Št. 39. V Gorici, dne 17. maja 1898. TečEtj XXVIII. (Izdaja za deželo). Uredništvo in odpruvniStvo so nahaja v Gosposki ulici št 9 v Gorici v II. nadstr. zadej. — Urednik sprejemljc stranko vsak dan od 11. do 12. ure predpoldne. Dopisi naj se pošiljajo lo uredništvu. Naročnina, reklamacijo in drugo reči, katero ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poMIiaio lo iipraviiištru. l i i Nepisanih pisem no sprejemlje no uredništvo ne upravnistvo. ______ Oglasi in poslanice se račuuijo po vetit-vrstah, ee tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-ki-at G kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — večje črko po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. „fioriska Tiskarna« A. GabrsTek tiska in zalaga razen in «Primorca > > „SIov«usko knJlKutar*. katera izhaja mesečno v Miopičih obsežnih 5 do (i pol fr slane v.seietno 1 fiui. 80 kr. — 0Klas: v .Slov. knji/.iuci-. se računijo po «0 kr. petit-vrstiea. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. -»»» Bog In narod! C««« «Gor. Tiskarna, A. Gabršček (odgov. J. Krmpotič) tiska in zal. PcroCilo miništerstva za trgovino d vporalii dovoljenega kredita za pospeševanje male obrti tekom leta 1807. L. IS!):!, je nakazal državni zbor nii-nisterstvu za trgovino 10.000 gld, kredita, da pospešuje malo obrt. Ta kredit je znašal za leto 1807. 135.000. gld. K temu so donašate različni" kronovine in trgovske zbornice nad 200.000 gld. Seveda je pripomnili, da se ni n i t i naš d e že i rt i z b o r, še manj pa naša I r g o v s k a z b o m i e a, obnesla kdo ve kako prt podpiranju malega obrtnega stann. Ni je«leti iti drugi nista dala krajcarja v lo koristno svrlio. Zal. 1808. je v proračunu minisferslva za trgovino v enako svrho določenih 175.000 gld., in ineil temi 10.000 za usta no v I juti j e 7. a d r ti g za surovin «*, t z d e I o v a ti j e in proizvajanje. Kakor smo čitali v italijanskih listih, je dobila od l«'ga kredita zadruga mizarjev v M ari a uit 2000 gld. brezobrestnega posojila. Koliko je dobila podpore propolrebua in pro-kortslna zadruga za izdc!«>vanjo opeke v Uiljah. tega se do danes ne vemo? *) Vodstvo za pospeševanj«! male o brli ima v rokah poseben «>«hlelek miništerstva za trgovino. Tega oddelka delti so uradniki imenovanega miništerstva in državni poslanci. Nas Slovence zastopa g. Ivan M urnik, ces. svetnik, lieželni odbornik in tajnik trgovske obrtne zadruge v Ljubljani. — V oddelku miništerstva za pospeševanje male obrti je dodan poseben organ, posvetovalni odbor, ki ima nalogo proučevati razmere in položaj male obrti ter poročati in dajali nr.svet n<»-nisterstvu. Urad in izvrševalni organ trga oddelka je c. kr. te h ti o I o g i s k i obrtni m u z e j n a I) u n a j u. Iz gori navedenega kredita 135.000 gld. se je porabilo tekom Ima ls97. največ, t. j. nad 70.000 gld., /a napravo orodja in strojev malim obrtnikom. Tekom leta je došia marsikatera prošnja za podporo, med temi tudi 1 iz naše kronovine. Mizarska zadruga v Martam« je dobila brezobrestna posojila in podaljšal se jej je tudi rok porabe prej pr«>- *) Saj se tinti ni zanj o^la-ila. Sama ni vedela, da lahko kaj dobi, a nikogar ni bilo, ki !>i jo na lo opozoril ! Zdaj je podpisano nov« dnsjfvo obrndo svojo pozornost tudi na tu nedo«tatek. Časi um! T a k « s e «1 c l a h r e z k r i č a n j a! Čred. BEH-HU& Roman it čs» in 21 za razne obrti. To razstavo je obiskalo na«i :J00O obrtnikov brezplačno, korporativno zastopano je bilo 2S obrtnih zadrug. K tej razstavi je prispelo tuiuislerslvo za trgovino iz gori nave-.iem-jra kfe.lita 1000 «l«t. Vsi t roški razšla »e so znašali 1-000 gi 1. Za leto lSi)S. namerava ministerstvo prirediti razstavo za malo obrt v veliki tlvorani rolttmle na Dunaju. Stalne razstave, ki so se podpirale tekom I. 181*7. so moravski obrtni nitizt-j v Brnu, koroška obilna dvorana v deloven in obrtno društvo okraja mesta Slever na Gor. Avstrijskem. Stroje in orodj; daje ali posojuje Ivli-nologiški muzej brezplačne 'e društvom ;di bil zadet od kamna, ki <«t je o.ie*"-nil. Bi! je lo preprost slučaj. Ta;.oj \w. jo padel sum na-me, da sem namera-/al, pripravili ga ob življenje, Legijonisli so zlomili vrata ter nas vse polovili. Od tega trenutka nisem videl več matere niti sestre. Ne vem, ali še živila, ali pa sta nemara že umrli... Ta človek... proklett Rimljan, ki nas je hotel pomamlrati, nas j«; tla! sovražniku v roke. Moja mali je, topeč se v solzah in obupu, prosila, naj jej vrnejo otroka... On je to slišal ter se ji smejal!... Ha! alt veš, kaj sedi globlje v srcu —- ljubezen ali sovraštvo?... Danes sem ga zagledal in spoznal od daleč ter mu prišel na sled.8 Prt teh besedah, prime tovariša za roko. »Malluh!" zakliče obupen, „on ve in nosi v sebi tajnost, za katero bi rad dal življenje. On bi mu lahko povedal, ali mali in sestra živita in kje se nahajala, ako sta pa umrli... obe sta v mojem srcu kakor jedna... kje njune kosti čakajo na moje?" »Ali ti noče povedati tega?4 „Ne. Jaz sem žid, on pa Rimljan." »Moraš ga k temu prisilili." »On je jeden izmed onih, katerih nihče ne prisili postopali proli svoji volji, A poleg tega, to je državna tajnost. Pograbili so vse za.lrngam. Od l. 1892. naprej je trgovsko ininislerstvo dalo strojev za i 15.000 gld. in s!eer f)5 krat črevljarjein, 12 krat mizarjem, L. 1S07. se je razposlalo 12 motorjev, 02 si rojev za obdelovanje kovin in lesa, 10 šivalnih strojev in R5 različnih strojev, Tako se je «lalo tudi produktivni zadrugi mizarjev na ('.eškein v Karlovih valih I motor na plin z S konjskimi silami in več drugih strojev v zvezi s leni molorjem na odplačilo v 10 letnih obrokih brez obreslij, — Mizarski zadrugi v Liucu se j«^ prepustil 1 plinov motor z 10 konjskimi silr.mi in s pripadajočimi si roji v vrednosti aOOO gld. proti odplačilu v 10 lelnih obrokih brez obreslij. ..Trgovsko obrtno pospeševalno društvo". (Dalje prble). Ameriško bojišče. Spanci so bili v XVI. in lu.li *e v XVII. sloletjii prvi kiilluivn narod v Kvropi. Odlikovali so se zlasli v dramatičnem pesništvu iu slikarstvu; njih jezik se je sploh govoril na evropskih dvorih. Na lo svojo kulturo so Spanci. I. j. Ka stile i, neizmerno ponosni in se imajo za višje ljudi nego druge narode; »španska grandeca" (visokost) je prišla v pregovor. Pol«>g tega pa so precej Ititti za delo. Arabci so jim bili obdelali njih suhe planote in jih spremenili z umetnim namakanjem v vri«;; sedaj pa je poljedelstvo zopet zaiiiMiiarjene in le živinoreja, zlasti ovearstvo, (»ineriiios" - ovce) jo Se na visoki stopinji. Spanci so luili zelo pobožni in ljubijo sijajne cerkv*'ite obred«!; a vendar so še ve«lno strastno imeti za ne«;!oveške boje z biki, kateri ne morejo nikakor blažilno delovati na srca »ledalcev. Cisto drugačni so K a t a 1 o n e i, ki prebivajo po jugovzhodnih pokrajinah Španije. Oni imajo starejšo kulturo iu starejši književni jezik (.provansalski") od Knstiieev, so bolj živahni, delavni in podjelni. Vsa obrtnosl, zlasli tovarniška, in skoro vsa trgovina je v njih rokah. Okoli Barselone, drugega mesta na Španskem s 300.000 prebivalci, se vrstijo daleč naokoli tovarna za tovarno. Tudi zemlja je dobro obdelana in okoli Valensije celo tako izvrstno, «la imenujejo oni predel sadnega «lrevja iu trle »vrt španski". Iz lega gmotnega in duševnega nasprotslva se da tolmačili tudi sovraštvo in politično nasprolstvo med Kala-lonei in Kaslilci. (Za časa španske nasledstvom! vojne so le Katalouci zvesto podpirali liabsburžana Karla lil.). premoženje mojega očeta; Rimljani so se razdelili ž njim, kakor s kosom kruha." »Čudim se, da nisi udrihni! po njem!" zakliče Muilah. „Bil bi ga lahko ubil, toda grob... še bolj zakrije tajnost, nego ta podli Rimljan!" Kako mnogo mrzle krvi, koliko zatajevanja samega sebe je treba, df se navzlic takemu sovraštvu še more odlašali Irenulek maščevanja! Malluh, ki se je doslej briga! za Ben-Hura v imenu svojega gospodarja, se je jel oilslej brigati zanj na lasten račun, radi zanosa in sočutja do njega. »Nočem mu vzeti življenja", reče po kralkem molčanju Ben-Hur. »Ali je mar smrt najhujša kazen? Ne. naj živi, toda če mi hočeš pomagati, upam, da se grozno maščujem nad njim." »Če ti hočem pomagali? Saj je on Rimljan, jaz pa sem potomec pokolenja Jude. Jaz storim, kolikor mi bo le mogoče." »Ni težko moje naročilo izvršili, ker niti ne obtoži tvoje vesti. Pojdiva od tod!" Odideta na livado. Ben-Hur prvi pretrga molčanje. »Ali poznaš šejka Ilderima Dobrot-Ijivoga ?" vpraša. »Poznam ga," v Novejša zgodovina pa je stvorila še vse polno razločkov med španskim prebivalstvom in je razcepila na mnogo strank, ki se mod seboj bolj sovražijo, nego inorodci nli drngo-verniki. Tu imamo poleg m o n a r h i s t o v in r e p u b I i č a n o v tudi k a r I i s I e, so-c i j a l i s t e in še celo a n n v h i s i e, zlasti mod tovarniškim IjucUhfom na vzhodu. Kar-listi so pristaši D o n K a v 1 o s n, ki živi solnj v Bruselju in ki trdi, da ima več pravice do španskega prestola nego sedanji kralj Alfonz XIII. Njegovi pristaši bivajo na severni strani v baskiških pokrajinah. Baski so potomci prvotnih prebivalcev Pirenejskega polotoka, ki še vedno govore svoj jezik in zvesto čuvajo svoje stare običaje («fueroa»), a sovražijo Kaslilee, K vsem tem nasprnlslvom prihaja še uesbihiost iu morda tudi nesposobnost vlade. Kr:,ij Alfonz XIII. ima zdaj še le dvaunjecl let, a vendar j«! že oil svojega rojstva (lela ISSO.) na prestolu. Mesto njega je vladarica Marija Kristina (rojena 1858.) hči avstrijskega nadvojvode. Španska vojska šteje v mirnem časti 80.1 i* mož, v bojnem pa :WH,000 mož. Poleg teh imajo sedaj na Kubi okoli 80.000, mi Filipinih pa okoli JIO.OOO mž pod orožjem. Bojno Imljevje je štelo I. I81MK: H Indij s 0.11 lopovi in !)87;i vojaki v Kvropi; \. ladje iu 100 mož v Afriki; iS) ladij in .'{270 mož v Aziji, ter li ladij in ir>!»i vojake v Ameriki. — Španski denar «pesela» velja skoro toliko, kot naša krona; na Kubi pa je »peso" štiri in pol našo krono. V Afriki imajo Španci le neznatna posestva (Kanarske otoke in dva Gviucjska otoka), ki merijo vkupno še. ne toliko, kot Vojvodina Kranjsko, in štejejo 3:10.000 preb. (kolikor Istra). V Aziji pa merijo njih posestva (Filipini, Marijani in Karolini) skoro 300.000 km2, blizu toliko, kot Ogerska s Ilrvaško-Slavonsko; a štejejo le nekaj nad 7 milijonov prebivalcev, maloveč kot Galicija. Glavno posestvo so Filipini, katere je našel Magaljan leta 1521., a Španci so jih podjarmili leta 1505. To otočje šteje nad 400 osi rovov in se razprostira čez 10 ši-rinskih in 0 uu.žinskih stopinj. Največji otok L u s o n ali Manila je tolik, kot Galicija, Šlezija in Moravska skupaj, drugi Mindanao pa kot slovenske dežele. Po svojem položaju ob meji tropiškega in severno-zmernega pasa imajo tudi njih podnebje in rastlinstvo. Ob vsej obali znaša letna topima od 22° do 35° C in v Manili je skozi celo leto tako jednakomerno razdeljeno, da ne doseže nikoli vročine, kakoršna vlada v Madridu. Glavni pridelki so cuker, kava, kakao, bombaž, riž, turšica, tobak, banane itd. Tudi dragega lesa je v obilncslt. Ali španska vlada je postavila brez števila zaprek »Kako daleč je od tod do palmovega gaja?" V Malluhovi glavi se nakrat vzbudi sumnja. Spomni se darti, ki ga je Ben-Hur prejel pri vrelcu iz rok zale tujke... Ali bi on, ki je tako vnelo ljubil svojo mater, mogel na njo pozabiti, a lo drugi ženski na ljubo?" Ne davši pa spoznati na sebi le sumnje, odvrne: »Palmov gaj je oddaljen od tod za dve uri ježe na konju, a za jedno uro na brzo-nogcin velblodu." »Še nekaj: alt so dirke, o katerih si mi pravil, že razglašene in kedaj se imajo vršiti ?" L: glasu mladenča je bilo moči razvideti, da mu je odgovor na to vprašanje velevažen. »Te dirke", pojasnuje Malluh, »prireja zasebno prefokt na čast konzulu Maksenciju, ki dospe semkaj, da se pripravi na pohod na Parte. Prefekt je bogat iti' skop, toda ne štedi denarja, kadar si hoče naklonili veljavnega prijatelja. Sicer pa tudi prebivalci An-tijohijo pomagajo nositi troške, znajoči iz izkušenosti, da se jim ti bogato poplačajo. Ob času teh dirk, da ne vštevam konzula in njegovega spremstva, dospe v mesto tolpa ljudij iz najbolj oddaljenih krajev. Torej že dalje nego jeden mesec glasniki na vse štiri strani •, sveta razglašajo, da je pozorišče odprto." gmotnemu in duševnemu razvitku. Zadovolila | se je s tem, da je šiloma spreobrnila prvotne prebivalce h krščanski veri, ali za gospodarsko razvijanje otokov ni storila skoro nič iz samega straha pred svobodo. (Dalje pride). DOPISI. Iz Renč. — Tukajšna obrtna šola za zidarje je slovesno sklenila šolsko leto dne 1. maja t. 3. z razstavo izdelkov učencev iz predpisanih predmetov. Počastili so nas istega dne: nadzornik obrtnih šol, g. vitez Heskj iz Trsta, c. svetnik in okraj, šolski nadzornik, g. Franc Vodopivec, ter mnogo drugih odličnih gospodov, gospa in gospic, udov goriške čitalnico, katere je krasno vreme izvabila iz mesta na deželo. Iz voditeljevega poročila smo posneli, da je obiskovalo obrtno šolo v ravno preteklem šolskem lotu 56 učencev v "1 razredih, ki so večinoma iz Ronč in Gradišča, pa tudi iz Bilj, Vogerskega in Kamcnj. Odlikovanih je bilo 17 učencev z darili po 2 do 4 K. Neki učenec 2. razreda je pozdravil s prostimi besedami došle goste ter se zahvalil vsem onim, ki so pripomogli k ustanovitvi te za zidarje prekoristne šole — zatrjajoč, da bodo hvaležni, dokler bode bilo srce v njih prsih. Ces. svetnik, g. Fr. Vodopivec, 'e pohvalil lepi napredek učencev ter naprosil g. nadzornika obrtnih šol, da bi blagovolil ta zavod priporočati na pristojnem mestu, kajti važnost in korist te šole za naše zidarje je prevelika, da bi ne bila vredna vsestranskega priporočila in slednjič je povabil navzoče, da so vskliknili trikratni navdušeni «živio» presvitl. cesarju — na kar se je odpela cesarska pesem. Kaj pa naj rečem o izdelkih učencev? Sleherni obiskovalec razstave se je pohvalno izrekel ter se ni mogel prečuditi, kako za-morejo priprosti zidarski učenci tako natančno risati, da bi bilo to v čast učencem srednjih šol. Gospod nadzornik Hesky je opeto-vano čestital učiteljskemu osobju za nepričakovani vspeh. Razpostavljeni so bili na levi strani izdelki 1. razreda, iz katerih se je razvidelo sistematično postopanje v prostoročnem ter prestop h geometričnemu risanju. Iz II. razreda: stavbarstvo — steberski red, različni načrti v vseh njih detajlih itd. itd. Gosp. izletniki so se podali potem v gostilno lukajšnega g. župana, kjir je med raznimi pogovori in petjem goriških slavčkov, pri kozarcu hladnega piva in dobrega vina se prehitro približala ura, ko so nas gospoda na vozovih in biciklih zapustili. Mi smo jim voščili srečno pot želeči, da bi nas večkrat s svojim pohodom počastili. Domače in razne novice. Frani), g. nadškof ir knez, dr. Jakob Hissia, se je že poslovil od Ljubljane ter od-ši-l včeraj v Trst, cd koder potern pride v Gorico. Intronizovanje bo 22. t. m. Vipavska železnici- — Ministerski predsednik kot voditelj miussterstva za notranje zadeve je vsled Najvišjega pooblaščenja in v sporazumljenju s c. kr. ministerstvi za železnice in finance g. Alfredu grofu Coro-n i n i-C r o n b e r g-u, državnemu poslancu, v družbi z g. dr. Antonom Gregorčič e m. namestnikom deželnega glavarja, z. Mat. S a u n i g o m, veleposest. v Bitjah, Filipom Terpinom, županom v Sv. Križu in Angelom Casagrande, posestnikom v Ajdovščini kot koneesijonarjem železnice iz Gorice v Ajdovščino (vipavska železnica) na podlagi koncesijske listine od 2G. oktobra 1897. (d. z. 1. št. 254) dal dovoljenje, napraviti akcijsko društvo pod tvrdo »Vipavska železnica" (nemški „Wippaehihat-Rahn) s sedežem na Dunaji in je potrdil pravila. Vabilo. — V smislu § 1. d. društvenih pravil priredi ženski oddelek društva »Šolski d o m8' na praznik Vnebohoda Gospodovega, prihodnji četrtek 19. t. m., ob 5. uri popo-hulne v prostorih goriške Čitalnice predavanje o pomenu in namenu društva .Šolski dom", katero bo imel predsednik preč. g. dr. A. Gregorčič. Predavanje bo trpelo pol ure. Pol ure pred predavanjem in pol ure po njem se bodo sprejemale nove društvenice, ki se oglase osebno ali po kom drugem, in pobirala se bo udnina, ki znaša najmanj eno ki ono na leto. Slo'" ^ske rojakinje se uljudno vabijo, da bi se v obilnem številu udeležile predavanja in da bi v velikem številu pristopile društvu, ki si je postavilo lepo nalogo: pouk in vzgojo naše mladine na Goriškem. V G o r i c i, 14. maja 1898. NiUTliiistvo ženskega oddelka društva »Šolski dom." Iz Gorice na Kubo. — Amerikanski vojski in nje brodovju preti velikanska nevarnost. Španci dobe namreč iz naše solnčne Gorice toliko pomoč, da bodo strahu in groze kar trepetali vsi amerikanski sovražniki. — Brez šale, reč je prav resna, in sicer taka-le: 14-lelni drugošolec in dva 15-letna tretješolca (vsi Slovenci!) so pridno zasledovali špansko-ameriški spor in se ogrevali za — Španijo. Poraz španskega bredovja pri Filipinih jim je grozno pretresel mlada srca, a da bi Špance ne zadela enaka nesreča tudi na Kubi, so sklenili, da jim pobite na pomoč. Ker je pa do Kube vendar precej daleč in je treba novcev, so si znali pomagati tudi iz te zagate. Jcden je proda! zlato uro z verižico, drugi si je pridržal večjo svoto očetovega denarja, s katerim bi imel plačati nekega trgovca, tretji je najbrže tudi kaj dobil, in napisali so še pisemce o svojem trdnem sklepu, pa hajd preko Italije na Špansko in na — Kubo. Redarstvo je brzo-javilo za njimi in v Vidmu so res ujeli tri mladiče, a lo niso bili naši goriški junaki. Že v petek popoldne smo jih čakali, da jih pripeljo nazaj s „Kube" v to prozajično Gorico, kjer nimamo zmisla za taka herojična velika dela, a ni jih bilo, ker je izginil sled za njimi. Dostavek. — Brzojavka redarstva iz Genove naznanja, da so jih tamkaj zasačili. „Corriere" zavija. — Pravi, da srno napadli ..Primorski List" radi toga, k e r i e izdal javnosti, da nameravajo Slo. .d udeležiti se v velikem številu sprejema n«..-škofa in kneza. To pa ni res in „Corriere'v gotovo vedoma piše neresnico, samo, da ima priliko udrihati spet po Slovencih. „Primorski List" je res pozval Slovence, naj se udeleže sprejema in za to je vzbudil, kakor smo v zadnji številki povedali, nepotreben odpor. Od slovenske strani se ni nič nameravalo uprizoriti kaj izrednega povodom dohoda novega nadškofa in kneza. Mi ostanemo doma, pa za lo, da ne bodo naši lahoni imeli pri- ,A tukaišno pozorišče. Cul sem, da se lahko kosa s p«y, riščem Maksiniusa v Rimu.." »Obe sta zidani ter enako prirejeni, ioda v našem ima prostora le dva krat sto tisoč oseb, v vašem ... to je rimskem... je za pet in sedemdeset tisoč sedežev več prostora." »Ali so pravila tudi ista?" »Da, samo z jedno izjemo. V Rimu smejo odriniti nakrat samo štirje vozovi, tu pa brez obzira na njih število, odrinejo vsi hkrati." »To je grški običaj." »Saj je tudi Anlijohija bolj grško, nego rimsko mesto." »Torej bi mogel dospeti z lastnim vozom ?* »Da, in z lastnimi konji. V tem obziru ni nikake omejitve." Malluh je zapazil, da se je doslej mračno lice Ben-Hurovo po tem odgovoru nakral razjasnilo. »Kedaj se torej ima vršiti dirka?" »Pojuteršnjem, ako bodo, da povem po rimljansko, morski bogovi naklonjeni... po-juteršnjem dospe semkaj konzul Maksencij. In od danes čez šest dni bomo ogledovali dirke." »Kratek čas, moj Malluh, toda moral mi bo zadoščevati. Pri prerokih starega Izraela I vnovič vzamem vajeti v roke. »še jedno vprašanje. Ali veš gotovo, da bo Messala med dirkači?" Še le sedaj je Malluh razvidel, kak načrt ima njegov mladi rojak in ker je bil previden, kakor slednji Izraelec, jelo ga je skrbeli, če bodo moč in gibčnost Ben-Hurova zado-ščevale njegovemu podjetju. »Ali si pa dovolj izurjen?" vpraša ga z nemirom. »Ne boj se, prijatelj. V ostalih treh letih so bili borilci na pozorišču v Rimu odvisni od moje naklonjenosti, ali nenaklonjenosti. Vprašaj jih, vprašaj najbolj sloveče med njimi in oni ti potrde resnico mojih besed. Ob času poslednjih velikih dirk mi je sam cesar obljubil, obsipati me z naklonjenostjo, ako povedem njegove konje v borbo." »In odrekel si mu?" »Žid sem in dasiravno nosim vitežko ime, niti za vse zaklade sveta ne onečastim imena svojih očetov, proslavljenega v obzidju in v veži svetišča v Jeruzalemu. Vse kaj drugega je, uriti se v borbi v vojnih šolah in gimnazijih, nego nastopiti javno v pozorišeu. Za Izraelca je lo sramota. Ako pa se hočem udeležiti lukajši ¦. dirke, ne storim lega radi nagrade, prisegam ti!" »Ne žuri se s prisego S" zakliče Malluh. »Ali ne veš, da je zmagovalcu namenjeno 10.000 sestereevj- Ali čuješ — i 0.000! Saj je to celo premoženje!" like k izzivanju in tistemu znanemu zavijanju reči, vsled česar bi bil hrup in vrišč po laških časnikih o predrznosti Slovencev itd., ter bi morda stavili celo spet kako — interpelacijo. Takih sitnostij z Italijani novemu nadškofu in knezu pa nočemo napravljati. Kako lažejo in zakaj. — Nedavno je prinesel «Corriere» vest, da so zaprli 70 M starega moža radi tega, ker je baje zlorabil v hlevu neko žival. «Corriere» je dal onej vesti naslov ,Una bestia humana". Moža so priprli, sodnijsko poizvedovanje pa je dognalo, da ni nič res, česar so ga dolžili ler so ga radi tega zopet izpustili iz preiskovalnega zapora. Zadeva je bila pač taka: Mož se je bil nalezel pristnega briškega vina, katero mu je šlo v glavo tako, da je bil, kakor pravimo po domače, pijan prav pošteno. V tej pijanosti je zašel v neki hlev, najbrže hoteč tam opraviti svojo telesno potrebo vsled zaužite pijače. Videli so ga la-honski brezvestneži ter so ga hitro naznanili, češ, di je počel to inononenravnost z neko živalijo, kar so pa ovrgle vse poklicane priče, katere so povedale, da je „brie* moža tako prevzel, da mu je odstranil vsako zavest. Oni mož ima veliko ledenico in trde, da mu je neki konkurent bil zavideu in za to so ga služabniki tega konkurenta ovadili. Ovadba se je zgodila namenoma vsled nevoščljivosti, samo radi tega, ker je mož — S I o v e n e c! — Saj veste, kaj smo pisali o pršutih o Veliki noči, ko je «(iorriere» razširjal laž, da so slovenskim goriškim kmetom odvzeli 30 pršutov, a se je pozneje izkazalo vse kol neresnico. Kar je slovenskega, sovražijo in zato baš postopajo tako z nami, šireči med svet najnesramnejie in najosludnejše laži o nas. Torej, Slovenci, bodite pozorni, nam pa sporočajte vse take vesli, da stopimo predrznim Lahom na prsbv ob vsaki priliki, kadar se drznejo raznušati med svet take in jednake nesramne laži. Razpis daril za svilorejce. — V iz-podbujo svilorejcev, kateri vzgajajo s potrebno skrbnostjo svilodno seme najboljših domačih pasem, razpisuje e. kr. kmetijsko društvo v Gorici 25 d a r i 1 p o 10 gld., ki se podele v letošnji svilorojski dobi v ozemlji goriškega mesta in v županijah; Štaudrež, Vrtojba, Šempeter, Bilje, Miivn, Sovodnje in Solkan. Prosilci za darila morajo biti poljedelski mali i posestniki ali gosposki kmetje ter podati svoje prošnje do 2.'J maja t. I. uslnieuo ali pa pismeno po svojih županstvih podpisanemu c. kr. kmetijskemu društvu; povedati morajo, koliko semena rede in od kod pri- | haja, to je, od koga in kje so seme dobili. Posebna komisija bo tekom svilorejske dobe I pregledala rcjališča ter priznala darila listini svilorejcem, kateri bodo na najrazumniši način izrejali 1 do 2 one (po 25 gramov) domačega, po celičnem sistemu napravljenega semena najboljših pasem, katero je dalo tudi razmeroma najobilniši pridelek. Vsaki prosilec bo moral pokazati presojevatni komisiji, če bo tako zahtevala, odprto seme v izvirnih zavojih ali škalljah, ter poslati c. kr. kmetijskemu društvu uzorec pridelanih mešičkov in pa dolični izkazek o teži celega pridelka. Slovenska hranilna zadruga v Alek-sandriji. — Naš neutrudljivi rodoljub gosp. dr. Karol P e Č n i k je ustanovil za Slovence, ki službujejo v Aleksandriji, hranilno zadrugo po uzoreu trgovsko-obrtne zadruge v Gori« i. Ista bode vlagala svoje prihranjene novce pri naši zadrugi v Gorici, kateri je došet te dni prvi tak znesek. S tein nam je naš vrli rodoljub dokazal, da zna tudi praktično delovati, ne samo v teoriji ..... Sodnija v Kobaridu. — Dne 9. t. m. sta pregledala — kakor smo naprej naznanili — gg. deželuosodtii svetnik M i l o v č i č in inženir M a h n i č iz Tolmina stavbišče za novo sodno poslopje. Pokaralo se je, da prostor cele s e d a n j e hiše se lahko odstopi za trg in se sezida po lopje v ravni črti z župniščem. Upamo, da oblastnije v to tudi privole! Potem bo v Kobaridu poleg cerkve prav krasen, prostran trg, v veliko korist temu lepemu trgu. — Ako bi pa bilo dovoljeno, da začne sodnija delovati že z novim letom — iii" čas bi bil — priredi gosp. Fr. U r b a n č i č začasne prostore v svoji hiši. Otvoritev vrta na Goriščeku v gostilni g. W a fi e k a bode v četrtek, dne 19. t. m., popoludne ob 5. uri z vojaško godbo. gine zavode* od ravnateljstva »Goriške ljudske posojilnice" 200 gld. in od gospoda dr. Henrika Turne 75 gld.; dalje od hranilnice in posojilnice v Tolminu 50 gld., za kar se imenovanima zavodoma in g. dr. Turni prav srčno zahvaljuje. Za ^Šolski dom": Pevsko in bralno društvo »Lira" v Komnu ustanovnino......gld. 100*— Henrik Slibil, slaščičar v Trstu, prebitek računa............. 332 Zamorci so požrli: V Fonovi gostilni na Solkanski cesti 9"50 (Ta zamorec se prav lepo zahvaljuje gospodu iz Istre za poslani goldinarček in gospodu iz Tolmina za 2 gld.) V Prinčičevi gostilni pod sodnijo . 0*05 V Gorjančevi gostilni »Pri Altem,.;" 3. - V Špacapanovi gostilni »Pri Zvezdi" 2*05 V Lisjakovi gostilni »Pri Rajhu« . . 2-10 V Fonovi gostilni v Semeniški ulici 1*84 V Ahacovi gostilni pri »črnem orlu" 1*31 V Glešeičcvi gostilni (»Kikiriki") . . . 1*20 ^Kolesarsko društvo Gorica" napravi v četrtek dne 19. t. m. izlet v Crniče, ali po dogovoru. Zbirališče na Goriščeku ob 2. uri popoldan. Popotnikom v Trst. — Velikokrat se prigodi, tla pridejo naši ljudje v Trst le za nekaj ur, a ne vedo, kje bi odložiti svojo rožno prtljago (kovčeke, obleko itd.). — Tem priporočamo, naj shranijo blago pri našem rojaku, kavarnaju g. Ant. Šorliju. «k a varna Commercio» nasproti velike vojašnice na desnem začetku ulice Ca-serma. — Tam *e zbirališče tržaških Slovencev in drugih, ki prihajajo po opravkih v Trst. Lep prostor za trgovino z jestvinanii na prav živahnem mestu v Gorici more dobiti s 1 o v e n s k trgovec. Več pove naše uprav-ništvo. Radodarni doneski. Za n Slogo": 1 gld. Skupaj gid. iao-97 Društvo (Šolski dom'. (XVII. izkaz od 1. do 12. maja.) Kot pok r o v i t e I j a z donos k o m l 000 gld. sta so oglasila g o s p o d K ¦> i i s t e r F r a n e, v e I c p o s e s t u i k v T rs t u i u «G oris k a ljudska posojilnica« v Gorici. Slava! Kot uslanovniki z doneskom 100 gld. so se oglasili: Maser a Josip, vikar v Št. Mavru; slavno županstvo v M o d a ni; slavno županstvo v K o j s k e m in "M I a d i n o 1 j u b» v Gorici. Vplačali so: gld. Gosp. Kalister Fran, veleposestnik v Trstu, pokroviteljnino......1000-— Kober Anton, vikar v Mavhiniji . . 5.— A. Ž. Graiienuki nabral pri krslu dvojčkov........... -—•50 Fon Jakob, vikar v Kredit, na račun ustanovnino še..........50* ~ Henrik baron Baum v Gorici . . . 10*— Ilmclak Fran, velelržec v Lokavcu, saldo ustanovnino........ 30* — Rutar Simon, c. kr. profesor v Ljub., na račun ustanovnino 0. obrok . . 10 — «Pagat ullimo. v Gorici..... Vlit) ('hrvssondalis Ivanka, holelirka v Patrasu........2 liri —'88 «Nekdanji* od »nekdanje* vrnjene krone v znesku......... 5*-~ Goljevšček Josip, trgovec v Gorici. (eltimo za 1898......... 10* Mašera Josip, vikar v Št. Mavru. ustanovnino.......... 100*- Jakil Andrej, tovarnar v (lupi, na račun ustanovnino Se...... 10* — Žnidarčič Andrej, vikar Gradeuski, nabral med častilci sv. Jurija z voSči- lom: «Šolski dom» naj hitro rase in vse Slovence potegne na-se . . 5*55 Olga Kovačič pri S. Luciji nabrala od g. dr. Ahazhizha za nadavek pri menjavi doselaka z zlatimi kronami I gld.; sudac Primožič za zakupščeno igro «zboč» 70 kr. . ...... 1*70 Rejec Jakob, župnik v Gcpovanu . "• — Kodrič Fran, vikar Trnovski, I delnico goriške ljudske pos, v znesku 10 gld. in obresti 50 kr...... 10-50 Šantel Anton. c. kr. prof. v Gorici, namesto »Sloginim zavodom" . . . 5*— Poniž Ambrož, uadučitolj v Riliem., na saldo ustanovnino...... 'C>*--~ Po upravništvu «Sočo» št. 115 z dne '.',. maja, kakor tam izkazano . . . 115*31 Po upravništvu «Soče» št. 'M z dne (i. maja, kakor tam izkazano . . . 17*35 Po upravništvu cSoče* št. 37 z dne 10. maja, kakor tam izkazano . . 8*50 «Miadinoljub> v Gorici na račun ustanovnine 1. obrok...... 10 - Slavno županstvo v račun ustanovnine . Vsled prejšnih Do VI. maja došlo v ničarjeve v gotovini . . O d b o r d r u š t v Za »Nol.iki dom" — ženski oddelek prejela blagajuica gospa Kancler: Gospa Roje Nina 10 gld. — Gospa Krhovnic Antonija l krono. — Gospioa Rokatin Josipina 1 krono. — Nabrala gospa Terezija Klančič iz Podgore -2i kron, kateri' so darovale po -1 kroni gg.: Terezija Klančič, Karla Klančič. Po l krono: Marija Frbančič, Marija Bunc, Ernilija lhvr-ui, Marija L»b.m, Jožefa Kogoj. Petrina Pisk, Katarina Petejan, Marija Ko-cjančič, Kvgeuija Kuejauči«*, Katarina Kocjančič. Uršula Okroglič, Katarina DraštVk, Roža Bre-zigar, Marija Primožič, Marija Kogoj, Marija Hvalic, Katarina Miklus, Villielmina Bresan, Karolma lhezigar, Marija Stalila. Kojskcn na nareki, ski 50 skupaj izkazov 5-2 V m-2- 7J roke dt •a «Šo 10 d mi-)m» 10 . F. S. v G. čar pol. društva »Sloga" • Začasni denarni-je dobil za »Slo- Razgled po svetu. Iz državnega '/bora. — Izmed zadnjih govorov v državnem zboru je posebno znamenit oni slovenskega poslanca dr. G r e-g o r c a, ki je dejal glede na jezikovno vprašanje, da so Slovenci povsod zatirani; vlada naj poskrbi, da se naredi mir med narodi. Zato pa treba zakona v varstvo vseh narodnostih manjšin; ako je sploh kdo potreben varstva, so to Slovenci na Štajerskem, Koroškem j» Primorskem, kjer ne uživajo nikakih pravic, kjer jim ne dovolijo niti šol. Ko je pa govoril o nemškem jeziku, jo rekel, da nemški jezik uživa lahko kot državni jezik posebne prednosti ter da more zavzemati celo prvo mesto. To je bilo seveda kot za nalašč za nacijo-nalce, kateri so pritrjevali govorniku, Slovani pa so ugovarjali. ^Slovanska krščansko-na-rodna zveza" je izjavila, da Gregorec ni govoril v njenem imenu, da ni bil nikakor pooblaščen k temu, temveč, da so to povsem le njegove besed.'*. Hrvatski posjanee dr. J B u 1 a t je izjavil glede" na jezikovno vpra-^T sanje, da bodo Hrvatje tudi v jezikovnen odseku, ako se izvoli, zastopali stališče, da mora biti v Dalmaciji notranji in zuriariji uradni jezik hrvaščina. Češki poslanec V a š a t y je o jezikovnih naredbah rekel, da*so nezako-mtei-kep-je že v § 10. utemeljena jednakost nemškega in Češkega jezika. Treba torej le ukazati, da ->e po njem iiraduje. VaSalv je proti ustanoviti jezikovnega odseka, ker jezikovnr zadeva spada v deželne zbore. Italijanski poslanec d'Angeli je v imenu svojih tovarišev povedal, da so Italijani proti določitvi vsakega državnega jezika. Zahteval je italijanske srednje in visoke šole Torej Italijani so tudi Čutili potrebo oglasiti se v tej zadevi. Oni bi paC radi za vedno imeli prevlado nad Slovani v Primorjn, toda tako ne pojde veC naprej. Gospodarili so nam in še gospodarijo kruto, ali Slovani v Primorjn so se vzbudili in gotovo se prej ali slej otresejo laškega jarma. Ker je miuisterski predsednik, grof Tinin, na interpelacijo radi sistematičnega po-ilalijanCevanja v Primorjn, po »uradnih informacijah* odgovoril, da se vlada drži načela, reševati vloge v onem jeziku, v katerem so bile podane, ter tla tako postopa bali pri nas, je poslanec S p i n C i C, ki dobro ve, kako stoji ta reC, izdal poziv, naj se mu dado v roke baš nasprotno konsta'liijo"8i dokazi. Poziv ni bi! zaman oddan, Spinčio je stavil obširno interpelacijo, v kateri dokazuje s tisoči slučajev, da odgovarja jo oblasti na slovenske in hrvatske vloge italijanski ter da uradujejo s slovanskimi strankami v italijanščini. Tako se Primorje uradnim potom poitalijančtije in radi lega je zahlevai. naj naredi vlada konec takemu postopanju. Iz tega se vidi, koliko so vredne take »uradne informacije", katere sestavljajo pristranski laški uradniki. Pržavuo/.borsko zasedanje se je prekinilo, da da prosiora zboiovanju delegacij. Pričakovalo se je, da se bo pretrgalo zasedanje tako, da se izvoli vsaj jezikovni odsek ter se skonCajo razpravui govori o jezikovnem vprašanju, ali to se ni zgodilo. Mini-sterski predsednik, grof T h u n, je preložil /usedanje ter sporočil poslancem, da naznani prihodnjo sejo pismenim polom. To se zgodi naJt>rže dne L', junija. Tinin je skoro prepričan, da ne dobi od državnega zbora podaljšanja bud-geinega provizorija, dokler se ne odloČi, preklicati jezikovne naredbe P Pomagal bi si radi tega s § U. — in to more storili le takrat, Ce državni zbor ne deluje. Ako se torej snide zopet v priti, mesecu, bo nadaljeval razpravo o jezikovnem vprašanju, Ce se mu potem posreči še izvolili jezikovni odsek, pa je njegovo delo pri kraju. — In končno, kaj so dosegli s tam zasedanjem? Nič, in zopet nic! Dolgi govori, prazne besede, psovanja in prezinmja Slovanov, hujskanja, to je bilo vse, kar je imel državni zbor na dnevnen redu. In mi l Kaj imamo od tega ? — NiC. Nas ne poznajo in tudi nimajo Časa ozirali se na jug, kjer trpe avstrijsko misleci Slovani pod uasilstvom preširne irredente. 120.000 j?ld. vrže vlada skozi okno, ker je primorana za čas do 2. junija t. I., na kateri dan se najbrže zopet skliče državni zbor, izplačati poslancem d i j e t e, t. j. za 21» clnij, ker državnega zbora ni zaključila, pa tudi ne odložila. Kako pa taCas dela vlada, kadar je treba kake pomoči deželam ? Brani se, kolikor more, tu pa meCe denar skozi okno. Zborovanje tlelesracij. 0. t. m, sta se v Budimpešti sešli delegaciji na prvo sejo, v kateri jima je vlada predložila skupni proračun za 1. 1800. Skupna brutto-potrebšCina za 1800. 1. znaša 167,17.1.010 gld. in se je torej v primeri z lansko zvišala za "»,000.015 gld. Po odbitju pokritja v znesku 2,707.558 gld. znaša skupna netto-potrebščina 104,378.382 gld. tasti prebitek iz carinskih dohodkov je pre-računjen na 57,130.530 gld,, znaša torej za 8,5-10.640 gld. več. kakor v lanskem letu. Minislerslvo zunanjih del izkazuje potrebščino 4,142.200 gld., za 120.360 gld, več kakor lani. Vojno miuisterslvo izkazuje kot potrebnim 157,060.122 gld., za 5.870.034 gld. več fcakor lani. Redni* potrebščina za vojsko 7-naSu 120,007.848 gld., izredna potrebščina il.217.014 gld. Redna potrebščina za mornarico znaša 11,005,260 gld.. izredna po-Irebšcim. pa 5,746.000 gld. Potrebščina za v«jsko je za 3,510.034 gld. višja kakor lani, potrebščina za mornarico pa za 2,316.000 gl. Zajedno zahteva vlada celih 30,646.030 Kld. naknadnega kredita za 1897. in 1808. "'to, od katere ogromne svole je porabila za vojsko 30,100.000 gld., za mornarico pa 542.030 gld. Z višek redne potrebščine za vojsko se porabi za pomnožitev števila častnikov, vojaških uradnikov in vojaštva ter za izboljšanje hrane, namreč za toplo večerjo vojakom. Naknadni kredit 30,646.030 gld. se porabi, oziroma se je že porabil in sicer za puške in topove v trdnjavah 22.675.000 gold., za drugi vojni materijal 3.875.000 gld. in za fortiflkatorične namene 3,550.000 gld. Avstrijska in ogerska vlada hočeta polovico naknadnega kredita pokriti iz skupnih prebitkov, drugo polovico pa b^de pokriti — davkoplačevalcem. Vlada opravičuje ta silni trošek z negotovostjo političnega položaja začetkom grško-turške vojne. Proračun za mornarico *" izkazuje mej drugim potrebščino" 400-.9L#»»«jlJ. kot prvi obrok za voradbo nove vojne ladije. ki bo veljala pet milijonov gld. in prvi obrok 100.000 gld. za topove in municijo nove križarke. Predsednikom avstrijske delegacije jo bil izvoljen načelnik poljskega kluba, vitez J a \v o r s k i, podpredsednikom grof V e t te r. Predsednik je povdarjal v svojem govoru, da je potreba obračati vso skrb vojski in mornarici, poleg tega pa treba imeti pred očmi gospodarski položaj v državi. Ko je govornik omenjal cesarjeve petdesetletnice, so ustali vsi delegatje. Zaključil je tako: Gotovo govorim iz srca vsem Členom delegacije, ako predlagani, da izrazimo razven čulslov zvestobe iu udanosli, tudi najprisrčnejše čestitke našemu preljiibljenemu cesarju. Načelnikom proračunskega odseka je izvoljen baron C h 1 u m e e k y. Davkoplačevalci se ustrašijo gotovo najbolj zahteve naknadnega kredita za I. 1S07. in 1808., ki znaša 30,100.000 gld. Vojna uprava opravičuje ta kredit s lom, da je bilo treba denarja za orožje in za utrdbe; vsled grško-lurško vojne je bil položaj nejasen. Blokada Krete je stala Avstrijo 453 030 gld. Cesar je v svojem govoru rekel, tla je obžalovali, ker evropsko veleviasli niso mogle preprečiti vojne med Španijo in Ameriko. Avstrija sloji v loj vojni neulralno. Razmere na zunanje so v najboljšem redu. — lta.!i lega izvanrednega kredita za leto 1807. in 1808. postopajo nemški zastopniki kaj previdno ; sklenili ' ?, da nikak nemški delegat ne sprejme nikakega referata. Tako pozneje lahko rečejo, da so Slovani zakrivili izdajanje milijonov za vojsko. Minister vnanjih zadev, grof G o I u-c h o \v s k i, je pojasnil nese razmerje do drugih sosednih držav. Trozveza je trdna; z Rusijo je bilo nastalo radi Krete nekoliko razprtij, ki se pa poravnajo mirno. Sploh pa je videti iz njegovega govora, da se je držal tesno besed cesarjevih. Nemiri v Italiji. — h Milana dohajajo poročila ml 14. I. m., da vlada lam popolen mir. Preiskave proli osebam, ki so bile zadnje dni arolovane se vrše brzo, Vojaška sodišča so snide, aaje 18. t. m. V Italiji gledajo • .ezaiipanjem na laške delavce v južni Švici, ker se zbirajo v cele Cele, ki hote oditi v Italijo. V L u čemu sloje na kolodvoru ter se branijo, odpeljati so v manjših oddelkih. Zahtevajo, da jih že Jezuita odvede v Italijo vse vkup in zastonj. V Z urili u za nje pripravljeni vlak ni mogel oditi, ker večina laških delavcev nima denarja, da plača vožnjo. Obmejne straže ne puste nobenega naprej, ako se ne more izkazati, zakaj potuje. V kanton Tesiu je pribežalo okoli 1000 Italijanov, ki se pa mirno vca\ da dobi središče Slovenije lako vrlega, tako rodoljubnega, sina za višjega dušnega pastirja, kakoršnega je narodu našemu nujno treba. Vsemogočni naj ga ohrani našemu narodu do naipozneje starosti ! Dobro torej došel v beli Ljubljani! Občni zbor »Posojilnice v Pulju" se je v.-šil 25. m. m. Iz obračuna za leto 1S07. je bilo razvidno, da je denarni promet na malici v Polju in na podružnici v Pazinu znašal nad pol milijona goldinarjev. Hranilnih vlog je imela posojilnica kakih 170.000 gld., posojil pa 230.000 gld. Čistega dobička je bilo gld. 054-63, kateri se je ves priložil rezervnemu fondu. Poročilo pravi: Ta posojilnica bi bila gotovo napredovala še lepše, da nista bili zadnji dve leti toli slabi za ubogo ljudstvo, kakoršnih se že ne spominjamo. Umevno je torej, da dolžniki niso mogli v polni meri odgovarjali svojim dolžnostim. Pa ludi hranilnih vlog bi moralo bili veliko več, kajti obresti po 4'/2 % so dovolj visoke. Naši imovitejši ljudje imajo mnogo denarja izposojenega pri raznih osebah, katerega v slučaju slabih letin, ne morejo izterjali. Ako bi imeli ta denar v posojilnici, bi mogli priti do njega vsaki hip in ne bi se jim Irebalo klanjali drugim, osobito ne narodnim prolivnikom. Pomogli bi s tem sebi in bližnjemu in narodna stvar bi napredovala lepše. Ni dosti, da je človek rodoljub le na jeziku, ampak rodoljubje moramo kazati v dejanji, vsikdar in povsodi. Toča v Dalmaciji dne 5. t. m. je bila (ako strašanska, da je redkokedaj Culi o enaki toči. Srednja je bila debela, kakor jajca, najdebelejša pa je bila velikosti moške pesti. Toča je začela padati ob 11. uri zjutraj ter je padala 20 minul. Vsa letina za letos in prihodnje leto je uničena; zelenja ni videti nikjer nič. Posledica bo — glad. Slovenski pesnik Anton Aškerc, ka- pelan v Skalah pri Velenju, je šel, kakor Citamo v «Popotniku», v stalni pokoj. Zaplembe na Hrvaškem. — Tako smo že navajeni, videti hrvaške časnike s praznimi predali, ker jim zaplenjajo kar po cele odstavke, da bi se nam čudno zdelo, ako bi izšlo jednega ali drugega časnika več številk po vrsti nezaplenjenih. Zadnji čas pa tudi leposlovni listi niso več varni pred zaplembo. Tako je bil pred kratkim zaplenjen „Vienae". In ne samo leposlovne liste, celo knjige za narod zaplenjajo. Znani hrvaški pisatelj, Ivan Nep. .Temeršič, župnik v Grubišnempolji je v teku • let spisal knjigo »Hrvatski narod" za pouk hrvaškemu seljaku in prijateljem naroda, katera je imela iziti letos, toda državno pravdništvo v Zagrebu je našlo v svoji 4ankovestnosli v knjigi toliko odstavkov, katere je zaplenilo, da knjiga ni mogla zagledali belega dneva. Ko je bila knjiga v tiskarni Antona Scholza v Zagrebu že pripravljena- v 5000 izvodih za razpečavanje, jo je zaplenilo državno pravdništvo ter pisatelju naredilo strašansko škodo okoli 3000 gld. «Ni u snu* tako piše Jemeršič „ nišam se nadao, da Ce mi knjigu zaplienili, jer jo pisana umjercnije od prijašnjih mojih djola, Ali... namienjena je seljaku, a ovaj, kan da se ne smije dignuli više od kuke i mo-like!P« Vsi hrvaški listi so prinesli poziv, da naj pomaga pisatelju vsakdo, kdor le moro. Pisatelj pravi: „Ja ne tražim nišla za svoj rad, ja sam najzadovolniji, kad namilim tiskarsko troškove*. Dal Bog, da *se izpolni njegova želja. Dostavljamo, da se jo v naši tiskarni lela 1806. tiskal slovenski prevod Jomeršičeve lepe knjigo »Materino delo za Boga in domovino*. 1'ulnclt?. — Dne 14. junija 1.1. potečo 100 let, odkar se je rodil v mali mornvski vasici, v Hodslavicih, slavin češki zgodovinar, Fran Palaek^, katerega so Cehi za njegovega življenja imenovali »o Celo m naroda*. On je proslavil svoj narod s svojim cpolmloim glavnim delom BZgodovina Češke" ler zastopal možato Cehe na državnih zborih v Kromerižu in na Dunaju. Palackj? je bil mož, ki jo poleg lega, da je imel pred očmi v vsem svojem delovanju blagor domovine, se oziral ludi na druge slovanske narode ter tako vse svojo delovanje postavil na široko slovansko podl.igo. On je bil torej jeder izmed prvih Slovanov, ki so zidali temelj slovanski vzajemnosti. Češki narod je hvaležen Palackemu za njegovo požrtvovalnost in radi lega so bo stoletnica rojstva Palackega slovesno vršila v Pragi prihodnji mesec skozi tri dni l. j. 18. 10. in 20. junija 1.1. Tacaš se položi temeljni kamen spomeniku njegovemu v Pragi. Osnoval se je poseben odbor v Pragi, ki jo na se vzel uredbo dostojne proslave stoletnice rojstnega dne slavnega zgodopisca in očeta 'češkega naroda ter sklenil, da povabi vse drage brale slovanske k slavnosti v Pragi. Slavnost obeta bili velikanska in za to je pričakovati, da bomo na isti zastopani tudi Slovenci, zlasti ker se vrši baš iste dni t. j. od IS. do 22. junija v Pragi shod avstro-ogerskih slovanskih Časnikarjev. Pa-Iacky je bil jeden prvih snovateljev vseslo-vanske iaeje in lorej je kaj umestno, da se baš na shodu slovanskih časnikarjev utrdi jedenkral za vselej slovanska vzajemnost. Časniki pa so prvi in najmogočnejši Cinitelji v ta namen. Spoznajmo se med seboj. V tem oziru treba marsikaj pri časnikih popraviti, lorej pozor! Draginja. — Na Dunaju je cena kruhu močno poskočila. Cena mešanega kruha, kateri ljudstvo r 'iveč pokupi, se sicer ni zvišala, a zato pa se prodajajo za prejšnjo ceno hlebi po l'/2 kg« doCim so se prej za islo ceno dobivali hlebi po 3 kg. Tudi v Trstu so hoteli zvišati kruhu ceno in sicer pri kili kruha, ki slane 20 kr., za 2 kr. ali c. kr. nameslništvo je v spo-razumljenju s trgovsko zbornico na podlagi § 51. obrtnega zakonika prepovedalo lako zvišanje. Odredba ima veljavo za Trst in okolico. — Ako bi se to pripetilo še kje drugje, naj se ljudje poslužijo pritožbe na c. kr. nameslništvo v smislu navedenega paragrafa. Gostilno v Gorici ali na deželi, bi nekdo prevzel v n^jem na svoj račun ali pa po litru. Več pri upravništvu pod štev. 142. )©®©©00©©©©0©©©©©©< 100 do 300 |M. (Besedo ffL?S3S>J vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. pa: piriev in srečk, a da ni potrebna glavnica in m nikaka nevarnost. — Fonudbe pod Ludwig Oster-refcher, VIII Deutsche gasse S Budapest. t:i8,10—l Št. 67. Razglas. Dne 23., 24. m 25. maja t, L bo pouk o cepljenji trt na zeleno na slovenskem oddelku tnkaj-šne kmetijske šole. Pouk se prične i 8. uri in bo trajal do 11. ure dopoldne. Vabijo se vsi trtorejci brez razločka. Vodstvo slov. odd. deželne kmetijske šole V Gorici, 16. maja 1898. Vodja: m t-i* v Dominko. Hiša na prodaj, ki jo v prav dobrem stanju in zelo pripravna za krčmo!!! Poslopje so nahaja za velikim trgom v Ajdovščini. V lem krCroari se že polno let in znjedno proda se i krčmarsko opravo! V pritličju je troje stanovanjskih prostorov, več hlevov in hramov, v prvem nadstropju pa so tri sobe: podstrešje je porabno za razne gospodarske potrebo; vso je lepo urejeno. Dvorišče je obzidano. Hiša ima štv. 1 L">. Natančnejši podatki se pcizvedo pri uprav-niSlvu lista, kamor naj se pošiljajo ponudbe. %$$M*M^Mt$sSeMMtM>&?x°&&S* <* Pekovski mojster J/VKOB GEF^BEC v Gorici ulica sv. Antona štev. 6. PRIPOROČA raznovrstno navadno in najfinejše pecivo, kolače za birmance itd., katero razprodaja po starih cenah. ------- 11 Tri \C> Zaloga vsakovrstne moke. Službo išče zdrav 22 letni mladenič, v Gorici ali na deželi. Več pod št. 137 pri »pravništvu. JLeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka H 3, (nasproti nunski cerkvi) pnporoCa preč. duhovščini in .-lavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščen« sveče itd.. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje . točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo j (S. cl.) tiskarno črk na perilo. (P .d.) i Ambrož Furlan trgovec z jedilnim blagom — na Tržaški cesti štev. 4 v Gorici — priporoča kavo, riž, sladkor, moko, žilo, otrobe, cement, vse poljske in domače pridelke, prodaja tudi kcroglje za igro. Podružnica je: v ulici Parcar št. 10 v Podturnu. Postreže vestno in po zmerni ceni. veliko zalogo nagrobnik vencev vsake vrste, kakor tudi biserne; rož za cerkev, palm, cvetkov za nove nia.se in poroke, voščenih sveč, križine, čevlje, no»ovice, rakev (trtige) vsake velikosti, zlatih črk i. t. »i tSKP"* Vse po nizkih cenah!!! "^fll *> Krojaški mojster \J FRANC ČUFERU v Gorici <^§> v ulici sv. Antona štv. 1, <^|> izdeluje df* VSAKOVRSTNE OBLEKE ^ L za miške po meri, bodisi fine ali priproste. ^ JT — 10 54- 17 i- 'P Priporoča se svojim rojakom v Gorici TJ* w> "m nr deželi, posebno pa učencem ljud- <^> Vi skih in srednjih šol za obila naročila. Am SpcilicUska poslovnica 1 Gašpar Hvalic y liorici I ¦.m r>» ta v »lisi MBrelli M M se toplo priporoča Slovencem v žgfc Gorici m z dežele. j>*L uojin in t, uiv.i'H-. uL, Jurij IHose v Gorici trgovec z manufakturniin ((trojnim) blagom v Raštelu št. 7-8 ima bogato preskrbljeno zalogo volnenih, svilnatih in bombažastih sno-vij za vsaki letni čas ter perila in platna iz samega lana za gospoda in kmeta. Najnovejše moderno blago in perilo za ssaki stan, bodisi duhovnike, učitelje, uradnike itd. Največja zaloga volnenih ali zimnatili blazin za postelje, ter pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht itla|ro: Žatečki hmelj in lianaski ječmen. li 2C> U Proseč, p. n. odjemalce, da se z zaupanjem obračajo name in si obilno naročajo zagotavljani, nuj-točnejšo postrežbo. Z iiajodličnejsini spo.Uovanjem OiiAtav Kcholz, Fr. Wnm'lf, jiivovarski mojster. jiivovar. Anton Fotatzky v Gorici. Na sredi HaSteljn 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališoc nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. 1'OTHKHŠOlNE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTUKBŠČINE za krojače in čevljarje* SveiJiijJt"«'. ~ Kožni venci. - .Miisnc knjižice. Hišna obuvala za vso letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga z:i kramarje, kni.šiijarjc, prodajalce po sejmih in trdili Važno za vsakega, llazju-oilaja po endovito nizkih cena) ^ krasna žepna ura (niiker - Heinoutciin •/. iiiklmn gravirana, :i letna gld.5. Kar ne hi prijalo, se sprejmi tekom h d ni j nazaj. E. Holzer, i^> i»i - i zalojra ur indniiroreiiOHtlj. Krakevo, Strudnin 1^. lom kotlarska delavnica v ulici MoreHt št 17. v Gorici. Velika zaloga kol! o v vseli vrst. Uake Kockast v ploščah in kotli ' •/ažgaiiji frj co^kesistet! aiipihiice proti poronospori, zagolovljetie so-itiosli in loctiosli. Sprojoinljcjo so vsakovrslti.i kollarsko stroko spadajoča dela, kakor tudi iklinuijo satielj, dvokoles itd., in siivr vse o takšnih eeiiali. da se ne hoji tekmovanja, rosi se, zapomnili si ulico iti številko hiše. a ohilu naročilu so priporoča ndani Anton Taliitj. li -Hi-'2i kotlarski mojster. u!„ ot^ o?. iTw orw o;.. i«w ot„-oj».'arw"ots.5itv'3!--a!w..;7 t"-oj;un -i naznaniti slavnemu ob- "e'f e n- \». da M-m z ipnel v Tr,-tu trgovino za \'f komisijonalno in špedicijskn Naročila in šifer mala v jmiiijahah ^f po Ti k-, j.o poJIi in od :!() k^r naprej pa tL |io ži-lizni« i, izvrševal bom točno in ceno. i'F ItazpoViljal bom razen kolonijalneira ft bla^a tudi dnii.'e na Ir-r f-padajoče stvari. c'i ktkor sa.Ijo. zelenjavo, ribe i dr. Pečal X? -e bom z razprodat anjcui domač h jiridel- •»> k-iv. >. prijemanjem hlapi v svoja skladiVn, "" dajal na i>la napl.ičil.i in podedoval ilo-tičn prodajo na korist lastnika. Trgoval bom tudi z vinom nn debelo. S].rej;..ein za?h ,tva trdnih — za konkurenco r-jiosobnih — tvrdk in jiolagam za to kavcijo. Xndcj.\je se. da >e me sorojaki domislijo, ostaja- , »ničnim spoJtovanjem udaui liHicat Pe^an, 11'» (cl.) v ulici S, Francesco štv. 6.