Poštrjina plaćana v gotovini Cena 2 din GLASILO OSVOBOt>lLXE FRONTE O K RAJ EV CRNOMELJ, N OV O M E ST O IN TREBNJM LETO II. — Stev. 1 NOVO MESTO, 6. januarja 1951 Izhaja tedensko Novoleina poslanica maršala Tita Vstopamo v novo leto 1951 s številnimi novimi zmagami naših delovnih ljudi. Lahko rečemo, da smo v preteklem letu premagali razne velike težave, ki so se včasih zdele skoraj nepremostljive. Vstopanio v novo leto navzlic vsem nezgodam, ki so nas spremljale v preteklem letu, z velikimi delovnimi zmagami naših delovnih ljudi. Splošna nervoznost na svetu, iz strahu pred novo vojno, ni zajela naše države. Naši delovni Ijudje so izpolnjevali svoje delovne naloge vztrajno in uspešno, saj so se zavedali, da bi sleherna izguba drago-cenega časa, sleherna omahljivost, nervoznost in strah pred jutrišnjim dnem občutno vplivala na izpolnitev petletnega plana in nas oddaljila od našega cilja, od hitre zgraditve socializma in uresničitve srečnejšega jutrišnjega dne. Naši delovni Ijudje so lani vestno izpolnili svojo dolž-nost, ki jo imajo kot graditelji socializma, in prepričan sem, da bodo to storili tuđi v prihodnjem 1951. letu. Da bi olajšali breme našim državljanom, smo v Ljudski skupštini z zakonom podaljšali popolno izpolnitev petletnega plana do konca leta 1952. Vzroki tega so vsem dobro znani, kakor je tuđi znano, da se jim nismo mogli izogniti., ker to ni bilo v naših močeh. Tam, kjer je bilo to odvisno od naših delovnih ljudi, so bile daleč presežene ali pa že izpolnjene naloge petletnega plana. Izrabljam priložnost, da izrazim globoko zahvalo delovnim Ijudem pri prometu naše države, ki so, po zaslugi svoje junaške požrtvovalnosti, izpolnili petletni plan v štirih letih. Prav tako izrekam zahvalo tuđi vsem tištim delovnim Ijudem, ],■(. so s svojim samopožrtvovalnim delovnim poletom izpolnili ali izpol-njujejo svoje delovne naloge na srečo naše socialistične skupnosti. Hudo elementarno nezgodo, ki nas je lani zadela, smo prebredli po zaslugi tega, da smo se uspešno izognilt osamitvi, ki jo je hotela na vse mogoče načine doseči Sovjetska zveza. S svojim doslednim načelnim bojem za mir na svetu in z bojem za ohranitev svoje neodvisnosti si je naša država pridobila visoko priznanje na svetu. Danes nismo več osoljeni, pa tuđi ne borno dovolili, da bi bili osamljeni. Prijatelji miru in mirnega sodelovanja bodo naši prijatelji. Prizadevajrno si, dobro izkoristiti nauke iz preteklih let, zlasti pa iz zadnjega leta, in posvetimo v prihodnje največjo pozornost takim problemom, kot je varčevanje z vsem, kar potrebujejo Ijudje za delo m življenje. Naši kmecki delovni Ijudje naj v prihodnjem letu posejejo sleherno ped zemlje, posvetijQ živinoreji in drugemu vso pozornost, da bi se povečal naš zivinski fona, kujti nikdar ne moremo vnaprej vedeti, kakšne nezgode nas utegnejo Zotiet doieteti in kakšnega Sivljenjskega pomena je to lahko za naso državo. . Delovnim Ijudem naših tovam, rudnikov, transporta in vseh drugih delovnih mest želim v 1951. letu nove velike zmage na srečo naše socia-hstične skupnosti. Državljani in državljanke! Vstapamo v novo 1951, leto s številnimi starinu skrbmi, toda trdno moramo zaupati, da jih borno uspešno prebredli. ObraČam se na naše delovne ljudi, naše znanstvenike, našo ljudsko inteligenco sploh, posebej pa na našo mladino, naj v letu 1951 napno vse sile pri izpolnjevanju svojih nalog. Glejmo z zaupanjem v našo prihodnost in storimo vse kar nam nalaga naša dolžnost, ki jo imamo kol državljani socialistične Jugoslavije, da bi izpolnili petletni plan, prav tako pa storimo vse za obramoo našega mirnega razvoja. Želim srečno 1951. leto vsem državljanom naše države. Ne bo napak, če premislimo 17. decembra prcteklega leta je volilo v novomeški okrajni ljudski odbor 78.41% vo livnih upravičencev; od tega odstotka je dalo besedo kandidatom Osvobodilne fronte 86.92%, crni skrinjici 13.07»/». Rezultat volitev je dovolj zgovoren in je v primeri z ostalimi okraji v Sloveniji de-janski neuspeh, ki terja od nas vseh, da se poglobimo vanj in da. najdemo vzroke, ki so piipeljali do tako visoke vzdržnosti od volitev. Pripomba enega izmed najboljših okraj-nih aktivistov: »Kar seješ --- to žanješ!« je bila f>b objavi končnih volivnih rezultatov upravičena. Od vseh volitev po vojni so te izpadle najslabše. Za seboj imamo- leto, ki je našo zemljo zadelo z različnimj vremenski mi ne-zgodarnU, s politično sovražnositjo informi-rojskih držav in gospodarsko blokado. To stanje zahteva zx"elo ljudstvo, predvsem pa zrele, okrajne in krajevne aktiviste, ki jim težko stanje ne zmeša štren. ampak se znajo znajti v vsakem trenutku in Ijudem na domač način razložiti težave, jih speljati iz negotovosti in jim pokazati pot, ki je v takem času edino pravilna. Po domaće rečeno: znati nuditi človeku po človeško Ali so to naši aktivisti napravili? Samo delno! Poznamo politično delo ne-katerih aktivistov, ki zaslužijo> popolno priznanje. Žive z ljudstvom, so v velikem prijateljstvu z njim in mu s stalnim življenj-skim stikom z njim nudijo možnost poti do razumevanja tvseh političnih in gospodarskih težav. V takih krajih izpolnjujejo kmetje vse oddaje, nišo v zaostanku z davki in končno: v teh krajih so volitve zabeležile skoraj 100% uspehf Na žalost so taki aktivisti v manjšini. većina je takih, ki poznajo našega kmeta, ki mu v današnjih časih tuđi rožice ne cvc-lo, Ie pri oddajah, davkih in tik pred samimi voHtvami. V krajih. za katere odgovarjajo za politično in gospodarsko delo taki aktivisti, je voilivnti usipeh izostal in dosege li kvečjemu 70»/» rezultat. Razumljivo je, da v vaseh kjer ni pra-vega sodelovanja z ljudstvom od strani aktivistov, jeimljejo vajeti v roke špekulanti in državi sovražni kmetje, ki jim blaginja de-lavca, malega in srednjega kmeta ni pri srcu. Z napotki, ki jih ta ostanek nekdanjih vaških mogotcev dobiva od različnih strani skozi kanale iz tujine, mešajo delovnega kmeta, ga spravljajo v negotovost in ga na tako pomemben dan, kakor so volitve v okrajni ljudski odbor, odpeljejo rajši v zj--damico, kot pa na volišče, kjer bi moral storiti svojo dolžnost. * V tem l,etu smo volili nove KLO, nove odbore osnovnih organizacij Osvobodilne fronte. Kjer so bili ti odbori izvoljeni tako. kot smo govorili da morajo biti, tam se je pokazalo sodelovanje, tam se ni delalo na papirju in tjavdan. In mirne vesti lahko trdi-mol, da< so k temu zopet pripomogli dobro podkovani aktivisti, ki no hodijo v bitko nia tere-n razoroženi, ampak so> se že o pravem času v neprečutih nočeh podkovali z govori, članki in navodili naših voditeljev. Zbori volivcev so v nekaterih krajih španska vas in vendar prav oni dajejo možnost poštenih in odkritih besed vseh volivcev. Na teh zborih naj odločajo o najva'ž-nejših gospodarskih ukrepih in za trdno ne bo prišlo do krivic, ki se včasih zgode eine-mu ali drugemu kmetu. Zbori volivcev imajo v številnih krajih največje uspehe in zakaj jih poteon ne bi imeli v drugih. Pravi aktivist — okrajni in krajevni — ■ se jih bo z vso silo oklenil, in prav tako tuđi vsak zaveden delovni kmet! Tuđi predvolivnim sestankom so se po-nekod odmikali. »Bodo že brez nas napravili«, so taki govorili in nasedali prišepe-iovalcem. Ko pa so zvedeli za postavljenoga kandidata, so se znova po naroćilu snvraž- nika ljudstva vrgli nanj z besedami: »Ta kandidat ni za nas, mi ga nismo izvolili! Nišo sli na volišče in njihov izgovor zaradi kandidata in da so volitve svobodne, je tako klavrn, da bi ga v bodoće nikdar ne upošte-vali, če bi vedeli, kako ubogi so pri tem počet ju! ' Le 100«/» obiskani zbori volivcev bodo pripeljali kmete, ki so vezani na oddajo, do zadovoljstva. Izogibati se jih, pomeni pljuvati v lastno skledo! Odstotek vzdržnosti od volitev so dvig-nile pred vsem naše žene. V Gotni vaši n. pr. ni volilo 26 volivnih upravičenceVj od teh dve tretjini žensk. Na žalost se je zgodilo v tej neikdaj tako zavedni vaši tuđi to, da nišo šle na volišče ženske1, ki dobivajo živil-ske karte in ki so dobile že marsikatero drugo pomoć od skupnosti. Vse to nam od-kriva pomanjkljivo delo organizacije AFZ v novomeškem okraju. Tako, kot se je zgodilo v Gotni vaši, je bilo skoraj na većini volišč v našem okraju. Postavlja se tuđi vprašanje, ali naj ostane član OF tišti volivni upravičenec, ki ni volil. Razum pravi, da ne. Pravilno bi bilo prerešetati vrste članov OF. odstraniti ne- $ vrednc in pclitično še bolj dvigniti većino, ki bo ostala v vaški organizaciji OF. To bo pripeljalo do uspeha. Značimo za rezultat naših volitev je tuđi to, da so se vrstiJe zmage v vaseh, ki so med vojno največ trpele, ki so bile v' vojni naj-bolj povezane z NOB, neuspehi pa v krajih, ki so dali med vojno največ borcev in pripadnikov beli gardi in okupatorju, kot je to primer v nekaterih vaseh v šentjernejski in škocj'anski bližnji in daljni okolici. Nezanimanje nekaterih ljudi do gospo-darskega in političnega življenja bo prema-gano le s požrtvovalnim političnim delom, s pravilno obremenitvljo! vseh oddajialcetv kmečkih pridielkov in z ljubeznijo, ki jo mora čutiti vsak aktivist tuđi do dolenjskega kmeta, ki ni prav nič slabši od vsakega dru-gega v republiki. To je dokazal med vojno in bo tuđi danes v težkih gospodarskih časih, če ne bo nećloveških izpadov nekaterih operativcev, ki se naravnost nesramno ve-dejo napram pridnernu ljudstvu pri odkupih. Napačno bi bilo vso krivdo naložiti na nperativca, ki tuđi nima večkrat lahkega dela, ampak na vse tište kmete, ki se ote-pajo zborov volivcev. na katerih se edino lahko pravilno razdeli krajevni plan in s tem ornogoči, da poteka odkup v redu, pravično in v zadovoljstvo vseh volivcev. Tišti kmetje, ki se največkrat pritožu-j&jo čez vse drugo, kot pa čez glavnega krivca, naj se zavedajo, da so sami pripeljali do takega stanja, ker se nišo udeležili sestan-kov in ker so se dali vpreči špekulantu in sovražniku, ki izkorišča zmedo v vaši. Z novim letom stopamo v peto obdobje prve petletke, ki bo od vseh nas terjala dela in razumevanja do vseh političnih in gospodarskih nalog. Res je, da smo že v preteklih štirih letih petletke dosegli skoraj 100°/n uspeh, so pa še naloge, katerih se borno vsi delavci, kmetje ih uslužtilencii oklenili z vsem požrtvovanjem in s tem povedali, đ» pretekle volitve nišo bile stvarni odraz našega ljudstva, pač po krivdi nekaterih, ki se nišo dovolj poglobili v svojo dolžnost in pa tistih, ki so to napako izkoristili v svoje sovražne namene. Jože Bon Obilo UHpvhov ht srvve naročnikoin ta bi*a1vt>m lfrednist.ro hi upruva Stran 2 »DOLENJSKI LIST« S'.ev. 1 Prvo zasedanje novoizvoljenega OLO Novo mesto Dne 23. decembra 1950 je bilo v Novem mestu I. zasedanje novoizvoljenega Okrajnega ljudskega odbora. Od 87 izvoljemih članov odbora >se je udeležilo skupščine 84 članov. Po zaprisegi, s katero so dali člani odbora obljubo, da bo njihovo deio po-svečeno ljudw ski blaginji, gospodarskemu napredku in na-daljnji graditvi socializma v naši državi, je dial izčrpno poročilo^o deru starega odbora v preteklih treh letih tov. Zvone Pere. Povedai je, da so kljub vsem težavam doseženi veliki gospodarski in politični uspehi v okraju in da so k temu pripomogli tišti odbornik!, ki so svojo dolžnost vzeli za resho in s tem pripomogli k uspeh-oan. Nazorno je prikazal uspehe v lokalnem gospodarstvu, v lokalni gradnji, industriji In komunalni dejavnosti. Po poročiliu se je razvil živahen razgovor, ki je obravnaval vprasanja trgovine in. pred-vsem zariru'iništva. O planiranju: v gosipodar-stvu je živo posegel v razgovor tov. Hlede. Tov. Cerne Jože, član CK KPS, ki1 je tuda prisostvoval skupščini, je poleg ostalih vpra-šanj razčlenil zunanje-politični položaj. Brez socializacije vaši ni socializma V nadaljevanju je povedai tov. Cerne Jože, da so zunamji in notranji politični dogodki 1esno povezani z gospodarskimi ukrepi, kate-riim smo vsakodnevno priča, s težavaini, ka-tere naše ljudstvo odločno in z uspehom pre-maguje, zavedajoč se, da gradi sotializem. Opisa 1 je klavrno delo sovražnikov, ki skušajo z raznirni gospodarskimi in politić- nimi pritiski vplivati na naše narode; vse> to ' pa je zapisano porazu, ker je ljudstvo zvesto na braniku težko pridobljene svobode in ne-omajruo na delu za dosego socializima. Poseben poudarek je dal zadružništvu na vaši, t. j. socializaciji vaisi. Temu vprašanju bomo morali posvetiti vse svoje delo ki moči. ker brez socializacije vaši ni socializma! Složno in vsestransko sodelovanje vođi do uspeho-v Tovariš Zugelj Martin se je zahvalil za potrditev mandata in je v nadaljevanju s kle-nimi besedami orlsal pravo stainjie v naši domovini. Verao je tuđi prikazal stanje pri nas ob volitvah in rekel, kako vneto si želi reakcija strankarstvo, kar naj bi prinašalo mast-jie dobičke na račun delarvca v njihov žep. To so dokazale zadnje volitve v okrajni ljudski odbor. Jasno je, je nadaljeval tov. Zu-gelj, da je vse to delo informbiroja, ki v svoji nemoći vpije, naj se vendar enkrat dvignejo »zdrave« sile in obraćuinajo z vodstvom države. Mi vema, da je njihov krik glas vpijoćega v pušćavi in da so zdrave sile narodov Jugoslavije že našle svoj cilj, kateremu se ne bodo nikoli odpovedale. Ljudstvo Jugoslavije ne bo nikdar in nikomur molzna krava. Razočaranje v sedanje vodstvo Sovjetske zveze je tako veliko, da ne bomo od njega nikdar već pričakovali pomoći, ker se zavedamo, da mu je cilj le izkoriščanje drugih narodov-Naslonjeni na lastne sile, si bomo zgrađili sami. sebi dostojno ognjLšče. V zvezi z demokratizacijo j>e govoril o zborih volivcev, ki naj odločajo v vseh vpra-šanjih. Na ta način bomo preprečili tuđi špekulacijo in s tem pripomogli, da bo 'naše gospodarstvo bolj glaidko teklo. Prikazal je tuđi stanje našega zadružni-btva na vaši, predvsem delo in uspehe KDZ. Dosedanji uspehi — čeprav nišo v našem okraju prav posebno veliki — zgovorno govore, da so na pravi poti in da bo že bližnja bodoonost prinesla v tem pogledaj nove, še večje uspehe. Sovražnik je prav v vprašanju zadružništva v naskoku, ker se zaveda, da se ljudstvo v zaidrugah gospodarsko in politično izobražuje. Tega se on boji: prosvečen človek se ne da voditi za nos! Složno in vsestransko sode] ovan je nas vseh bo peljialo na;š okraj do uspehov! In v zadružništvu imamo najvee nalog. Gledati moramo, da se ne bo dvigala proizvodnja le v tovarnah, ampak tuđi na vaši. K temu bodo pa doprinesie sedamje in nove zadruge, ki bodo z umnim gospodarstvom in strojno ob-delavo dosegle naijvečjo proizvodnjo. S lem v zvezi je tuđi politično ideološki studij, ki ga ne srnemo v nobenem slučaju zanemarjati. Zaradi vremenskih nezgod smo, kar se prehrane tiče, v težkem položajnu, ki pa se z vsakim dinem izboljšuje, ker nam pomaga ameriško in ljiudstvo drugih držav. V novi Jugoslaviji vidijo napredno ljudstvo, ki želi svobodno dihati. Zaradi tega imamo pomoč in jo bomo ludi v bodoče imeli. Jugoslavija je prvoborka za sve tovni mir Ln to ji daje najvećji ugled ter priznanje v svetu. Volitev čianov OILO V okrajaii izvršni odbor so bili izvoljeni skcleći tovariš i: predsedmik Zupanćič Viktor, tajnik Pere Zvone, ćlani OILO Smid Stalne, predsednik planske komisije Hlede Lojze, predsednik sveta za socialno skrbstvo Petrič Martina, predsednik sveta za zdravstvo Zu-pajo pevski zbor,, seje in množičnl sestanki so' redni in kljiub temu, da so napraivili napako in ni&o vnesli v tekmovanje gospodarske naloge, so tuđi v tem pogJediu med najboljšimi v okraju. Od-daje so odmerjene in nima odkup za enkrat z njimi kaj opraviti. Prosiava 29. novembra je bila zelo iepa in grobovi so bili urejeni. Tako sio si člani OF v Dnkmj&kih Toplicah 30. decembra 1950 zasluženo priborili prehodno zastavico, ki so jo v plemenitem tekmovanju odvzeli Gornji Brezovici. Dobro .želeca beseda ima mesto na zboru volivcev Na VilL. rednom zasedanju Ljiodiske skup-ščine LR Slovenije so bili soglasno sprejeti zakoni o zborih volivcev, o svetih in komi-sijah državljanov ter o deiu okrajnih, mest-oiiih in rajonskih ljudskih odborov. Vsekakor je- od vseh sprejetih zakonov najponxemfonej-ši zakon o zborih volivcev. Poglejmo, kaj pravi podpredsednifc viade LRS tov. Marijan Brecelj v svojem govoru na zasedanju Ljudske skupšćine o zborih volivcev: Zakon o zborih volivcev Razumljivo je, da so tuđi po tem zakon-skem osnutku ostali zbori volivcev osnovna in najširša oblika sodelovanja ljudstva pri izvrševanju oblasti krajevnih, rajonskih in tistih mestnih odborov, ki imajo značaj kra-jevnega ljudskega odbora. To je v praksi tista neposredna vloga, ki jo ima ljudstvo kot no-silec oblasti v skladu z uveljavJjenim sistemom predstavniške demokracije. Zbor voiiv-cev obravnava vsa vprašanja tako lokalnega kakor splošnega poraena; sodeluje tedaj v vseh tistih nalogah in zadevah svojega kra-Jfevnega, mestnega cziron\a raju-nsicesa ijua-skega odbora, ki jih ta izvršuje kot organ samouprave in kot edini in najvišji organ do uspehov, kateri so v preteklem letu izostali zaradi nekaterih odibornikov, ki so zanemarili to vaano naloigo! Napake se ne bodo ponavljale Ob zaključku zajedanja skupšćine je dal zaključno beseđb novoizvoljeni predsednik OLO, tov. Zupančić Viktor, ki je jedrnato povedai: Združeni v delu, z željo, da dopri-nesemo kar se da največ za blaginjo ljudstva, bomo dali od sebe v&e svoje sile in budno pazili, da se napake, kakršne so se doga-jale do sedaj, nikdar već ne ponove. državne oblasti na svojem območju. Zbor volivcev nadzoruje delo svojega ljudskega odbora, izvršilnega odbora in delo posameznih odbornikov, kar je brez dvoma njegova naj-pomembnejsa naloga. Poles teh dveh osnovnih nalog pa daje zakon zborom volivcev pravico, odiočaii o zadevah, za katere je z zakonom, z uredbo ali s statutom ljudskega odbora pooblaščen — in taki sklepi so za ljudski odbor obvezni. Predloženi zakonski osnutek obvezuje Jjudski odbor kraja, rajona oziroma mesta. da mora predložiti zboru volivcev v obravnavanje vse pomembnejse zadeve, ki jih zakon podrobneje navaja. Dosedanje stanje, ko je bilo ljudskemu odboru dano na prosto voljo, ali se posvetuje s svojim zborom volivcev, bo odslej spremenjeno. Prav tako je nadzorna pravica zborov volivcev podrobneje obravuavana in urejena. Ljudski odbor je dolžan poroćati zboru volivcev o važnejših zadevah; vsakega pol leta pa mora laodati poročilo o svojem celotnem delu. Ljudski odbor oiiroma vsak odbornik je dolžan odgovoriti na vprašanja, ki jih stavljajo vo-nvci na zdotu vonvcev. Naaaijnja va/na naloga oziroma pravica zbora volivcev je, da lahko sklene, da se po predpisih zakona o odipoklicu ljudskih odbornikov uvede posto-pek za ođpoklic odbornika, ki je izgubil za-upanje svojih volivcev. — Velikega pomena je sodelovanje zbora volivcev v lokalnih in občih gospodarskih zadevah. Zaradi tega je njegova dolžnost in pravica, razpravljati in da jat i predloge o pravični razdelitvi obveznih odkupov in sloritev ter davčnih in drugih obveznosti. Za pospeševanje in dviganje gmotnega stanja in kulturnega življenja na svojem območju pa ima zbor volivcev pravico predpisati lokalne davščine v denarju, (Nadaljevanje na 5. strani) B. Račič: Gospodarski problemi Bele Krajine Zadnja gospodarska razstava v Črnomiju nam je prinesla vendar nekaj novega, kar je pokazalo, da gospodarsko vprašanje Bele Krajine ozivlja in napreduje. Le škoda, da je bila propaganda vse prešibka, da bi bil obisk razstavc večji in da bi si jo lahko ogledali šc trir.ogi in mnogi iz oddaljenejših in ^aosrs-lih krajev. Zato pa naj naslednji članki col-matijo razstavo in dopolnjujcjo vse ono, kar bi bilo še lahko razstavljeno in kako bomo prišli od besed k dejanjem, da bo t'.idi uspeh vit'en in otipljiv. Gospodarstvo Bele Krajine delimo na po-Ijedelstvo, vinogradnistvo in sadjarstvo, zivi-nerejo, industrijo, obrt, trgovino in liomace obrti. Malo opažena gospodarska karta Črno-meljskcg^ okraja nam vse to* prikn/uje v splošnem pregledu. Vse to naj bo temelj za bodoče delo, ki mora biti res nacrtno in je treba vse to do podrobnosti izdelati. Stalna kontrola nad izvršenim delom je najboljše jamstvo za uspehe. Poljedehtvo je v Beli Krajini zelo važc>n faktor in mu je zlasti v današnji dobi posvetiti vso pozornost zaradi prehrane prebi-vaktva in živine. Zemlja je še kar dobra, le nekateri predell z izrazito kraškim značajem ■ so zelo slabi in jih je težko obdelati. Za l^noj je danes velika stiska ker je število živine padlo — ni na razpolago dovolj umet-nih gnojil, ki bi dopolnjevala hlevski gnoj. Vpeljana pšenica »talijanka« se dobro ob-nese in daje obilen in dober pridelek zrnja. Večkrat se pa tuđi zg°cli> da p?enica jia nekaterili predelih popolnoma odpove. Ajde fr pridelek, ra/on ob prcveč sušnih letih. Iz- birati bi pa bilo med n.ijbolj rodnimi — dobrimi vrstami, da se pridelek poveća. ZV.to bi bilo treba delati več kontroliranih poi/.-kusov z žitaricami in koruzo na raznih kra-jih po naprednih poljedelcih — dobro uspele poizkuse- potem popularizirati. Krompir ob-rodi ob normalnih tleh ^e kar /adovoljivo, vendar bi bilo treba prciskusiti razne dru^e vrste, ki drugod dobro uspevajo, v Bcii Krajini pa še nišo znane. Živinska pes.t in ko-renje uspeva le na dobro gnojeni zemlji. Vrtna ■/.elenjava in sočivje uspeva v Beli Krajini vsled milega podnebja prav dobro, vendar zahteva dobro gnojeno zemljo. Bela Krajina potrebuje nujno vrtnarijo, da bi vzgajala razne vrste sadik za zgodnjo zelen javo, ki jo zelo manjka ne le v črnomeljskem okraju, ampak tuđi drugod. Vinogradništvo nazaduje. Starejši nasadi pešajo vsled pomanjkanja gnojil in škropiva. Potrebujemo trsnice, ki bi oddajale dober trsni material. Tako pa se širijo samorndnice vedno bolj, predvsem pa šmarnica, ki vsebujc tuđi zdravju škodljive snovi- K temu se pridru/.uje šc nedisciplini-ranost in nerazsodnost nekaterih vinogradni-kov, ki silijo v prezgodnjo trgatev, ki daje potem slabšo kvaliteto, ki se seveda tuđi slab-še plača. Sadjar,stvo bi bilo lahko za Belo Krajino zelo donbsno, če bi se gojilo tako, kakor se to goji drugod (Štajerska, Goriška). Sadjarstvo propada rapidno. V prejšnjih časih je bilo drevesničarstvo dobro razvito in skoraj vsa-ka Šola je imela tuđi svojo drevesnico, ki je dajala vsaj nekaj dobro vzgojenih in akli-matiziranih sadnih vrst med ljudi. Danes ni — mislim — niti ene solske drevesnice več v črnomeljskem okraju, ker je ljudska pro- sveta to poglavje spustila iz svojega programa: predvsem pa crnomeljska. Od leta 1945, ko je bilo več vaši požga-nih, napreduje lubadar na sadnem drevju — predvsem pa na jabianah. Zelo se je razširil trdi kapar, ki ga nihče niti od uradne, niti od privatne strani ne moti in se lepo mirno razvija in širi in bo kmalu vidno njegovo uničevalno delo. Na gospodarski ra/stavi je bila ma zemljovidu prikazana njegova pot razvoja in kako se siri, da bi se pa pod-v/.eli kakšni posebni ukrepi ra'/.en nekaj paro! in navodil o njegovem zatiranju na papirju, mi ni znano. Da bi se pa začelo resno pobijanje in uničevanje tega škodijivca, pa sploh ni govora. Belokranjsko podnebje in tuđi tla so iz-redno ugodna za črešnje. Statistika pa nam kaže, da ima Bela Krajina malo črešnjevih dreves. Ponckod, kjer bi črešnje lahko dobro uspevale, je komaj par dreves, na katere mladina juriša in dela pri tem škodo, rako da ];■ marsikdo iz jeze potem posekal drevo. Če pa pogledamo spomladi po go/.dovih, se kar beli od cvetja divjih črešenj, kar dokazuje, da bi tuđi /lahtne Črešnje uspevale, pa ni nikn-T.r, ki bi jih cepil. V stari Jugoslaviji so razni prekupčevalci in verižniki, izrabljajoč beden položaj belo-kranjskega ljudstva posekali na stotine zdravih in debelih orehovih dreves, za katere so plaćali sramotno ni/.ke cenc. To škodo so poskušali mnogi popraviti s saditvijo novih dreves in danes se to tuđi precej deki- Treba bo pa skrbnejše izbire semena, da bo tuđi sad prvovrsten, kar ne bo težko, ker ima samo Bela Krajina izvrsnu- orehe — »mehčake« /, izredno tenko lupino. Mctliške vinske gorice imajo precej pr-vovrstnih vinogradniških breskev, izrednega okusa. To vrsto bi bilo pa treba razmnožiti po vsej Beli Krajini. Kanizarica ima tovarno »Bclsad«, ki bi lahko predelala vse odvišno sadje v sadne sokove, marmelade itd. Tovarna pa ima premalo surovin za predclavo in jih mora dova-/ati od drugod, kar podraži izdelke in se tuđi dosti sadja z večdnevnim prevažanjem in prddadanjcm uniči. Zc z ozirom na to važno panogo /ivilsbe industrije bi moral okrajni ljudski odbor mobilizirati vse sile za povzdigo belokranjskega sadjarstva, ki bo prinašalo mnogo več koristi tako skupnosti, kakor tuđi belokranjskemu ljudstvu, kakor pa hirajoči vinogradi z manj-vrednimi trtnimi vrstami. O tem je poročat tuđi že predlani »Sadjar« in kakor izgleda, brez uspeha. Svojčas že tako redke podružnice Sadjarskega društva in Kmctijskc družbe ne delajo več in strokovnih predavanj rudi ni. Koštanja ima Bela Krajina dovolj Jn po zaslugi sadjarskega nadzornika tov. Štreklja se je pocepilo na domačo pod!ago nekaj go-riskega maronija, ki uspeva. Da bi kdo nadaljeval s tem korisrnim delom ni nikjcr opaziti. Sedanjim nasadom koštanja je pa treba posvetiti pozornost, čc že ni našla pot nova bolezen —- rak na koštanju, o katerem bo govora v nadaljevanju. Bilanca belojtranjskc-ga sadjarstva ni razveseljiva in moti se, kdor misli, da - se nekaj samo napravi. Zato bo treba tej panogi posvetiti vso pozornost in poslati na teren agilne in požrtvovalne aktiviste — strokovnjake, ki bodo znali s pre-pričevalno besedo prikazati potrebo obnove sadjarstva in začeti na spomlad s cepljenjern,. ki mora postati množično. Cepičcv ne manjka in se jih lahko čez zimo brez stroškov pripravi dovolj za najrazličnejše vrste sadja. Potreba je nadalje, da bodo delah absol-venti kmetijskih in vrtnarskih Sol na terenu, ne pa, da se zaposlijo po vseh mogočiK pisarnah, samo v stroki ne. (Nadaljcvanie sledi) Stev, 1 »DOLENJSK1 LIST« Stran 3 Vodstva aktivov LM daj ej o obračun Aktivi LM pri izvajatiju svojih pred-vohinih in voliliiih sesiankov temeljito pregledajo svoje delo, tako da ocenjnje-je dobre in slabe sirani dela. S pravilno oceno dela aktiva se med mladino razvija zdrava kritika in tako lahko izlu-ščijo vse napake, ki so se pokazale med letom pri deki v organizaciji. Ni daleč dan, ko smo volili nove elane okrajnega Ljndskega odbora. — Miadinci in mla-dinke, vprašajivo se, ali je mladinska organizacija pri tem važnem deln odigrala svojo politično vlogo. Še vedno mislijo množične organizacije, kakor ne-kateri KLO, da je treba mladino upo-rabiti le za tehnično pripravo, za okra-' sitev in kurirska službo. Pa tildi v tem pogledu ni organizacija LM dovolj napravila. Na večjih voliščih smo opazili, da so krasili elani predvojaške vzgoje, kljub temu, da je ravno v tišti vaši mladinski aktiv. V Orehovici so na prvem sestanku kritično pregledali delo mladinske organizacije, loda na žalost je bilo komaj polovi't a članov LM na tem sestanku. Za tako slabo udeležbo se bodo na prvem sestanku pogovorili in krivca huli kaznovali. V aktivu LM Gaberje imajo 6 takih grešnikov, ki so elani LM in se nišo udeležili volitev v KLO. Ali bo mladinska organizacija imela take elane v svojih vrst ah? Menda ne, ker ti nišo iz-polnili svoje državijanske dolžnosti. Še boli so obsojanja vredni zato, ker so pri tem kršili programska načela organiza-ci;e LM. Sem pa prepričan, da ni to osamljen pojav, temveč, da je tuđi še po drugih aktivih kak član LM, ki ni šel na volitve. Opaziti je tuđi to, da ni 100% udeležba pri volitvah v sekretariate aktivov. Aktivi LM moralo pregledati in ugotoviti vzroke, zakaj ni prišel ta ali oni mladinec na volitve, in tuđi dalje ukrepati proti takim, ki se ne pokoravalo disciplini većine. V aktiva Podgrad lahko rečemo, da je enotnost volje — enotnost akcije. Zato je dosedaj ta aktiv sprejel najboljše obveze za delo v aktivu. Dobro so se pokazali aktivi LM Št. Peter, Surka vas, Vavta vas, Škocjan, kakor tuđi še drugi pri raznih delih, ki jih mora organizacija LM kot politična organizacija kvajati. Sedaj, pred dobrim mesecem se je iz JA vrnilo precejšnje število članov LM, ki so bili v armiji zelo aktivni. Tuđi te naj sekretarji aktivov poiščejo in vključijo v delo aktiva, saj ji bodo lahko največ pomagali pri poliiicnem delu v organizaciji Mladinska organizacija mora nadalje razvijati svoje delo tako, da bo res lovama, šola in mesto videlo, da je to organizacija, ki ima zgodovinske tradicije, skozi katero mora jasno prose-vati delo mladine. Člani LM, bodite za vzgled tištim, ki danes še nekako omahujejo in jih s svojim delom pripravljate za pot, po kat eri se vi neomajno trudite za uresničiiev želja naše Partije. Na sestankih in v privatnih pogovorih si obujajte spomine naših najboljših mladincev iz NOB, ki so se neustrašeno borili za svobodo nas vseh. Ti miadinci so bili po večini člani SKOJ. Tako mora tuđi danes vsak član LM aktivno sodelovati pri graditvi bolj-šegu in srečnejšega življenja. Okrajni komite LM Novo mesto želi v novem letu 1951 vsem aktivom LM, da bi dosegli še boljše in lepše uspehe pri utrjevanju organizacije in Izvajanju gospodarskih kakor političnih nalog. KUD „Katia Rupena" v Mirni peči je oživelo Leta 1949 so v Mirni peči ustanovili KUD( ki so mu dali ime po hrabri borki Katji Ru-pema iz Mirne peči. Na ustanovnem obćnem zboru je bil izvoljen odbor, ki naj bi društvo vodil do vedno večjih uspehov v veselje pre-bivalcev Mirne peči in okolice. Upanje je bilo veliko. Mislili smo, da bo Mirna peć v tem pogledu oživela, da ne bo »mirna«, kot nosi ime. Na žalost je KUD z vsemi svojimi odbornik! zaspa!. Le enkrat se je zdraimil in zaigral igrico »Naši dijaki« in zadovoljen z uspehom nadalje val s spanjem. Iz skoraj dveletnega spanja ga je zbudila učiteljicai Radej Milejia. Takoj po prihodu v Mirno peć, se je zanimala za kulturno de- lo in iskala slik s člani KUD z željo, da bi kulturno življenje v tem kraju dvignila. Za prvo prireditev so izbra!i Finžgarjevo »Razvalino življenja«. Okrog Milene zbrani igralci, so se pridno lotili dela. Dali so od sebe vse, da bi bila igra čim bolje nastudi-rana, Kljub temu, da jih je vsakdanje delo lovilo so z razlićnimi žrtvami in neomajno odločnostjo Radejeve Milene, spravili igro na oder. Za Mirno peč je bil ta dan praznik. Igra jet uspela. Vsi gledalci so čutili, da je bilo vanjo vloženega veliko truda in še več Ijubezni. Božič Adalbert, ki je igrai Kanteta, je svojo vlogo dobro izpeljal, lahko bi jo še bolje, če bi se mu ne zatikal tekst. Lenčko je odigrala Klenfieničićeva Mirni. Besedilo ji ni delalo zadrege, motil pa j>e gledalce smeh, ki ji jej veckrat ušel. Premalo resno je vzela vso stvar in. tuđi za rekvizite, ki so ji bili pri igranju potrebni, ni poskrbela. Galič Karo je igral kmeta Martina. Iz igre same se je videlo^ da je rednoi prihajal k vajajm. Tono je dobro odigrala Picljeva Slava, le nekaterikrat je prehitro govorila. Ferjan pa je bil Kumelj Jože. Vlogi je bil kos, le več Ijubeznivosti do Tonče bi moral pokazati. Sirka je zelo dobro odigral Rozmanov Tone, ki se mu vidi, da je vajen odra. Edina pri-pomba bi bila, da je pijanost pretiraval. Ceirnivec Joža je lepo odigrala potovko. Uprizoritev »Razvaline življenja« v Mirni peči je za igralce velik uspeh, za gledalca pa veliko veselje in prijetno preseneeetnje. Vemo, da je imela režiserka kup preglavic s sceno, ki jo je za silo resila. V bodoče bo treba tuđi v tem pogledu napeti vse sile in sposobnosti, da se ta pomamjkljivost resi. Mirnopečani so prepričani, da bo kulturno prosvetno delo v Mirni peči ubralo pot? ki jo je tako jasno nakazala tov. Radei-jeva. Pri tem pomembnem delu želimo vsem " skupaj največje uspehe z željo, da se zopet kanalu srečazno v dvorani. Mogoče ne bi bilo napak, če bi nam za predpustnoi veselje po-stregli s kakšno komedijo. Mirnopečani se radi srnejemo! Odmev volitev v okrajne ljudske odbore Kavčič Franc Kozlevćar Anton Meserko Franc Volitve v okrajne l.udske odbore so na Dolenjskem zabeležile najlepši uspeh v trebanjskem ©kraju. — Na slikah vidimo 93 letnega Kozlevčarja, 82 letnega Kavćića in 83 letnega Meserka. Vsi trije starćki so volili v volilni enoti na Cateški gori. Kljub oddaljencsti volišča so bili med prvimi volivci: Kozlevčarjev oče pa je vpjsan kot prvi volilec. Čestitamo vsem trem starčkom k visoki politični zavesti in jim želimo najlepšo jesen življenja! Vsem ljudsko-piosvetnim društvom in aktivoml Opozarjamo vsa Ijudsko-prosvetna društva in aktive, ki se bodo udeležili tekmo-vanja v počastitev 10. obletnice Osvobodilne fronte, da se točno drže rokov za prijavo sodelovanja posameznib sekcij. PevsM z&ort tn instrumentalne 'kupine, vokalni in instrumentalni solisti ter plesnt skupine prijavijo svojo udeležbo v tekmova-nju najkasneje do 13. januar ja 1951 Okraj-nim odborom Ljudske prosvete. Lutkovni odri ter amaterska gledalisca t. j. dramske sekcije SKUD »Jože Šeško«, Kočevje, KUD »Ivan Rob«, Ljubljana, SKUD »Tine Rozanc«, Ljubljana, SKUD »Remigij Jerman«, Logatec, SKUD »Slava Klavora«, Maribor, SKUD »Dušan Jereb«, Novo mesto, SKUD »Miha Pintar«, Ruše, KUD »Milan Majcen«, Št. \ ti nad Ljubljana, SKUD *Simon Gie gorčiČ«, Tolmin in SKUD »Lojze Hochkraut«, .'-''. Viji \ prijavi] j svojo udeležba najka i ofsrajrnm odborom Ljudske prosvete. Vse zgoraj navedene kultumo-umetniske skupine morajo v prijavi navesti tuđi spored, s katerim bodo nastopile v tekmovanju. Likovni krozki prijavijo dan in kraj svoje razstave najkasneje do 22. februar ja 1951 Republiškemu izvrsnemu odboru Ljudske prosvete. Izobrazevalni tečaji, Ljudske univerze, ljudske knjižnice in filmski krozki bodo oce-njeni po rednih mesećnih poročilib in potrebnih pregledih na terenu. Dela drustev bodo ocenjevali skupno Republi'ski odbor in Okrajni odbor Ljudske prosvete. Republi'ski izvršni odbor Ljudske prosvete '11 ovenh.fi* Ali si že poravnal naročnino za svoj list? Nieno novoletno voščilo Požrešno zrelo iašističnega Rima je leta 1942 požrlo tuđi Longarjevo Ani in jo uvrstilo v kolono od doma odtrganih, od prs sesajočih, od komaj medeno postlane postei-]je, da jo odpelje .. . ... v Gonars! Sestradana se je opotekala med baraka-mi in iskala prostora, da si odpočije. Naslonjena na barako je z na pol priprtimi očmi zrla v modrino nttoa, v kateri je kraljevalo sonce. Sonce! Zdelo se ji je, da je našla prijatelja. Pred dnevi ga je gledala nad svojo borno domaći jo, mu mežikala in si mislila-: »Ali tuđi moj sinek v hosti gleda van]?« Ix>ngarjeva Ani je; poljubljala takrat rdečo kroglo in želela, da poišče njen žarek sinka nekje v borbi, daleč od nje. Toliko ljudi je bilo z njo vred med ba~ rakami, v barakah, povsod, kjer je stopinja našla prostor; vse natlačeno jih je bilo. Ni-kogar ni poznala in vendar se ji je zdelo, da je njeno srce prav tako utripalo' kot sol-za v starkinem očesu, ki je kanila na njeno roko v trenutku, ko je ujela uš za vratom. Longarjeva Ani iz Podboršta jei zruvala iz čeljusti zlat zob, ki ga je dobila od sestre iz Amerike, in skrila prstan, katerega ji je nataknil na prst pri poroki njen mož: »Daj mi kruha!« Škrbina med zobmi je potolažil* za nekaj dni lakoto, kakršno niti doma, če-prav je bila »sabenkarca« ni nikdar čutila. Ani bi se rada ohranila. Borila se je za otro-ka, za moža, upala je, da se še enkrat vme in da takrat njeno trpinčeno telo in odkrito srce nudi le ie nekaj.. . Tuđi to je prišlo. Nje} neznan Milano je takrat vriskal in z glavo navzdol obelal Re-nita 7. vlaćugo vred. Ani je hodila peš po asfaltirani cesti domov. Srečavala je v stran gledajoče ljudi in poslušala vriskajoče Primorje, V lepi tržaški vaši Rožce se je objela z ženo, dobila kruh od dekleta v Kozinah in smeje iskala sonce, da ga vpraša ali še živi njen sin in mož in hčerka. Vse ji je razode-valo, da svoboda živi na svetu, da živi za ljudstvo, ki mu ni žal krvi, Ijubezni in stradanja. Tuđi Ani je prišla domov, domov na svojo borno domadijo v Podborštu. V sestradanemu možu, ki je privlekel kosti iz Trevisa, je vi-dela človeka, kakršna je bila ona sama. Tuđi za sinka je zvedela. Ziv je. In hčerka z otroci tuđi. Kaj naj še želi? Z drobtinicami, ki jih je lovila po revni vasiT je dajala partizanskim kolonam srce. Na dlaneh je leižala njena duša in je z njo pozdravljala junake. Vriskalo je njeno življenje in se čudilo ubogim, ki so se skrivali za okni. »Le kaj jim je?« — je sama sebe vpraše/vala. Nov naval sovražnika s kljukastim križem leta 1943 jo je zatekel v bajti. Prete-peni, sami brez moža, ki je ušel k sinu v gozd, jo je bolelo srce ob trpljenju hčerke, ki je bila dva dni zaprta brez hrane v kleti. Zaprli so jo »Vlasovci«, tišti, ki so< bili doma tam, kjer pravijo, da je socializem zgra-jen... Longarjeva Ani ni klonila. Skozi vse sku§njave in največje trpljenje pretolčeno njeno srce je ostalo zvesto stvari, za katero se je boril njen sin, njen dečko, kakor mu je včasih rekla v mirnih časih. Taka je. ostala Ani do svobode. Takrat leta 1945 je Ani se-dela na klopi pred bajto. Vse je odšlo zdo-m.a. Njen dečko je vriskal nekje v Ljubljani, mož je ime! vse povsod opravka, hčerka je z otiroki skuapj plela vence iz lipice in z njimi hitela za poslednjimi, ki so odhajali. Ženske, ki jo nikdar nišo marale, so ho-dile okoli nje in jo barale: »Tako sama.?« Ani ni bila sama. Z njo je živela osvobor jena zemlja. Nikjer nikogar ni bilo okoli nje in vendar: toliko zmagoslavja, toliko za-doščenja, toliko pesmi in vriskov, ki jih zna slišati le Ani in njej podobni. Ani ni drugega vedela, kot to, da se bori za svobodo. Gnus do okupatorja je skril ponizan je, ki ga je morala z bajtarjem mužem in otroki preživeti pred vojno. In sedaj kar na enkrat: svoboda! Svoboda! Kaj pa sedaj. Tuđi Ani je mislila, da bo svoboda kar na mah plačevala trpljenje, da bo kar sproti vrnila vso lakoto, da bo vsa blaginja prihitela kar ćez noč. V Gonarsiu in še prej je Ani slišala, da se partizani, ne bore samo proti okupatorju. Bore se tuđi proti domaćemu krvniku. Ra-zumela je. in prav je, da je tako. Zato je tuđi ona trpela. Prišli so novi dnevi. O zadrugi ao začeli govoriti na Ajdovcu. Kakor je bila vajena revščine; se ji je le nekako odmikala zar družna ekonomija, ki je po besedah nekaterih vaščamov bil zapisana smrti. Njene roke, ki so rahljale nekaj pedi svoje zemlje in bile zraerom udinjane bogatejšim vaščanom, so nemoćno stale pred velikim vprašanjetm: »Ali naj se tuđi me sporazumemo za to novost, ki tako trmasto kroži na Ajdovcu?« Brez moža —- vzela ga je trpljenje — in brez sina, ki je bil vse đrugje le doona ne, si ni znala odgovoriti, pa tuđi Zupančiču tn drugim, ki so prihajali do nje, je vedno po-vedala: »Saj je še čas!« — Vajena zaslužka od bogatinov se je nekako spoprijateljila z revščino. Vid*la je tudi; da bogatini po voj- ni drugače pladujejo, kot so pred vojno; »Saj ti ne bo nič manjkalo, delaj pri nas, živela boš kot mi!« so ji govorili in Ani jim je delala. Zulji, zrejeni na sosedovih njivaih, so molčali, ko je zajemala precej zabelj>emo žlico iz sklede. Prišla je p-a tuđi do spoana,-nja. Videla je in spoznala, da njeni žulji rede nekoga, ki je bil vedm> grd, nasproten svobodi revnega človeka in ki se sedaj, ko drugi grade nekaj novega, lepšegaj šopiri in govori prav tako kot med vojno. Ani je do golega slekla dušo ljudi, ki so se ji prilizovali. Molčala je in ko je prišel nekega dne dobrodušni Pavličev Joža z va-bilom, da s« vključi v zadrugo, mu je dala roko. — Velja, Pavlič!« Longarca iz Podboršta se j« vpisala v zadružno ekonomijo na Ajdovcu, ki bo v novem letu, zadnjem letu petletke postala pra* va Kmetijsko obdelovalna zadruga. Zveč«ir, ko je bila sama, je sedla ^a mizo in napisala na papir besede svojemu sinu, ki je v partijski soli: Dragi mi sin! Tako velik si, sin, da bi se ti pred dnevi ne upala pisati. Danes pa — po vsem tem. kar vidim in ka*r si mi že ti pripovedoval, pa nisem razumela, ti povem. da nisem nič manjša od tebe. Danes vse razumem. Raz-ujnem tuđi umor, ki se je zgodil pri nas na Ajdovcu, Danes ne kaže drugače, kot to, ČA smo prav tako močni, kako>r smo bili med Vojno. Vesela sem, da si tam, kjer si. Mi verjameš? To boš vesel mojega pisma, ko ti povem, da sem se vpisala v zadrugo. Vero. da ti je sedaj srce na rnestu, vedl pa tuđi, da je tuđi moje! Utrip mojega srca, pod katerim si bil ti" spočet, bije prav tako kot tvoje. Zdravje, moj najljuibši, in sreono novo leto ti želi tvoja ljubeča Mama Stran i »DOLENJSKI LIST« Stev. 1 Ker si jo ljubil — si dal zanjo vse! Bil je lep jesenski dan. Ljudje so hiteli z delom, s pripravami na zimo, da jih ne prehiti sneg in mraz, ki je bil že pred vrati. Pri opravljanju dela nas je prešinila glo-boka žalost, ko smo izvedeli, da nas je dne 7. decembra 1950 za vedno zapustil 26 letni zdrav in zavedni oficir JA Papež Franc, doma iz Borsta pri Novem mestu. Takoj po končani soli je ostal doma in pomagal očetu pri obdelavi zemlje. Skusil je, kakšno življenje je imel kmet. Ko je okupator zascdcl našo zemljo in ko je naše ljudstvo odločno odgovorilo, da ne pusti svoje zemlje tujcem, je bil tuđi on med prvimi, ki so stopili v borbo proti okupatorju in doma-čimi izdajalci. KjDt hrabremu borcu in branitelju naše domovine so voditelji Narodno-osvobodilne borbe veliko zaupah in ga postavili na odgovorna mesta, kasneje pa je bil postavljen za komandirja jurišnega bataljona Gubčeve brigade. Za svoje požrtvovalno delo je bil kma-lu sprejet v Zvezo komunistične mladine. Ob tej priliki je svoje delo še bolj poživel ter je za to dobil največjo nagrado: sprejet je bil v Komunistično Partijo Jugoslavije. Njegove zdrave prsi so krasila odlikovanja »Zasluge za narod II. stopnje«, »Red hrabrosti« in več drugih. Ko smo ga dne 13. decembra 1950. ža-lostni spremili k večnemu počitku, smo se zavedaii, da smo izgubili učitelja naše Jugo-slovanske Armije in dobrega člana KPJ. Položili smo ga v domačo zemljo, katero je zvesto ljubil. Zastopnik JA mu je ob odpr-tem grobu podaril kratek, toda jedernat govor, v katerem je orisal njegovo delo od rane mladosti do prerane smrti. Godba JA mu je za slovo zaigrala venček žalostink, četa vo-jakov pa mu je izstrelila častni plotun za slovo. Od njegove prerane smrti se je poslovila množica' ljudi, med katerimi je bilo večje število članov KPJ. Prav tako so se pošlo-vili njegovi prijatelji, sodelavci in domaćini. Dragi France! Naj Ti ne bo težka doma-ča zemlja, katero si tako zvesto ljubil, da si dal zanjo svoje najdražje — svoje življenje! Kar se Janezek nauci — to Janez tuđi zna! Med naj'boljšimi in najbolj delavnimi pionirskimi odredi v trebanjskem okraju je pionirski odred v Tržišču. Kat po drugih od-redih, imajo tuđi naši pionirji v Tržišču razne krožke, v katerih se marsikaj uče. No, pa si oglejmo, kaj delajo pionirji in pionirke ob nedeljah. 2e ob 8. uri zjutraj je v šolski učilnici od 30 do 40 vnetih šahi-Gtov pionirjev, članov šaihovskega krožka. Hude šahovske borbe tečejo z majhnim pre-sledkom, ko gredo na kosilo, cei dan, in še ni dovolj neikaterim najibolj vnetim šahistom. Njihov vod'ja dijak I. gimnazije Srećko Ostrovršnik je zelo ponosen na svoje šahiste in pravi, da ima njihov krožek iz dneva v dan večje število ljubite!jev. Druga, enako močma skupina, je skup ina fizkulturnikov. Iz dobrih odbojkašev je postala sedaj pozimi četa mladih amučarjev, ki so v pomos vsemu pionirskermu odiredu. Skupina smućarjev šteje 40 pionir jev. V začetku so imeli težave glede smučk, pa so se mladi smučarji kaj kmalu znašli. Kaj mislite kako? Smućfce so v većini primerov izdelaii s po-močjo starejšlh bratov in očetov. Za pripra-ven les nišo bili v skrbeh; saj v neposredni blizini rastejo različne vrste dreves, ki so kakor nalašč za jzdelavo smučk. Nekaterim pionirjemi, ki si iz enega ali drugega razloga nišo mogli nabaviti smučk, so pa dobri smučarji! je smučke podaril Krajevni pionirski svet; seveda v njihovo trajno last. Ce vaa zanima, kdiaj imajo mladi smučarji svoje vaje, vam povemo, da kar vsaik dan. Pionirji iz Malkovc, Pavlove vaši, Medved-jeka in Trščine imajo do svoje sole kar uro .in še več hoda, sedaj pa, ko je zima, se jim zdi ta daljava prekratka, ko jo pre&mučajo v kratke pol ure ali še preje. Ob za to tiolo-oenih drnevih se pa pod strokovnim vodstvom svojih učiteljev vadijo raznih umetnosti in lepot smuftamja. pionirke se zaienkrat še ne morejo posvetiti toliko smučarskemu športu. si pa toliko bolj privoščijo sankanje, za kar imajo povsod dovolj ugodnega terena. Pionirke šivilje imajo tuđi svoj krožek, ki šteje okrog 40 pionirk. Vsako nedeljo ob-1. uri popol'dan se zberejo mlade šivilje v osnovni soli, kjer se pod strokovnim vodstvom žen iz AFZ organizacije uče šivanja in pletenja nogavic ter jopic. Od doma pritnesejo stare nogavice in jopice, ki jih lepo razde-rejo in iz novo pridobljene volnene niti sple-tejo nove nogavice ali ćelo jopice. Uče se tu-di šivanja. Od doma prinesejo staro perilo. potrebno popravila; tukaj mlade šivilje vse lepo ziašijejo in s tem napravijo dvojno korist. Prvič se naiuče šivanja, drugič pa s tem koristijo svojim mamicam, da se lahko tišti čas posvete drugemu delu. Nikar pa ne mislite, da se naše pionirke bavijo samo s popravili in da ne znajo še nič novega narediti. Zadnjič, ko je prejel njihov odred od Okrajnega Pionirskega sveta 19 metrov blaga za pionirske kroje, so mlade šivilje z veliko vnemo prij-ele za delo in v kratkem čaisu pod vodstvom svojih učiteljic Betke Svolšek, Rezi Rutarjeve in Marije Levčeve izdelale večje število pionirskih krojev. V kratkem priča-kujejo novo pošiljko, česar se posebno vesele mlade šivilje, ki so se že do sedaj mnogo naučile v svojem šiviljskeni krožku. Pionirji v Tržišču imajo poleg navedenih krožkov Še dramatsko skupino, ki je za No-voletno jelko prikazala igrico »Rdeča kapica«. Njihova skupina ima 30 članov. Pevski zbor ima 40 pevcev in pevk, ki imajo enkrat na teden pevske vaje pod vodstvom učiteljice Lojzke Halner. Poleg tega imajo pionirji še kmetijsko-vihogradniški krotžek, naravo-slovski krožek in risarski krožek. Tako se pionirji v Tržišču že v osnovni soli priprav-ljajo in uče, kar jim bo veliko koristilo v njihovem bodočern, življenju. Zdravo, mladi pionirji v Tržišču. in veliko uspeha pri vašem delu! V novem letu - več uspehov Pred dnevi se je zbrala mladina mestnega aktiva Metlike na sestanku, da pregleda storjeno delo v preteklem letu in da si zada nove naloge v letu 1951. V danem sekretar-kinem paročilu je bilo kritično ocenjeno delo članov sekretariata in posameznih mladin-cev. Poročilo je tuđi povedaloi, da mladinska organzacija v Metliki ni izpolnila naloge, ki si jih je zadala ob zadnjih svojih volitvah tn da bi bilo lahko delo veliko bolj uspešno, če bi se mladinci zavedaii svojih odgovornih nalog in če bi bil sekretariat bolj delaven. Clani tajništva se nišo redno sestajali, mladinci sami pa so bili na sestankih nediscipli-nin-ani. Doseženi uspehi so sledeči: Za ljudsko po-sojilo se je mladina zavezala za 30.000 din In je to vsoto prekoračila z 2000 din. V 820 prostovoljnih urah. so delali na raznih delih v mestu sarnem, predvsem pa so pomagali KDZ Metlika. V zadružnem rlnevu so prire- dili kulturno prireditev. Prav tako v mladin-skem dnevu. Na žalost so to uspehi le posameznih mladincev, ker je večina mladine stala ob strana pri raznih delih. Za kulturno-prosvetno delo so dane vse možnosti, ce bi vsi mladinci pri tem delu so'đelovali. in če bi dobili pomoć od ostalih organizacij v mestu. Novoizvoljeni sekretariat bo imel za dolžnost, da se tesno poveže z vsemi ostalimi organizacijami v mestu. V razgovoru je bilo marsikaj koristnega predlagano, predvsem pa je bil pameten predlog, s katerim se zahteva od vseh članov, da se bolj krepko oprimejo dela. I.e na ta način bo dosežen us-peh. V nov sekretariat so bili izvoljeni naj-boljši in najbolj delavni mladinci. Za tekmo-vanje na čast 10. obletnice OF bodo tekmo-vali predvsem v kulturno-prosvetnem delu. Franc G. OD TU IN TAM... Slovenec — ameriški župan. V mestu IndianopolLs v Indiani je bil pred kratkim imenovan za župana mesta Slovenec Filip Bajt, po pokliču odvetnik in mestni kontrolor. Bajt je član Slovenske narodne podpor-ne enote. Postaj je začasni župan tega amie-riškega mesta zaradi nenadne smrti župana Finnegana, ki ga je zadela kap. Najvišja gora na svetu raste. Časopisi so pred meseci že pooročali o močnem potresu v severni Indiji. Tarnkajšnji geologi poroćajo zdaj, da je potres posebno prizadel pogorje Himalaje. Ugotovili so, da se je najvišja gora sveta Mounth Everest dvignila za 200 metrov. Ogromne sile v notranjosti zemlje so dvignile skoraj vea gorski masiv Himalaje, tako da raćunajo, da ima najvišji vrh sveta zdaj čez 9000 metrov. Zadnja potresna katastroia je potrči i laj da se posebno v tem delu sveta zemeljska površina še vedno spreminja. Koliko ljudi je padlo po drugi svetovni vojni? Po podatkih nekega časopisa je padlo v bojih, do katerih je prišlo po drugi svetovni vojni v Indokini, na Malaji, v Grčiji, na Kitajskem, Filip inih in v Koreji približno tri milijone 600.000 ljudi. Največ žrtev odpade na Kitajsko. Število Američanov, ki so padli ali pa so pogrešani v korejski vojni, je večje od skupnega števila ameriških vojakov, ki so padli ali bili pogrešani v štirih prejšnjlii vojnaih, ki so se jih udieležile Združene aine-riške države. Novi domaći radijski aparati. V letu 1948 je naša mlada radijska industrija izdelala naš prvi radijski aparat znamke »Kosmaj«. Po prvih izdelkih je začela proizvajati tuđi vrsto priprav za radijske aparate, tako da izde-lujema po 2 letih doma že 60 odstotkov radij-skih delov, vse mehanične dele, mrežne tras-formatorje, ojačevalce in podobne dele, ki smo jih prej za naš prvi sprejemnik morali uvažati za drag denar iz tujine. V Nišu gra-.dimo zdaj veliko tovarno elektronk, ki bo kmalu začela izdelovati tuđi ta naj važne jš i sestavni del sprej'enunika. — Te dni pa je naše radijsko industrijsko podjetje »Nikola Tesla« v Beogradu končalo priprave za serijsko izdelovainje novih sprejemnikov »Tesla — 51«. Novi radijski aparat je tricevni super aparat in sprejema oddaje na kratkih in srednjih valovnih dolžinah. Pomoč poplavljencem v Hrvatski. Vlada LR Hrvatske je odobrila kot prvo pomoč poplavljencem v okraju Metković 10 vagonov krompirja, 4 vagonie fižola in poldrug vagon moke. Ražen tega je bil sprejet predlog okrajnega ljudiskeigia odbora v MetkovičUi da se mora poplavljencem povećati obrok krušne moke za 10 do 15 kg mesečno med vso zimo. Cetrto žrebanje obveznic prvega Ljudskega posojila. V nedeljo 25. decembra je bilo v Sarajevu četrto žrebanje obveznic prvega ljudskega posojila. Izžrebana sta bila dva do^ bitka po 50.000 din, 72 dobitkov po 10.000 din, 370 dobitkov po 5000 din in 22.842 dobitkov po 2000 din v skupnem znesku 47 mi-lijonov 634.000 din. Glavna dobitka j> začelo 1. januar ja 1951 pri vseh podružnicah Narodne banke. — Zanimajte se, ali je bila tokrat izžrebana tuđi vaša številka! Oglejte si liste žrebanja, ki bodo v kratkem izobešene na vsaki pošti ter pri sedežih podružnic Narodne banke! Kolera V Indiji. Časopisi iz Indije poro-čajo, da je v Orisi (v vzhodni Indiji) izbruh-nila kolera. Po prvih vesteh je umrlo došle j 500 oseb. Kužna bolezen se! naglo širi zaradi navala tisočev Hindusov v kraj Ran-talaj in njegovo okolico, kjer ima baje neki pastir zelišča, ki zdrav i jo vse bolezni. Lah.-kovernost in vraže bolezen seveda samo se bolj razširjajo. Ukrenjeno je vse potrebno j za postavitev začasnih bolnišnic, ker so uli- s ce, mestni trgi in postaje natrpani s trupli i mrličev in z bolniki, ! Vžgalice iz lepenke. Generalna direkcija kemične industrije1 LR Hrvatske je izdelala nacrt, da bi začeli izdelovati vžigalice brez uporabe lesa. Les naj bi nadomestila lepen-ka, ki jo lahko izdelujemo iz odpadkov pri pridelavi konoplje in iz drugih podobnih odpadkov. Nacrt je bil predložen gospodar-skemu svetu vlade FLRJ. Nova polja nafte v Banatu. Poleg znanih nahajališč nafte v Dolnji Lemdavi, pri Gojlu blizu Zagreba, na Mramor brdu in v Sumećanih imamo nafto tuđi v blizini Ulcinja in severno od Tuzle. Vse pa kaže, da bodo najpomembnejša nahajališča v Banatu: pri Kovinu ob Donavi vrtajo na dveh mestih, nadalje pri Zrenjaninu, na področju Velikei grede pa so odprli polje nafte, ki že daje1 ob)ilo dragocene tekočine. V globini 850 metrov pa vrtajo ludi pri mestu Beče ju; ko so bili v globini 400 metrov, se je pojavil zemeljski plin, ki je prvi glasnik nafte. 29.000 pitanih prašičev so oddali letos na velikem državnem posestvu Belje. Tri velika pitališća so že izpolnila letno plansko nalo'go, v kratkem pa bodo dopitali še 4000 prašičev. Strahoviti orkani ob franceski in španski obali. Na atlantski obali Francije in Spanije so besneli v preteklem tednu strahoviti vi-harji, ki so se gibali s hitrostjo 100 km na uro. Valovi Atlantika so bili visoki nad 20 m. Mnogo ribiških ladij se je potopilo, porušenih pa je bilo tuđi veliko stanovanjskih hiš. Pomoč za Jugoslavijo. Stevilne dobrodel-ne organizacije v Ameriki zbirajo pomoč za Jugoslavijo, da bi ji pomagale omiliti po-sledice suše. V Chicagu je bil organiziran ameriško-jugoslovanski odbor za pomoč v hrani, ki je pozval mnogoštevilne organizacije in posameznike v Chicagu in okolici, da •bi pomagali Jugoslaviji v hrani. Tajnik velike židovske organizacije v ZDA Mauri-ce Bisgyer je izjavi], da bo tuđi ta organizacija dajala pomoč Jugoslaviji. — V Pitts-burgu je bil pred kratkim ustanovljen začasni odbor za zbiranje pomoći. Hrvatska bratska zajednica v Pittsburgu je sporočila. da bo takoj nudila podporo v znesku 15.000 dolarjev. Vso zbrano podporo bodo pošiljali v Jugoslavijo po organizaciji Care. — Ameriški senat je izglasoval pomoč Jugoslaviji; odobri! je kredit v znesku 38 milijonov dolarjev, ki bo porabljen za nakup hrane. Telesna vzgoja — sport — šah Smučarji —na plan! Noivozapadli sneg nas opozarja, da smo že sredi zimske sezone. Ali nas je našel pripravljene? Ali smo pa otrpnili v globokem zimskem spanju? Srnučarji - tekmovalci že od jeseni goje v Ulovadnicah tako zvani suhi trening, ki je v glavnem priprava za takrat, ko se pokaže mo'žnost, da* stopiš na dilce. Doslej so se taki trcningi pokazali za zelo kori'stne in jih vsi smučarji zelo radi posečajo. Letošnjo zimo, v kolikor bo s«veda naklonjena, nameravajo novom&ški smučarji temeljito izkoristiti. Njihov program je ob-sežen in bogat. Kot prva zimskošportna pri-ređitev naj bi &e v začetku januar ja vrš,il smučarski dan, ki bo obsegal teke po Rago vem logu, smuk in skoke pa. na Marofu, kjer bodo tuđi sankaške tekme z množično ude-ležbo. Ta dan obeta biti prava manifestacija zimskega športa, ki naj postane last vseh ljudskih množic. Sredi januar ja je predviđeno društeno prvenstvo v vseh panoigah. Teđaj bodo naši tekmovalci pokazali, kako so izkoristili sneg. Opazovali in ocenjevali borno lahko njihove uspehe po času, stilu, daljini, hitrosti in v vsem, kar se od dobrega smučarja zahteva. Najboljši tekmovalci bodo zastopali barve Dolenjsike na međdruštvenih tekmovanjih širom Slovenije. Gorjanski smuk! Kaj pa to? Nič drugega, kot prvenstvo Dolenjske v smuku, ki se bo vršilo vsako leto s startom pri Gospodični na Gorjancih. Kot prvič bi se to prvenstva izvedlo koncem meseca januarja z medklub-sko udeležbo. Tuđi na tečaje nišo pozabiil. Dnevno oskrbovam-a planinska koča na Gorjancih bo vsem smučarjem na razpolago od 15. januarja do 15. februarja tega leta, kjer bojfio pod strokcA'njim vodstvom domaćih smučarjev učiteljev redni šliridnevni smučarski tečaji. Obiskovanje teh tečajev toplo priporočajmo vsej dolenjski mladini. Prijave se sprejemajo v društveni pisarni, kjer se dobe tuđi podrobnejše informacije. Izkori-stite letni odmor na Gorjancih! Obeta se. do-ber užitek in izvrsten smuk. K. J. ■ PRED POTOVANJEM KUPI VOZOVNICO v POSLOVALNICI »PUTNIKA« V NOVEM MESTU :: S TEM SE IZOGNES NEPOTREBNEMU GODR-NJANJU IN GNECI PRED POSTAJ-NO BLAGAJNO TER OBENEM PRIPRAVIŠ PRIJETNEJSE IN UDOB-NEJSE POTOVANJE (Nadaljevanje z 2. straini) DOBRO ZELECA BESBDA IMA MESTO NA ZBORU VOLIVCEV materialu ali delu, tako imenovani samopri-spevek. Ta odločba, ki jo vsebuje že splošni zakon o ljudskih odborih, omogoča našim naj-nižjim upravnim političnim enotam uspešen gospodarski razvoj. Prav tako se v določbi, da ima zbor volivcev pravico dajati predloge za sestavo posameznih svetov cJržavljanov, kaže njihovo sodelovan e in vpliv na vodstvo posameznih upravnih i'oslov. Ljudski odbor je po določilih zakona dolžan redno skiicevati zbore volivcev za eno ali več volilnih enot ali za ves kraj, kakr.šne so pač možnosti in potrebe. Skiicevati jih mora vsaj enkrat na dva raeseca. Ce te dolžnosti ne opravlja, je višji državni organ upravičen in dolžan sam sklicali zbor volivcev v predpisanem roku. Zakon dalje navaja podroben postopek na zboru volivcev, ki je potreben zato, da. lahko zbor organizirano izvršuje svoje dolžnosti in da so zavarovane pravice volivcev za primer, da pristojni krajevni organ ne upošteva njiho-vega sodelovanja oziroma njihovih sklepov. Ljudski odbor je dolžan razpravljati in sklepati o vseh predlogih svojega zbora volivcev, oziroma Je dolžan z odlokom uveljaviti sklepe zbora volivcev o tistih zadevah, v katerih je po zakonu, po uredbi ali po svojem statutu upravičen odločati (n. pr. krajevni samopri-spevek). — Te osnovne določbe našega za-konskega osnutka vsebinsko v ničemer ne spreminjajo doseđanjega značaja zbora volivcev, pač pa na osnovi dosedanjih splošnih predpisov in prakse ta določila razčlenjajo in jih izpopolnjujejo, zato da bo mogel odslej zbor volivcev uspešno nveljavljati svoje pravice in v večji meri ter bolj organizirano izpolnjevati svoje dolžnosti Izrazit pol'itičen pounen takega zaikana je v tem, ker predstavlja sredstvo ljudskih množic v borbi proti birokratizmu za čirn po-polnejšo demokratično zgraditev naše oblasti. Voli'vci naših štirih okrajev na Dolenj-skem ise bodo prav gotovo z največjim zado-ščenjem posloževajj. teh 7,borov'in, s fem pripomogli, da se izrimejo iz naše«a m>spodar-skega življienja vsi šikodTjivci. VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM ŽELIMO USPEHOV POLNO NOVO LETO -£# ZA OSKRBOVANJE LOKALNE INDUSTRIJE IN OBRTI Okrajni sindikalni svet TREBNJE želi vsem sindikalnim podružnicam in potom njih delovnim kolektivom mnogo uspehov pri izvrševanjn planskih nalog v letu 1951 TOVARNA SUKNA »73tC£atia« KOČEVJE * ŽELI SVOJEMU DELOVNEMU KOLEKTIVU OBILO USPEHOV V LETU 1951 RUDNIK ČRNEGA PREMOGA KOČEVJE ŽELI VSEM SVOJIM RUDARJEM IN CELEMU KOLEKTIVU V NOVEM LETU OBILO ZADOVOLJSTVA !N MNOGO USPEHOV PRI IZPOLNITVI PO M E M B N I H NALOG! Okrajni ljudski odbor TREBNJE želi vsem odborom KLO v novern gospodarshem letu 1951, ko bijemo boj za izvršitev prvega postavije-nega plana, mnogo uapeha v na-daljnjem razvijanju demokratičnih načel ljudske revolucije, izkovane iz narodno osvobodilne borbe — formulirane v zakonodaji ljudske oblasti. S tesnim sodelovanjem ljudskih množio borno okrepili vzpon izgradnje ljudske oblasti za dobrobit ljudstva. Okrujni odbor vojašklh vojnih invalJdov Trebnje želi i'sem invalidom okrnjn srodnu novo leto OKRAJNI TELOVADN! ODBOR TREBNJE i&£t sheJbio- itcf-vct i&ta V4em Okhajiti pćo.ttCukć svat ŽELI NAJMLAJŠIM — PIONIRJEM OKRAJA TREBNJE MNOGO USPEHOV PRI NJU HOVEM UČENJU „DRENIK" GOTNA VAS Tuđi v letu 1951 se bomo potrudili, da bodo naši gosije zadovoljni s posfrežbo in razvedrilom I TRGOVSKO PODJETJE MLO NOVO MESTO SOKOLSKA ULICA 2ELI ODJEMALCEM ZADOVOL NOLETO 19 5 1 POTRUDILI SE BOMO, DABO POSTRE2BA KULTURNA Tuđi v Novem letu st bomo potrudili, da boda naii izdtl-ki in popravila izvršena v zadovoljstvo vseb! F1NK IVAN kleparstvo OKRAJNA ZVE2A KMETIJSKIH ZADRUG KOČEVJE želi svojim odjemalcem in usluzbencan srečno NOVO LETO! PODRUŽNICA NOVO MESTO ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM USPEHOV POLNO NOVO LETO! Nuditi vsem delavcem, kmetom in namesčencem možnostoddiha in izlbtov v najlepših in najzanimi-vejših krajih naše domo-vine — to je dolžnost vseh name5čencev »PUTNIKA« POSLOVALNICA NOVO MESTO V LETU 1951 GOZDNO GOSPODARSTVO KOČEVJE želi svojim delavcem in vsemu delovnemu kolektivu srečno in uspeha poJno koto leto/ OKRAJNI ODBOR OF TREBNJE želi vsem članom Fronte in ostalih množičnih organizacij • ofa vstopu v novo leto 1951 mnogo uspehov v giadnji socializmo: OKRAJNI MAGAZIN CENTRALA KOĆEVJE želi svojim odjemalcem " "------------------- USPEHA POLNO ¥iomjo (LeJbof Gospodarsko podjetje »GOSTINSTVO« KOČEVJE želi svojim gostom srečno in veselo novo leto! OKRAJNA ZVEZA KMETIJSKIH ZADRUG A KJ^joJNJjfcj 5 svojimi trgovskimi podjet/i In kme- tijskimi zadmgami želi vsem zadružni- kom okraja Trebnje uspeha po Ino leto i 9 5 / LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE KOČEVJE SREĆNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO1 OBRATI: 2AGA NOVI OBRAT, 2AGA ŠESKO, 2AGA BRACIC, MANIPULACIJE: KO-CEVJE KOCEVSKA REKA, ROG IN KOPRtVNlIC ŽELE PO2RTVOVALNIM GOZDNJM DELAVCEM, SEKACEM, DRVARJEM IN VSEM 2AGARJEM TER OSTALIM KOLEKTIVOM LIP KOČEVJE INDUSTRIJA PERILA MLO NOVO MESTO • BO S KVALITETNO IZDELAVO PERILA DOKAZALA, DA SE VES KOLEKTIV ZAVEDA POTREB DELOVNEGA ČLOVEKA podjctja JC£O Jćcčcvjc KUUČAVNIČARSTVO, KLEPARSTVO, MIZARSTVO, MESARIJA, ČEVUARSTVO, SEDLARSTVO, ŽENSKO KROJAŠTVO, MO5KO KROJAŠTVO, EKONOMIJA, KOVAŠTVO, KOMUNALNA PODJETJA, PEKARIJE, SLASČIČARNA, KINO, PLESKARSKA DELAVNICA, BRIVNICA, FRIZERSKI SALON že£& sv-o-jLtn adjztna£ce.tn &\eaio in vatzio nav& &a£o ! HoteJl , NOVO MESTO Z ZAVESTJO, DA STREŽEMO DELOVNEMU ČLOVEKU, Kl GRADI NAM VSEM IN BO-DOČIM POKOLENJEM SRECNEJSO BODOCNOST, SE BOMO S KULTURNO POSTREŽBO POTRUDILI, DA BO ODHAJAL IZ NAŠEGA PODJETJA ZADOVOLJEN GOSTINSKO PODJETJE MLO NOVO MESTO HOTEL „KANDIJA" želi vsem svojim dosedanjim in bodočim gostom vso srečo vnovemletul PRODAJALNE OBUTVE IN GALANTERIJE K^^^ttlciLcLV ŽELE SVOJIM POTROŠNIKOM SREČNO NOVO LETO 19511 PRODAJALNE: NOVO MESTO, ČRNOMELJ, TREBNJE, METLIKA IN KOČEVJE OKRAJNI MAGAZIN NOVO MESTO S SVOJIMI POSLOVAtNICAMI V: Novem mestu Poljanah Straži Birčni vaši Soleski Mirni peči Dvoru St. Jerneju Žužemberku Škocjanu Dol. Toplicah in Smarjeti ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM SRECNO IN VESELO NOVO LETO IN ZAGOTAVLJA, DA BO NUDIL V NOVEM LETU SE VEČJO IZBIRO V GARANTIRANEM IN PROSTEM BLAGU UreJa uredniški odbor. Odgovorni urednik Jože Zamljen. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Kapucinski trg 3. Telefon uredništva St. 7. štev. tekoćega; računa P« komunalni banki v Novem mestu 616-1-90-603-1. Tiska Tiskaroa »Slovenskega poroćevalca« v Ljubljani.