. Kar se tiče bistva izjave glede stremljenja po popolni državni neodvisnosti, izjavlja ruska delegacija: 1. Iz dejstva, da so zasedene pokrajine spadale prej k območju bivšega ruskega carstva, ruska delegacija ne sklepa, da bi prebivalstvo teh pokrajin v razmerju k ruski republiki imelo kakršnekoli državno-pravne obveznosti. Nove meje bratske zveze narodov ruske republike in narodov, ki hočejo ostati zunaj tega okvira, se morajo ustanoviti potom svobodnega sklepa tozadevnih narodov. 2. Zato obstoja za rusko vlado temeljna naloga pri sedanjih pogajanjih v tem, da zagotovi resnično svobodo samoodločbe v notranjih državnih uredbah in v mednarodnem položaju teh pokrajin. 3. Ta naloga zahteva prejšnji sporazum med Nemičijo in Avstro-Ogrsko na eni strani in Rusijo na drugi strani, glede 4 glavnih točk, namreč glede obsega ozemlja, čigar prebivalstvo bo moralo vršiti pravico samoodločbe glede splošnih političnih predpogojev, pod katerimi naj se izvrši rešitev vprašanja državne I * 'V usode, in glede prehodnega režima do končnega državnega konstituiranja teh pokrajin, nadalje glede načina, na kateri bo prebivalstvo izrazilo svojo voljo. Ruska delegacija je predlagala to-le rešitev tega vprašanja: Ad 1. Pravico samoodločbe imajo narodi in ne oni njihovi deli, ki so bili okupirani, kakor to določa § 2. nemškega predloga z dne 28. decembra. Temu odgovarjajočo daje ruska vlada pravico istočasne samoodločbe tudi delom omenjenih narodov, ki žive zunaj zasedenih pasov. Rusija se zaveže, da ne bo teh pokrajin niti direktno niti indirektno silila, da sprejmejo *to ali ono državno obliko, ali da omeje svojo samostojnost s carinsko ali vojaško konvencijo. Izjave Nemčije in Avstro-Ogrske na drugi strani potrjujejo kategorično, da ni nobene pravne podlage za zahtevo, da bi se priklopile v ozemlje Nemčije, ali Avstro-Ogrske pokrajine, katere so sedaj okupirane od armad Nemčije ali Avstro-Ogrske in da tudi ni podlage za takoimenovane mejne korekture na stroške teh pokrajin. Obenem se zavežejo, da ne bodo silile teh pokrajin niti direktno niti indirektno k sprejetju te ali one državne oblike in da ne bodo omejile njih neodvisnost z nikakršnimi carinskimi ali vojaškimi koncesijami, ki bi se sklenile pred končnim konstituiranjem teh pokrajin na podlagi politične samoodločbe. Ad 2. Rešitev vprašanja o usodi ozemelj, ki se jim prizna samoodločevanje, se mora izvršiti pod pogojem popolne politične svobode in brez^ vsakega zunanjega pritiska. Zato naj se izvrši glasovanje potem, ko odidejo tuje armade, se vrnejo begunci in od začetka vojne evakuirano prebivalstvo. Kdaj naj odidejo armade, to naj določi posebna komisija. Ad 3. Od onega trenctka dalje, ko se podpiše mir in se končnoveljavno konstituirajo ona ozemlja v države, preide uprava in vodstvo lokalnih zadev in financ itd. v reke začasnega organa, ki se ustvari s sporazumom političnih strank. Glavna naloga teh organov je obenem tudi organizacija narodne osvoboditve. Ad 4. Končnoveljavna rešitev vprašanja državnega položaja in ntotranje' državne uredbe se izvrši s splošnim ljudskim glasovanjem. General H ffmaiin jj€ iiotu izvoiai: Naprej moram protesti ra ti proti tonu tt h prtdrgov. Ruska delegacija govcri z nami kakor da bi stala zmagoslavno v naši dežieli in bi nam lehko diktirala svoje pogoje P«, udarjam, da so dejstva ra no. nasprotna. Zmagoslavna nemška anrnda stoji na ruskem ozemlju! Ugotavljam še to, da zahteva ruska delegacija za zasedena ozemlja uporabo pravice samo odločevania na tak način in v takem obsegu, kak t je ruska vlada tudi v svoji deželi ne uporablja. Ruska vlada temelji edinole na sili, ki brezobzirno zatira vsakog r, kloi je nasprotnega m šf jenja. Vsaki ga kdor ima drugačno mnenje, proglašajo enostavno za proti-revolucionarja m buržvazijca in za tako svobodnega kakor ptiča pod nebom. To svoje naziranje raztolmačim le z dvema primeroma: V noči od 30 na 31. d«cembra je zboroval v M.iisku prvi kongres Belorusov, ki je h^tel uveljaviti pravico samoudlučevanja za Bdoruse. Ta kongres so iai-gnaii boljševiki z bajoneti m s strojnimi pušKami. Ko so uveljavljali Ukrajinci pravico Samotdloče-vanja, tedaj jim je poslala petrograška vlada ul-timatum in je hotela izsiliti svo.o voljo z oroijem. Kolikor vem iz brezžičnih brzojavk, tiaja še državljanska vojna. Takšna je politična uporaba pravice samoodločevanja narodov po vladi bolj-ševikov. Zato odklanja nemško vihovno armadno po\eljstvo vmešavanje v ureditev notranjih razmer v zasedenem ozem ju. Za nas so že ,ašno in nedvoumno izrekli narodi v osvojenem ozemlju svojo željo za odcepitev od Rusije: 21. septembra 1917 je zaprosil ituriandski deželni ziitop za varstvo po nemški državi, 11. decemb, a je proglasil litvir.^ki deželni svet željo, da se osvobodi vseh d žavmh obezn sti, ki so obsojale doslej za njegove narode; 27. decemora je izrekel shod mesmih zastopn kov v R gi enako prošnjo nemški državi, temu predlogu se je pridružila trgovska zbornica v Rigi, veliki zbor kmetov in 70 društev v Rigi; končno so se osvobodile od dosedanjih odm šajev v decembru 1917 zastopstva vitezov, kmeiiških, mestnih m cerkvenih občin na otokih Oesel, D^gč in Mooa. Nemško vrhovno armadno poveljstvo odganja tudi iz upravno tehničnih razlogov izpraznitev Kunandje, Lavinske, Rige in otokov v riškem Zalivu. Vse te pokrajine nimajo noben h upravnih organov, nobenega organa za pravosodstvo in pravovaistvo, nobene žekzuice, nobene brzojavne zveze, ne pošte. Vse to je v nemški posesti in v nemškem obratu Državni tajnik dr. von Kiihlmamn je izjavil, da ni mogoče sedaj zavzeti stališča proti pi%-čitani pismeni Izjavi ruske delegacje. Njegovo osebno mnenje je, da bi po ruski delegaciji nasvetovani modus procedendi — čitanje medsebojnih dopisov — ne pospešil pogajanj in tudi najbrže ne vplival ugodno na njihov razvoj. Bilo bi umestno, da bi se pogajanja na včeraj pričeti način nadaljevala in po končanem ustmenem posvetovanju, če treba, rezultat ustmenega posvetovanja pismeno fiksiral. Ker pa se je ruska delegacija postavila na drugo stališče, predlaga, da se v svrho posvetovanje o predlogih med zavezniki seja prekine. Trockij izjavi, da ni namen ruske delegacije, otežkočiti tehniko razprave. Če se je nasprotna stranka postavila na drugo stališče, da namreč za pismeno formulacijo še ni prišel pravi trencteik, naj bi se o današnjem ruskem predlogu razpravljalo in ruska delegacija bi si pridržala pravico, da se tekom pogajanj povrne k svojemu predlogu, ne da bi hotela nasprotni stranki vsiliti podobno postopanje. Državni tajnik dr. von Kuhlmann je odgovoril, da tega predloga ne more sprejeti in da je vsekakor potrebno; da se zavezniki posvetujejo o novem položaju. Potem .ie bila seja zaključena. Agitirajte za »Naprej*! Pošiljajte ga vojakom! Aprovizaciia. Petrolej morejo dobiti obrtniki že 17., 18. in 19. januarja. — samci pa od 21. januarja naprej, in sicer v onih trgovinah ki so bile objavljene v sr botnih listih. Premog za kuho na rumene Izkaznice se oddaja za I. okraj pri g. Strupiju, R^deCio v sredo, dne 16. t. m popoldne v cerkvi sv. Jožefa od 4 do pol 5. Uradniške skupine prejmejo goveje me žcfa. Določen je tale red: od pol 2 do 2. prva uradniška kategonja štev. 1 do 200 od 2. do pol 3. 201 do konca, od pol 3, do 3. druga uradniška sku-p na, od 3. do pol 4. tretja uradniška skupina, od pol 4 do 4 četita uradniška skupina. 1 oseba dobi '/4 kg, 2 osebi >/2 kg, 3 in 4 osebe 3/< kg, 5 in 6 os*.b 1 kg 7 in 8 oseb VU tg, več oseb 1 >/2 kg. Iz seje aprovlzačnega odseka, dne 11. januarja 1918. Ze v pretekli seji je odsek povdar-jal, da je mestna aprovizacija zelo v resnem položaju glede zalog moke. To predvsem, zato, ker je bil Ljubljani zmanjšan mesečni kontingent za 10 vagonov. Ce se položaj z moko takoj ne preukrene, bo mestna aprovizacija prisiljena zmanjšati peko hlebcev od 70 dkg na 60 dkg. Sedaj se namreč vsa moka, kar jo je na razpolago, porabi izključno le za peko kruha, in moke za kuho ne preostaja toliko, da fr bila mogoča razdelitev na močne izkaznice. Samo ob sebi umljivo je, da prebivalstvo brez moke za kuho nikakor ne more izhajati in je neob-hodno potrebno, da se vsak mesec honorira močno izkaznico vsaj z 1 kg moke. Kakor rečeno, če Ljubljani ne bo zvišan mesečni kontingent moke, mora biti že danes_ prebivalstvo pripravljeno, da se zmanjša krušna racija, da bo na ta način mestna aprovizacija prihranila vsaj najpotrebnejšo množino moke za kuho. Pretekli teden mestna aprovizacija ni dobila niti enega prašiča. Ljubljana ni ostala samo brez prašičevega mesa, ampak. •kar je najvažnejše, tudi brez speha. Neoporečno je, da so odgovorna dobavna mesta za prašiče popolnoma odpovedala in to v času, ko je vsakomur znano, da mora biti na deželi še dovolj prašičev na razpolago. Mestna aprovizacija se ne more zadovoljiti z nobenimi .izgovori in naj so isti še tako tehtni, ker z izgovori ne more zabeliti občinstvo svojega kosila. Dejstvo je, da je organizacija, ki ima dobaviti prašiče, popolnoma odpovedala, da so interesi splošne prehrane ljubljanskega mesta zelo težko prizadeti. Dan na dan se oglaša pri mestni aprovizaciji na stotine družin, ki i>ripovedujejo, da že po več tednov niso okusile zabeljenih jedi. Aprovizacija ne more vsem tem nesrečnežem popolnoma -nič pomagati, ker so njene zaloge izčrpane in ker je navezana le na ono, kar dobi od dobavnih mest. Po deželi pa hodijo špekulantje, ki kupujejo prašiče celo po 15 kron žive teže in odvažajo blago pod roko iz dežele. Zakotna kupčija gre v klasje, kot še nikdar preje, merodajna mesta se pa niti ne zganejo, četudi je Ljubljana pred katastrofo glede po-majkanja masti. Če se deželnemu mestu za dobavo živine onemogoča dobavljati ljubljanskemu mestu prašiče, naj pa c. kr. deželna vlada dovoli prebivalstvu, da si srne samo nakupiti prašiče na deželi. Nevzdržno pa je, da si ljudje ne smejo ničesar kupiti, deželno mesto pa' tudi ničesar ne dobavlja. O nobenem vprašanju se ni toliko govorilo, kakor o preskrbi mleka. Mestna aprovizacija kakor tudi preskrbovalnica za mleko je imela nešteto posvetovanj in mestni župan je v številnih vlogah opozoril c. kr. deželno vlado na nedostatke pri preskrbi mleka. Ves trud in vse pisarije niso čisto nič pomagale, nasprotno, še nikdar ni bilo takega pomanjkanja z mlekom, kakor ravno sedaj. Mestna aprovizacija je nakazala samo dojencem 370 izkaznic. Vsi priglašenci so se izka- , zali, da so brez vsakega mleka. Za vseh 370 dojencev pa dobiva mestna aprovizacija zadnje dneve po 15 do 20 litrov mleka. Da je pri obstoječem položaju vsaka razdelitev nemogoča, bo vsakomur jasno. Pred vojnimi prodajalnimi se odigravajo žalostni priz-ori, ko obupane matere odhajajo praznih rok. Otroci ostajajo brez hrane, hirajo in umirajo. Pomoči ni od nikoder in tudi mestna aprovizacija stoji brez vsake moči, ker je navezana le na tisto, kar ji drugi dajo. Mestna aprovizacija bo pri c. kr. deželni vladi zahtevala konferenco, zakaj ne dobavi Ljubljani več mleka. Zadnje vesti. Kritični dnevi v Berlinu. Beilin 14. januarja. Politični položaj je zelo napet. Krožijo najrazličnejše vesti. Včeraj se je cesar dolgo raztovarjal s Hindenburgom, oo-zneje pa se je vršila važna komferenca med H n-denburgom, Ludendorffom in državnim kanclerjem grufoin Hertlmgom. Dmašnje konference so se udeležili vsi člani vlada, prestolonaslednik in dr. von Ktihlmann, ki se je v to svrho vrnil iz Bresta Litovskega. Splošno se opaža, da vpliv Vsenemcev znatno narašča. V resnih političnih krog h se na-glaša, da se je opustila avstrijsko-poljska rešitev. Aneksiicnisti napenjajo vse moči, da vplivajo na okolico cesarjevo. Doslej še ne kaže, da bi bil državni kancler grof Hertling izpremenil svoje mnenje o mirovnih pogajanjih in o bodoči Poljski. Širi se vest, da utegne državni kancler odstopiti. Večina nemškega državnega zbora vztraja na svojem sklepu, ki je izražen v julijski resoluciji. Pričakujejo se ostri politični boji. Tekom tega tedna bo državni kancler dvakrat nastopil: v sredo poda grof Hertling v glavnem odboru državnega zbora izjavo o vnanjem položaju, sledeči dan pa v gosposki zbornici izjavo o notranjem položaju v Prusiji. Če bi bil sprejet aneksijsfci program za vzhod in zapad, bi imelo to nedogledne politične posledice na notranje zadeve. Berlin, 14. januarja. »Vossische Zeitung* javlja: Sprejem državnega kanclerja grofa Hertlinga in generalnega kvartirnega mojstra Ludendorffa pri cesarju je uglajal pot rešitvi vojaških in političnih vprašanj. Domneva se, da se je v bistvenih točkah doseglo sporaztimljenje med vojaškim in političnim vodstvom. Po armadnem vodstvu zastopana načela so obveljala v polnem obsegu. Rusija — socialistična republika. Pet r o grad, 14. januarja. Vlada bo predložila ustavodajnemu zboru, ki se sestane 18. t. m., ultimatum, glasom katerega se proglasi Rusija za socialistično republiko in se konfiscira vsa zemlja in lastnina. Če ustavodajni zbor to odkloni, ga vlada razpusti. Caillaux zaprt. Pariz, 14. januarja. Danes dopoldne je bil Caillaux aretiran. Odpeljali so ga v zapor Santč. Umetnost in književnost. Knjige „Slovenske Matice* za 1914 leto so izšle. Ljubljanski člani ji h dobe v knjigoveznici g. Ivana Bonača v Sdenburgovi ulici, prvo nadstropje, vhod čez dvorišče. Kdor ima še pobotnico za 1914 leto, naj jo prinese s seboj. Vsakdo lahko piača obenem udnino za nadaljnje dmštveno leto. Pobotnice za 1917 so za stare gg. člane pripravljene. v Tiskovni sklad za »Naprej Za 'tiskovni sklad „Napreja“ so nabrali v kons. društvu na Jesen cah Cmologar 5 K, Ignac Gorjanc 50 vin., M ha Troha 50 vin., Augu^in Pogačnik 1 K, Lucija Jalen 60 vin., Iv.ina Pegan 1 K Franz Lipajm- 2 K, F M. 1 K. Franz Ko-pčar 20 v n., Aluis R i i 1 K, Beti Jan 1 K, Franc Koš r 1 K, Zvokeli Franc 1 K, M ci Až nan 1 K, Juhm Jenskrie 40 vin,, Jenca Merlak 40 vin., Marčič 1 K, Majnik 40 vin, Gdberšček 32 vin., Polajnar 4 K, Pintar 2 K, Bogataj 1 K, Jurgevc 1 K Šilar 1 K. Sodiužice na obenem zboru »Svobode* v Ljubljani nabrale K 7 28 skupaj K 35-60 Lepa hvala 1 Izdajatelj n odgovorni urednic: Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne" v Ljubljani. 'RAZGLAS. Ket* se v zadnjem času širijo razne bolezni med konji, kateri so bili od vojaštva oddani ali na javnih dražbah prodani civilnemu prebivalstvu, se vsi posestniki takih konj (žrebet) ponovno opozarjajo na razglas tukajšnje c. kr. deželne vlade z dne 19. marca 1918, št. 5723, ki zaukazuje: 1. Posestniki od vojaštva prevzetih (kupljenih) konj ali žrebet morajo brez odlašanja naznaniti prevzetje živali mestnemu magistratu. 2. Taki konji naj se, kjer je to mogoče, prvih 6 tednov ločijo od drugih konj in naj se opazujejo glede njih zdravstvenega stanja. Če se pokažejo sumljivi bolezenski znaki, naznaniti je to takoj mestnemu magistratu. 3. Predno ne poteče doba šesttedenskega opazovanja, je prodaja takih konj — izvzemši za takojšnji zakol — prepovedana. Prestopki tega kaznovali se bodo po zakonu o zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 6. avgusta 1918, drž. zak. Št. 177. Mestni magistrat ljubljanski dne 7. januarja 1918.