Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the Pto&oA, A. S. Postmaster Gen. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." VOLUME IV.—LETO IV. CLEVELAND, OHIO SOBOTA (SATURDAY) APRIL 9th '21 Št. 83 (No.) Single Copy 3c. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879. --- Posamezna številka 3c. LLOYD GEORGE POŽIVLJA "PATRSJO TIČNE DRŽAVLJANE', IN BIVŠE VOJAKE NA POMOČ železničarji in transportni delavci so pripravljeni prenehati z delom v torek, a ko se do takrat spor med premogarji in vlado ter lastniki ne poravna. danes se vrši med vlado in zastopniki delavske trozveze še ena konferenca, od kxtere je odvisna bodoča akcija. LbNDON, 8. aprila. — Ministrski predsednik Lloyd Jjeorge je v svojem govoru pred poslansko zbornico po-!ial Podrobnosti o korakih, katerih 'se namerava posluži-i vlada v obstoječi krizi, ter je apeliral na vse "patrijo-«cne državljane", da se pridružijo k posebnim provizo-i'lcnjm četam, katere bodo obstojale iz samih civilistov ** sicer za dobo 90 dni. Lloyd George je posebno močno apeliral na vse bivše vojake, da se pridružijo tej sili. De-J ie> da se od te sile ne bo zahtevalo, da na kak način Posreduje v obstoječi krizi, temveč samo da pomaga po-1Clji pri izpolnjevanju njenih dolžnosti. }. LONDON, 8. aprila. — Po dnevu, polnem razburjena v vladnih krogih, ko so železničarji in transportni elavci objavili svojo pripravljenost, da zastavkajo v to-- opoldne, ako se do tedaj ne poravna obstoječega spo-* med premogarji in vlado, je zasijal še en žarek upa-Ja> da se bo morda stvar vendarle dalo rešiti mirnim Potom. . Ob 7. uri zjutraj se je zdelo, da je štrajk železničar-gev in mornariških delavcev zagotovljena reč, kajti Oboji definitivno naznanili, da bodo prenehali z delom v to-opoldne. Premogarji so odklonili nadaljno konfe-lo vC° 2 i^^tniki premogorovov, in vse je izgleda-k°t, da je mirna poravnava docela izključena. 9. uri pa je delavka trozveza odločila, da da vladi ®.np priliko za mirno poravnavo, ako se je |hoče po-odr^'- ^eIezničarji so naznanili, da so proglas štrajka je torek °Polnoči' in vodstvo delavske trozveze c...°oenem dalo v javnost vest, da bodo vse tri organiza-je se enkrat konferirale z ministrskim predsednikom. zadevna konferenca z Lloyd George-om se bo vršila J tri ob deseti uri dopoldne. Privi < JutraJšnj° konferenco z Lloyd George-,om bosta Poh •dva zastoPnika železničarjev, dva zastopnika trans sto delavcev, in kot se veruje, bo poslala svoje za- Pstvo tudi premogarska federacija. <]a Daily Chronicle, ki je v ozki stiki z vlado, prinaša l članek, v katerem se domneva, da bo vlada na tej s * renc_i z zastopniki delavske trozveze prišla na dan vsehedl°gi' ki ne bodo le °dvmili generalnega štrajka s]6(j.treh panog delavstva, temveč ki bodo imeli za po-vsaj za^asen povratek premogarjev nazaj na gor načrt baje ne bi bil po volji lastnikom premo- gle toda vlada bi glasom poročila v Daily Chroni-^ko?ritisnila na delodajalce, da bi. sprejeli njen načrt, ^je ° J'im ne bi bil doceIa po voliL Vladni načrt bi Hpa v nekaki meri značil zmago za delavce, in vlada n0s{ bi si na ta način dobila na svojo stran tudi jav-Hpa T sPlošnem. Na vsak način vlada v vladnih krogih pret l®' da se bo deželo še ob enajsti uri dalo rešiti pred LeClm kanRfvm I3a ranašnji dan se je pričel z brzojavko Lloyd George-a katei^ .e Premogorovov in rudarje za konferenco, na fuf]n., naJ bi se podvzelo korake, da se prepreči poplavo &W-,?v- Lastniki premogorovov so povabilo takoj st^ij^ h ^udarji so bili tačas ravno na konferenci z o-a kriloma delavske trozveze. Po končani konfe-^^ani/6/' Thomas, vodja železnicarskih delavcev na-se je sklenilo o proglasu generalne stavke, in kateri P°zneJe vrši še ena 'seja eksekutivnega odbora, na Se bo napravilo podrobne načrte za izvedbo ge-le Sta Vira S Hughes vodi zunanjo politiko Amerike. Washington, 9. aprila. — Ch. Hughes, ameriški državni tajnik, je vodja ameriške zunanje politike, ne samo po imenu, temveč tudi v dejanju. Nikakega dvoma ni več o vprašanju, kdo da je ona direktivna sila Hardin^ove administracije; ta resnica je* prav tako dobro znana v kongresu, kjer se je zadnji dve leti vršilo večno prerekanje glede mirovne pogodbe in Lige narodov, kot je priznana v Beli hiši, kajti predsednik Harding drži svojo besedo, ki jo je dal Hughesu v Floridi, namreč da mu bo pustil docela prosto roko v vseh zunanjih zadevah, ako sprejme portfelj državnega tajnika. Temu dejstvu so se privadili že tudi vsi senatorji, in medtem ko je gotovo, da se bo o vsaki zunanji zadevi obrnilo tudi na senatni odsek za zunanje zadeve, pa vsakdo priznava, da je Hughes ona vodilna sila, ki bo odločala tekočo zunanjo politiko Ze-dinjenih držav. Senator Lodge, ki je tekom Wilsonove administracije vodil burno ofenzivo republikancev, je že začel s prizadevanjem, da pomiri takozvano zakrknjeno frakcijo stranke, ki je najbolj nasprotovala Ligi in versallski pogodbi; v soglasje s postopanjem državnega tajnika. Seveda nekaj močnih osebnosti je, ki se morda ne bodo nikdar podale, toda lahko se računa, da ima administracija v senatu zadostno večino, da lah.-ko prodere z vsakim predlogom. Znano je, da si senator Knox nad vse prizadeva, da se čimprej e sprejme mirovno resolucijo, toda gotovo je toliko, da dc tega ne bo prišlo toliko časa, da v to privoli državni tajnik Hughes. -O- MRTVO DEKLE NAJDENO. To ■ v. bese dan, da bi nam prohibicija net prinesla kaj novega. V Clevelandu se je vče- zvezna poro-obtožbe proti gostilni- cim raj izvedelo, da bo ta v kratkem izdala šesterim clevelands* čar jem, ker se je izvedelo, da ko so bili vsled kršitire prohibiciji obsojeni, da gredo v prisilno delavnico, so mesto da bi se sami dali zapreti, poslali v prisilno delavnico svoje namestnike". Tozadevno naznanilo je včeraj podal v javnost /zveziU prohi-bicijski agent Counts, ki ima svoj urad v Clevelaridu. Counts je obenem naznanil, da si bo pri zasledovanju prohibicijskih kršilcev uvedlo fotografiranje in merjenje, tako da bo vsalko goljufanje postave izključeno, in da ne bo nobenemu kršilcu prohibicijskih postav mogoče poslati v prisilno delavnico koga druzega, ki bi za primerno odškodnino prestal kazen mesto njega. Counts pravi, da ima v rokah definitivne informacije o najemanju namestnikov in da se v kratkem pričakuje sodnijske akcije proti šesterim gostilničarjem, ki so se poslužili te metode. S tozadevno preiskavo se je pričelo, ko je v sredo neki moški, ki je dejal, da se piše Walter Beattie priznal pred zveznimi uradniki, da je prejel od Adam Mayerja, ki ima salon na 1960 E. 55th St., ki je bil pretekli teden obsojen na 45-dnevni zapor v prisilni delavnici, nagrado $300, da se da mesto njega zapreti. Beattie se je dal zapreti v pon-deljeflc. Tamkaj pa ga je več jetnikov spoznalo, in ti so povedali upravi prisilne delavnice, da jetnik ni Meyer. Beattie je bil pozvan na zaslišanje in je izpovedal, kako sta se on in Meyer pogodila, da bo on mesto njega 45 dni zaprt, zakar pa dobi nagrado $300. Kot je Beattie izpovedal, ga je pretekli petek srečal na cesti neki neznanec, ki ga je vprašal, če hoče dobiti delo. Ker je Beattie brez dela, je seveda odvrnil, da bi rad dobil delo. Neznanec ga je nato peljal v gostilno Meyer j a, in tam se je sklenila pogodba. Nato sta oba šla v mesto, kjer je Meyer položil na banko v Beattijevem imenu $300 — v pondeljek pa se je dal Beattie mesto njega zapreti v prisilno delavnico. Včeraj je bil postavljen pred vrata Meyejevega salona en policist, ki ostane tam, dokler se obsojeni saloiiar iznova ne aretira. Mesto bi pač lahko bolje porabilo svoje policajel x -o- -—Štirje oboroženi roparji so vprizorili sinoči pravcato turo po lekarnah na vzhodni strani mesta. Nejpreje so se vstavili v Gaiger-jevi lekarni na 12432 Arlington Rd. Trije so šli v trgovino, eden pa je ostal v zunaj čakajočem avtomobilu. Dva sta ustrahovala z revolverji vse navzoče, tretji pa je izpraznil register za $89. Malo kasneje so se že ustavili v Meyer Ginsburgovi lekarni, kjer so do; bili $204. Končno pa je bila o-biskana se lekarna na 7502 Lexington Ave., kjer so dobili $15. Za njimi so se podali štirje leteči škvadroni. delavcev je nocoj sprejela resolucijo, ki se jo je poslalo na Ameriško delavsko federacijo in v kateri se isto poživlja, da se ameriškim unijskim premogarjem nujno priporoča, da odklonijo kopanje premoga, ako bi se ga hotelo izvažati v Anglijo in s tem uničiti učinek stavke angleških premogarjev. Mati zanikuje umor otrok. Warren, O., 8. aprila. — Ko je bila danes Mrs. Alta Kohler, kj je obtožena uboja svojih dveh otrok, prvič na izpričevanju, je prišla na dan s presenetljivo izjavo, namreč, da je na njo in njena dva otroka streljal 17-letni Halrry Coller, nakar da je zažgal hišo, v kateri sta zgorela njena dva otroka. Coller je glavna priča državne prosekucije, in njegovo izpričevanje je biloi odgovorno, da je porota obtožila Mrs. Kohler ubojstva njunih otrok. Kot zftano, se je tragedija odigrala v noči 5. decembra, 1920. Mrs. Kohler je tekom svojega izpričevanja izjavila, da je s svojima dvema otr6koma ležala v postelji, ko je zaslišala neki šum in zapazila, ko je stopil v hišo neki moški. Ta je najprej zahteval denarja, ko pa mu je odvrnila, da ga nima, je ustrelil. Mrs. Kohler pravi, da je po glasu spoznala, da moški ni nihče drugi kot 1 71etni Harry Coller. Potem ko je Coller večkrat ustrelil proti nji, in otročkom, pri čepiur je tudi njo nevarno ranil, je glasom njenega pripovedovanja zažgal hišo. Današnja izjava Mrs. Kohler je prva, kar jih je podala izza časa, ko je bila aretirana. Dosedaj je vedno molčala, in nemogoče jo je bilo pripraviti, da bi podala kako izjavo, tikajočo se smrti njenih otrok. Večkrat tekom njenega izpričevanja se je zdelo kot da ji hoče priti slabo. Ko je izjavila ime Collerja, na katerega izpričevanje je državna prosekucija obtožila Mrs. Kohler, je v sodni dvorani zavladalo velikansko presenečenje. -0- — Vsak dan slišimo, in beremo, kako cene padajo. Ako bi imele te govorice za sabo fakte, bi ne imeli nič protii, toda dejstvo je, da ima vse to govoričenje in pisanje le en namen, namreč da se na taki podlagi niža delavske plače v čim večji meri. Znižalo se je res nekaj tu, nekaj tam, toda govoriti o predvojnih cenah in torej ponujati delavcem predvojne plače je nezmiselno in krivično. Le poglejmo ikaj je s kruhom tu v Clevelandu. Pred kakima dvema tednoma se je vršila med tukajšnjimi pekarskimi družbami medsebojna tekma glede krušnih cen in kar same od ^ebe so naznanile znižanje cen. Cez en teden, ko se je ta tekma pomirila, so ga zopet naznanile, da jim ni mogoče shajati in da morajo kruh prodajati zopet po starih cenah. 'Naznanilo je bilo izdano in z istim dnem je moral konzu-ment zopet pričeti plačevati 1 l centov za velik in osem centov za mal hleb kruha. Oblasti dobro vedo, da pekarne niso upravičene do dobička od 22 do 31 odstotkov, katerega vlečejo sedaj, toda ne ukrenejo ničesar. Moka je pred enim letom veljala peke $15.000 sod, letos jih samo $1 1, za mast so plačevali po 24c funt, sedaj plačujejo le 14 centov; pri sladkorju velja isto, včasih jih je veljal funt 18 in pol centa, sedaj pa plačajo zanj samo 9 centov. Peki so tudi zaslužili pred letom dni po 50 dolarjev na teden, sedaj pa zaslužijo le okrog 40. V splošnem rečeno so se cene precej znižale na debelo, konzumentu, ki kupuje na drobno, pa to seveda čisto nič ne koristi. Cestno-želez. linijski uradniki dobili poverilo. Cleveland, O.,^9. aprila. —, Sinoči se je vršilo zborovanje cest-no-železniških uslužbencev, na katerem se je dalo mezdnemu odseku unije polno moč, da se pogaja z družbinim vodstvom glede sklepa nove mezdne in delavne pogodbe, ker sedanja poteče s 1. majem. Zborovanje je obenem odobrilo stališče unijskiK uradnikov, ki so dosedaj vztrajali na tem, da se ne bodo pogajali o sklepu nove pogodbe toliko časa, da družba odstopi od svoje zahteve, da sme v bodoče sprejemati za mo-tormane in sprevodnike tudi ne-unijske delavce. Kar se tiče pa plače in drugih delavskih pogp-jev so uslužbenci dali svojim u-. radnikom docela prosto roko, da se pogajajo in sklenejo tako pogodbo, kot je pod danimi razmerami mogoče. Na zborovanju je v splošnem prevladovalo razpoloženje, da bo unija sicer sprejela nekoliko znižanja plače, da pa o preklicu priznanja unije od strani družbe ne more biti niti govora. Danes se vrši še ena seja med zastopniki unije in družbe. J. J. StanKey, predsednik družbe pravi, da ako na tej seji ne pride do poravnave, tedaj mora unija do pondeljka imenovati svojega posebnega zastopnika, ki naj bi jo zastopal pri nadaljnih pogajanjih, drugače pa da bc/ družba sama vsilila svoje zahteve. -o«--- NEMCI ZA TRGOVINO NA KITAJSKEM. Washington, 8. aprila. — A-meriški trgovski ataše Arnold poroča iz Pekinga, da je tamkaj o-paziti v zadnjem času, da se je trgovina med Nemčijo in Kitajsko znatno povečala. Nemci u-važajo na Kitajsko posebno veliko železnih produktov, električne mašinerije, barv in raznega o-, rodja. Tudi eksport kitajskih ( produktov potom nemških tvrdk se močno razvija. . —---o- ' Nemci stavijo nove pogoje? Pariz, 8. marca.--Tukaj se poroča pol-uradna vest, da se od Nemčije pričakuje, da bo prišla na dan z novimi odškodninskimi predlogi. Neuradno se poroča, da si Nemčija iznova prizadeva zainteresirati Zedinjene države v odškodninsko vprašanje in jim dokazati, da Nemčija ni v stanu izpolniti pogojev, katere ji stavijo zavezniki. V ta namen skuša nemški pomožni minister za zunanje zadeve, Karl Bergman zainteresirati Roland W. Boydena, bivšega neuradnega ameriškega zastopnika, pri zavezniški repara-cijski komisiji, od 'katere pa je pozneje odstopil. Kot se poroča, se Boyden sedaj nahaja na Dunaju, in da v kratkem odide v Carigrad. -,-o-- SE JE SKUŠALO ZASTRUPITI PREDSEDNIKA ŽELEZNI-ŠKE DRUŽBE? — Sinoči je umrla v Lakeside bolnišnici rojakinja Terezija Zupančič, rojer,a Vidmar iz 474 E. 152. St. Collinwood, v starosti 38 let. Pokojna je bila doma iz vasi Mačkovec pri Žužemberku. Imela je kamen v želodcu, zakar je morala biti operirana in je u-mrla za posledicami te operacije. Bila je članica društva L. O. T. Maccabees št. 283. Tukaj zapušča žalujočega soproga in štiri nedorasle otroke, brata in sestro, v stari domovini pa 2 sestri. Prizadeti družini izrekamo naše i-skreno sožalje. -0- READING ŽELEZNIČARJI ODKLONILI ZNIŽANJE. Philadelphia, 8. aprila. — 35. zastopnikov 10,000. uslužbencev Reading železniške družbe je danes odklonilo sprejem 18-pro-centoega znižanja plače, katero je predlagal F. M. Falck, glavni u*.. pravitelj družbe. -o-— — Na zborovanju za oprostitev Debsa in drugih (političnih jetnikov, 'ki se bo vršilo v pondeljek v Moose dvorani, bo govoril tudi poznani clevelandski delaivski vodja Max Hays in pa Dan A. White iz Chicage, {' i JUTRI: Dram. odsek "LILIJA" vprizori šaloigro "ŠPANSKA MUHA" Omaha, Neb., 8. aprila. — Tukajšnja policija si beli glavo z vprašanjem, da-h se je v resnici namenoma skušalo zastrupiti predsednika Union Pacific železniške družbe, Robert S. Lovett-a ki je obenem tudi sodnik. Lo-vett sam ne veruje, da se ga je skušalo umoriti. Neka služkinja v Fontelle hotelu, kjer je bil Lo-vett nastanjen, pripoveduje, da jo je včeraj ustavil na hodniku hotela neki tujec, ki jo je vprašal za številko Lovettove aobe ter ji ponudil $500, ako dene strupa v steklenico vode v Lovettovi sobi . Služkinja je ponudbo odklonila, nakar je tujec odšel grbzeč ji s smrtjo. Ko služkinja poročala o dogodku, je bila docela histerična. Nekateri so mnenja, da ženska ni popolnoma normalno pri pameti, toda navzlic temu se je za sodnika, ko je danes odpotoval proti New Yorku, odredilo poseben vagon in se ga vsega obkolilo z detektivi. -0- HOW ATT OBSOJEN. Pittsburg, Kans., 8. aprila. — Aleksander Howatt, predsednik kansaških rudarjev je bil danes spoznan krivim preziranja sodne odredbe, ker je pred dvemi tedni odredil stavko nekaterih premogorovov. Obsojen je bil na $200 globe. Sodnik Curran je obenem odredil, da mora Howtt položiti $5,000 varščine, ki bi zapadla, ako bi še kdaj odredil £trajk v nasprotju s sodno prepovedjo, ki je bila podana proti premogarskim unijam preteklo jesen. Ako se ne položi zahtevane varščine, bo Howatt* moral ostati v ječi. —-—i-o- — Zasledovanje rozinovca včasih tudi ni tako prijetno. Policist Klein je bil zadnji četrtek nevarno ogrizen od nekega psa, ko je preiskoval gostilno na 1306 W. 65. St. Klein pravi, da ko je vstopil v gostilniške prostore, je videl nekoga zbežati v zadnje sobe. Hitel je za njim.* Tedaj pa je skočil proti njemu velik pes, ter ga tako nevarn^ vgriznil v roko, da je moral biti prepeljan v bolnišnico. Lastnik gostilne je aretiran. —*-1-o-- NEW JERSEY UDARILA PRO-HIBICUO. rentoA, N. J.„ 8. aprila. — Poizkus, da državni senat v New Jersey odobri zvezni prohibicijski dodatek, je danes zopet izpodle-tel. Glasovanje je pokazalo, da suhači potrebujejo še enega glasa do zmage. Poslanska zbornica je tozadevno resolucijo že sprejela. STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" APRIL Oth 1921 U Er*alcop:r»vr*©st" izhaja vsak dan 1zvzemši nedelj in feaxnieot issued every day except sundays and holiday! Owned and Published fey THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING St PUMJ0BWIG CO. Bugglnjjis gjfrce, of, the Ovrporatlon^^......... fry* ffL,,WiiAtt ATP SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.60, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 ,Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 yeju: $6.00, 6 rao. 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ............,...............1 year $7.00, 6 mo. $4.00 posamezna Številka 3c single copy ac Lastuie in izdala tra AmerlSko-Jugoslovanska TxtkowM Drtisflm. S<18 ST. CLAIR AVB. Princeton ssi. 0418 ST. CXMK attb. Za vHwbino ocriusov nf odcovottio nc ttred«96tt*, *» nmnfllTi. CLEVELAND. OHIO SOBOTA (SATURDAY) APRIL 9th '21 m Mr. Lloyd George, ministrski predsednik Velike Britanije, je na koncu svoje vrvi. Prišel je trenotek in znašel se je v položaju, ko mu vsa njegova lisičja diplomacija nič več ne pomaga. Skoro patetičen je bil njegov nastop, ko so prišli k njemu premogarski zastopniki, ki so mu kot možje trdne odločnosti, prepričani o upravičenosti svojih zahtev, povedali v obraz, da ne bodo nič več delali takih kompromisov, ki koristijo le njihovim sovražnikom. Prinesel je na dan zarjaveli argument, češ, da se v vsaki vojski tekom pogajanj sklene premirje, in navsezadnje ni znal ziniti druzega kot: "žal mi je" Počasni in premišljeni so, toda kadar kaj sklenejo, tedaj njih sklep tudi nekaj pomeni. Spomladanska epizoda Karlovega poizkusa se je srečno oziroma nesrečno zaključila. Rad ali nerad, moral je iti nazaj v mrzlo Švico na švicarski sir in pustiti za sabo „ mamljivo duhteči madž. gulaš, po katerem so se mu tako silno sline cedile. Zanimivo pri tem je, da Kari ni nikdar gojil niti najmanjše nade, da se mu posreči zahajati vladnega konjička na Dunaju, akoravno je bil nekoč ne le madžarski kralj, temveč tudi avstrijski cesar. Zatajil je kri svojih prednikov, in ob vsaki priliki z velikansko vnemo zatrjeval, da se po njegovih žilah pretaka le madžarska kri, in da hoče nazaj edinole krono sv. Štefana. Radovedni smo, kako taka izjava o madžarskem po-koljenju prija našim nekdanjim "avštrijakom", Če jih je se kaj. Ali še še vedno navdušujejo zanj, akoravno trdi, da ni Avstrijec, temveč samo Madžar in nič druzega? Bojimo se, da je Kari s svojimi madžarskimi izjavami izgubil zadnje simpatije naših "avštrijakov." — Švicarska vlada je Karlu in njegovi družini dovolila še nadaljno bivanje v Švici, Kari baje ne bi šel rad iz Švice radi njenega dobrega zraka. Seveda, tudi to, da je Švica bližje Avstriji kot pa Španski, je vredno upoštevanja. Profesor Steinmetz pravi, da kadar bo elektrika bolj razvita, bo potreba kleti izginila, ker ne bo treba več "fumezov" in premoga. — Kaj pa žeja? Ali je pozablji-vi profesor morda pozabil povedati, da se bo tudi njo gasilo z elektriko? Lahko se zgodi, da bo prihodnja angleška vlada v delavskih rokah, to je, da bo ministrski predsednik član delavske stranke in da bo svoj kabinet izbral iz vrst delavstva. Pravijo, da se buržvazni političarji vesele, in da celo želijo, da pride na površje delavska vlada, ker Anglija je baje v tako hudih notranjih in zunanjih krčih, da bi delavska stranka bila docela nezmožna dolgo ostati na krmilu, nakar pa bi sledila tem večja reakcija Tako računajo kapitalistični politiki, liberalci in unionisti, kot se zove ena izmed angleških meščanskih strank. Sicer je res, da položaj Anglije ni danes nič kaj zavidanja vreden. Njeni vladarji so jo pripeljali tako daleč, da nima ni enega iskrenega prijatelja med svetovnimi narodi. Tu je odškodninski problem, Irska, Indija, treba je skleniti novo pogodbo z Japonsko, sporazumeti z Ameriko glede kontrole oljnih vrelcev itd. To vse so problemi, polni resnih možnosti in nevarnosti. Meščanski politiki pa se morda prezgodaj vesele, Če mislijo, da angleško delavstvo ni zmožno rešiti jih. Ena reč je, na katero v svoji raztresenosti pozabljajo, in ta je, da se bodo delavci pri razreševanju vseh onih problemov posluževali povsem drugačnih sredstev, kot pa se jih poslužujejo oni sami. Vsakemu je znano, kaj je stališče delavstva napram Irski in vsem drugim narodom, ki ječijo pod angleškim, in . tudi o odškodninskem problemu imajo jako definitivne j pojme, katere bi brez dvoma znali tudi ude^stviti. Na' vsak način mora priznati vsakdo, kdor je opazoval obnašanje angleškega delavstva izza sklepa premirja, da vse njihove odločitve z ozirom na domača ali zunanja vprašanja kažejo izredno stopnjo inteligentnosti in resničnega poznanja ekonomskih in političnih problemov. Ameriška legija povabi na svojo konvencijo tudi maršala Focha. Zakaj ne tudi maršala Hindenburga, da bo, družba kompletna? Španski kralj Alfonz je bil zadnjo Velikonoč bolan, in ni mogel iti v cerkev umivat nog 12 beračem. Ubogi berači, sedaj bodo morali hoditi po svetu z umazanimi nogami! Kaj so Amerikam poizveckli o naših materah lit deci? Angleški pisatelj Chesterton je na svojem obisku v New Yorku izjavil, da se v Združenih državah vsako jutro zbudi žejen. To ni nič. V Ameriki jih je na milijone, ki gredo žejni tudi spat. mer v Akron, Ohio, nekatere podatke, iz katerih je razvidno, da je umrljivost izmed dece tujerodnih mater znatno večja kot umrljivost izmed dece turodnih mater. Izmed tujerodnih skupin, izkazujejo največji odstotek umrljivosti žalibog ravno slovanske skupine; za njimi prihajajo Italijani, potem Nemci in slednjič Madjari, katere narodnosti so zastopane v Akron v večjem številu. Ameriška preiskovalna komisija je šja od hiše do hiše, kjer se je nahajalo dete, kvečjemu eno leto staro, in radi tega je dobila vpogled v domače življenje po-edinih skupin. Brošurica v tem pogledu podaje sledečo sodbo: Slovani. "Izmed slovanskega prebivalstva so tvorili največje skupine iSrbo-Hrvati in Slovaki, ali tudi Urad za deco, ki spada pod U. S. Department of Labor, je ravno priobčil jako zanimivo brošu-rico pod naslovom "Infant Mortality" (Otroška umrljivost). Ta brošurica podaje izid natančnega' proučevanja socijalnih in gospodarskih prilik, ki vplivajo na u-mrljivost dece. Kot tipično mesto je bil izbran za to študijo Akron, Ohio, in kar velja za Akron, velja tudi več ali manj za druga ameriška industrijalna mesta z obširnim tujerodnim prebivalstvom. Nedavno smo donesli iz te u-radne preiskave socijalnih raz- druge slovanske narodnosti so bile - zastopane. Izmed mater, vključenih v preiskavo, je bilo zastopanih sedmero slovanskih plemen. "Od vseh tujerodnih skupin so imeli Slovani najvišji odstotek u-mrljivosti. Matere so večinoma dojile svojo deco tekom prvega leta življenja, ali dostikrat so začele — celo v prvih mesecih dajati detetom trdno hrano, češ, da taka hrana jih napravlja krepke. Ženske so čvrste, zmožne vršiti vse delo doma in na vrtu brez vsake pomoči, in dostikrat po starokrajski navadi delajo zunaj naprostem in bosonoge. Matere jemljejo v hišo "borderje" na ta-kozvani zadružni podlagi. Na tej podlagi vsak ''border" plačuje $3, ali $4 na mesec za spalnico in poleg svoj delež na stroških živeža; mati plačuje delež za-se in za svojo malo deco s svojim delom kot kuharica. Kljub pri velikem številu ljudi v enem domu in pomanjkanju pomočine za gospodinjstvo, je bila notranjost hiš vobče snažna in ugodna. "Dobra četrtina slovanskih mater, ki so bile porodile, so bile nepismene in čez tri četrtine niso znale govoriti angleški. "Slovani v Akron prihajajo večinoma iz vasi in mestec v prejšnji Avstro-Ogrski, so močnega telesa in primerni za težko neiz-urjeno delo, ki ga običajno oprav Ijajo v velikih tovarnah. Kažejo veliko nagnjenje za življenje v skupnih, kompaktnih naselbinah, blizu tam, kjer delajo; očividna pa je tudi želja, imeti lastno hišico. Kakor hitro mogoče si družina kupuje hiše, ali zemljišče da zgradijo hišo na njem. V poslednjem slučaju so bile hiše male in brez modernih ugodnosti, ali navadno obdane od vrta toliko za cvetje kolikor za zelenjavo, obsežnega kot vse zemljišče. "Slovanske družine, ki so bile v Akronu že dalje časa in so dosegle primerno blagostanje, so bile ponosne na to, da jim ni treba jemati v hišo "borderje", in obseg ter vabljivost njihovih hiš kažeta, da nezdravstvene in natlačene razmere v hišah onih, ki so kasneje prišli, so bolj posledica siromašnosti kot lastne izbi- ii re. Italijani. I Povprečno so bile te matere nekoliko dalje v Ameriki kot Slovanke, ali so znale še manj angleški. Matere od 83 odstotkov dojencev niso znale govoriti angleški. To ni le posledica nagnjenosti med Italijani, da živijo med seboj oddeljeni od drugih, ampak tudi navade, da držijo svoje ženske doma. Med Italijani je bilo n^jti tudii visok odstotek nepisemnosti, kajti 49 od- stotkov mater ni znalo ni pisati ni čitati. Italijanski stariši jako ljubijo svojo deco in so pripravljeni storiti za njih vse po svoji najboljši vednosti. Dasi so bile hiše često-krat umazane, so otroci le redkokdaj izgledali zanemarjeni. Italijanska grupa je izkazala največje razmerje mater, ki dojijo dete z lastnim mlekom. Splošna navada je zavijati dojenčke pod 6 me-secom v tesne plenice. Starejši otroci, zlasti ko so začeli hoditi, so bili dostikrat le površno oblečeni. Nobena italijanska mati izmed preiskane skupine ni zapustila svoje dete, da bi šla na delo, dasi je nazaposlenost med moškimi provzročala precejšnje težave. Dve tretini italijanskih mater so držale "borderje" tekom prvega leta otrokovega življenja, dasi v mnogih slučajih so bili ti stanovalci naznačeni kot sorodniki ali rojaki iz istega rojstnega kraja, poskrbljenih bolj radi usluge, kot radi dobička. Ma-lokatera teh mater je držala več kot pet ali šest "borderjev". Skoraj polovica italijanskih mezdarjev so bili neizurjeni delavci, zaposleni pri težkih delih na gradnjah, popravljanju cest in enako. Kljubu nizkin\ in nestalnim plačam polovica pregledanih družin je posedovala hišo ali se je pripravljala za to. Nemci. Matere v tej skupini so večinoma same dojile svoje otroke in le redkokdaj pustile jih doma, da bi šle na delo. 91 odstotkov teh mater so znale pisati in čitati, ali le polovica jih je znala angleški dasi tri četrtine njih so bile v Ameriki preko treh let. Le malo izmed teh družin je jemalo "borderje" ali stanovalce v hišo. Pred 1900 je večinoma nemških priseljencev prihajalo iz ^ Nemčije in Švice; bili so večino-ima izurjeni delavci, ki so dobro uspeli in za časa te preiskave so bili malone asimilirani. Novejša nemška imigracija je bila večinoma iz Ogrske. Ti priseljenci prihajajo iz kmečkega stanu, so močni, vzdorni in zmožni težkega, neizurjenega dela v industriji mesta. Njihova štedljivost in ljubezen do domačega življenja se je izkazala po velikem odstotku hišnih posestnikov — skoraj 50 od sto. Madjari. Madjarske matere so se trdno držale svojih starokrajskih navad v gospodinjstvu in negovanju dece. Dojile so svoje dete v manjšem obsegu kot slovanske matere, ali kakor one — so le redkokdaj pustile dete doma, da bi šle na delo. Matere so opravljala delo in na vrtu dostikrat kar do poroda. Več ko dve tretini madjarskih mater ni znalo angleški, dasi 61 od sto je bilo čez tri leta v tej deželi. 87 od sto izmed njih je bilo nepismenih. Ženske in moški so močni in krepki. Možje so zaposleni pri delih, kjer je treba bolj telesne sile in vztrajnosti, kot izurjenosti. Skoraj vsi prihajajo iz vasi, kjer so bili navajeni živeti v eno — ali dvesob-nih kočah z primitivno oprem"-Tu se je izkazalo, da rajši živij" v malih stanovanjih in neodvis* no, kot da bi stanovanje delili z drugimi družinami ali pa jemal' ''borderje". Odstotek umrljivosti dece. V letu, izbranem za to preiskavo o razmerah v Akron, Ohio, s o poedine skupine izkazale sledeče razmerje umrljivosti dece, to Je od vsakih 1,000 živorojenih le tekom prvega leta umrlb: 70.1 dojenčkov turodnih mater in 109.3 dojenčkov tujerodnih mater raznih narodnosti v povprečnem razmerju; od poslednjih je bila umrljivost gle' de posameznih skupin: 146.6 za dojenčke slovanskih mater; 1 16.4 za italijanske; — 105.0 za nemške in 102.8 za madjarske- Ta statistika dokazuje žalostno dejstvo, da za vsakega otroka meriških mater umirata po <^va od slovanskih mater. ISKRENA ŽELJA. Naše življenje na tej zemlji ^ bilo mnogo lepše ako bi bilo m® nami več medsebojne ljubezni >n prijateljstva. Ako smo potom kušenj spoznali, da je nekaj bro za naše zdravje, moramo vC dno s tem seznaniti naše znance' Dober vzgled se kaže v slede^ pismu, datirano 23. marca, poslano iz Holland, Minn.: popolnem redu sem prejel P0>[ Ijatev Trinerjevega grenkega v'' na in lahko rečem, da je bilo n® vse dobro za moj želodec. P°cU' tim se kot nov človek, in žel«£ da bi zavžival to vino vsak, ima želodec iz reda. Vaš V. I"3 z«' rek." Trinerjevo grenko vino lah služi tako priporočilo, ker se ko zanesete nanj v slučaju ga teka, zabasanosti, želodčne ^ petosti, glavobola, in drugih log, katere povzročajo nered' želodcu. Če bi se ponovno P0l\ vila influenza, vam bo to z^3?', lo prav gotovo pomagalo obdrZ^ vati odprto črevesje in odvr"1 proč tega nepovabljenega Vaš lekarnar ali trgovec z z ^ vili ima v zalogi vsa TrinerleV zdravila in jih lahko preskrb1 , Vas. Jos. Triner Company, ' 45 So. Ashland Ave., Chicag ' 111. li-?—•—:------*------T---1 ŽRTVA LJUBOSUMNOSTI novela, Spisa! dr. Stojan. foooooooooooSooo Bilo je tretjo nedeljo po vseh svetih. Kmet je že bil pospravil s polja. iPolne je imel skednje in -zidanice dobre reje za 'živino, polne so bile njegove kašte bogatega žita, in polne tudi kleti rumenega vinca. Tudi listja si je že bil nagrabil za steljo in si na-cepil mnogo drv za bodočo zimo. Saj je bilo pa letos pričakovati hudega mrazu. Nenadno hitro so bili namreč odleteli žrjavi in gosi v tople južne kraje; in ose so se bife to poletje v jako obilnem številu izrojile in ovo-čje tako zelo objedle, kakor še nobeno leto ne, kar pomnijo sivi starci in žene. Tudi planinski oisat je bil letos plodcvito zarodi! in je toliko vršičkov poganjal, da so se vsi kar čutili nad tem neljubim zeliščem. Vsa ta vremenska znamenja pa, katerim naš kmet bolj ve-ruje nego svoje j ''pratiki", prerokovala se dolgo in hudo ssimo. In res sneg se je hitro prikazal. Sobice se je zgodaj skrilo za gosto meglo, in vsa narava je jela rano spa-vati svoje zimsko spanje. Od vseh svetih do danes ni bilo videti niti enega solnčnega žarka. Na današnjo nedeljo pa pokuka zopet ljubo, zlato solnčice skozi gosto meglico na belo zemljo. A kako življenje so hipoma vzbudili zlati žarki! Sneg sfe jame taliti. Vodene kaplje padajo izpod strehe. Človeku se zdi, kakor da se je narava za nekaj trenotkov prebudila iz svojega mrtvega spanja. A to izpremeir.-bo občuti tudi žival. Veselo skakljajo piščeta po dvorišči ter se kljujejo iskaje si zaželene hrane v razkopanem snegu. Tu se jim pridruži predrzni ■ ■ . /); ' / >: . & : ' '' vrabec ter kriči od samega veselja, ako je prišel do dobrega zmea. Tam se zopet raduje seničica skakljaje od veje na vejico s svojimi tovaršiemni. Zvonilo je ravno poldne pri bližnjej podružnici sv. Benedikta. Zdaj se prikaže na pragu Cvetkove hiše stara gospodinja Jera. Tiho je molila angeijsko čeŠčenje. Odimolivši pa se pobožno prekriža, seže v beli zastor, katerega je imela preganenega, ter pozove kuretino pred hišni prag. V trenotku spozna domača žival prijetni glas svoje dobre gospodinje, in kokoši priletijo s petelini in purani vred 'takoj pred njo. Z nekim vidnim dopadenjem in notranjim veseljem potroša potem žena gladnej kuretini obilo zrnja po snegu-, govoreča na glas: "Tudi ve, picike, morate danes, ko je nedelja, dobiti nekaj boljšega. Zakaj bi tudi žival ob nedeljah in praznikih ne imela kaj več in boljšega prigriznosti!" Še enkrat jim potrosi gospodinja velik kupček pšenice in kuruze ter ogledujo pazno domačo kuretino. Saj bi rada zopet enkrat videla, kako se kaj redi in de-fbeli njena perutnina. "Ti-le trije ali štirje purani so kaj lepi", misli si nato žena. "Ti bodo prav dobri za gostijo. Saj jih je pa tudi treba. Ako ne najdejo s vat je pri nas velikega in imenitnega gostavanja, kje bi ga pa še? Saj ni daleč na okrog take kmetije, kakoršna je naša!" Tonosna in sama1 seboj zadovoljna stopi potem mati Jera v hišo ter jame pripravljati južino za domače, ki so bili vsi z Brankom vred odšli k poznej naši. Uro hoda je bilo sicer do farne cerkve, ali vsak čas jih je že pničakovalla gospodinja k obedu domu. Saj so pa imeli tedaj tudi takega "gospa", ki niso nikdar predolgo pri-digovali, in to je bilo7seveda vsem po volji! In res predno je bila ura dvanajst, končala se je že v farnej cerkvi sv. maša. Orgle so lepo in močno donele, skupno petje se je pri zadnjem blagoslovu veličastno razlegalo po cerkvi, da je bilo veselj'e poslušati ga. Še nekaj minut, in takoj se vsuje množica iz božje- ga hrama. Mladenči naprej, možje za njimi. Prvi se u-stavijo ob crkvenem obzidji pri izhodu. Tu si ogledujejo domača dekleta, ki gredo praznično opravljena in nališpana iz cerkve. Sedaj so švigali iskreni pogledi sem pa tja, smehljale se ustnice, žarela lica, namežikovale oči. Saj je bila mladina pa tudi srečna, da se zopet enkrat vidi ter more govoriti med seboj. Nedelja je našemu kmetskemu ljudstvu isti blaženi dan, ko pozabi na vse težave in skrbi, ki so mu težile skozi celi teden srce in telo. Med najbolj zadnjimi deklicami pride danes iz cerkve — Mohoričeva Vida, Stopivša na piano, ozre se sramežljivo okrog. A takoj povesi oči. Vida je s svojim pogledom nekoga iskala, a našla ni nikogar. Kakor pre-, gleda orel z bistrim očesom hipoma celo planjavo, ali ni nikjer za-nj primernega plena, tako je plavolasa deklica že po prvem pogledu spoznala, da ni v krogu znanih jej mladenčev njenega — Branka. Strah obide njeno dušo, rudečica jej oblije lice, temno se jej stori pred očmi. Kakor brezčutna ikoraka naprej za drugimi to-varšicami. "Res, to je najlepše dekle, kolikor sem jih kdaj videl," pravi proti svojim tovarišem zali mladenič, Vi-deški Dragan.*'"Verjaonite mi, fantje! Ko sem bil pri vojakih, videl sem marsiktero deklico po mestih in trgih. Bil sem na Ceskem, bil sem na Nemškem, ali takega dekleta nisem videl nikjer. Ne samo 'devet far, temveč cela naša dežela štajereka ne premore tako krasnega dekleta, -kakor je naša Vida !"•: Mladenči so verjeli tem besedam. Saj so pa i sami občutili. — in čut lepote je tudi priprostemu kmetskemu človeku prirejen, — da je res lepa Mohoričeva Vida, ali vsaj desetkrat lepša, kakor katera si koli druga deklica na daleč okrog. Neskončno jim je dopaclala njena šibka, visoka rast. Bila je ravna kakor sveča, tanka kot jela. Ustnice so jej bile rudeče kakor kri, oči modre in obrazek tako vrezan, kakor je najlepša podoba sv. matere bo- žje na Svetih gorah. Po ramah pa ste jej viseli dolgi kiti svetlo-rumenih las doli do pasa. d* A tudi obnašati se je znala Vida tako prija21 m priljudno, da si je srce vsakega, s'komer je le ^ govorila, takoj za vselej naklonila. Njeno kreta«nje * je kazalo nekaj plemenitega, vsaka stopinja nekaj ^ sposko-vzvišenega. Vse jej je dobro pristojalo, i« ^ je za vsakega, bodi si star ali mlad, možki ali že"* ' jako zanimiva prikazen. _ ■ Nikdo bi ne bil pri njenem pogledu spoznal, Vida le bolj ubožnih starišev hči in priprosto, kme L dekle. A vse to svoje obnašanje imela Vida po tflf?«.,^ je v svojej mladosti mnogo občevala z otroki graP k a Pont onija. j, Grajščak Pontoni je bival blizu MohoriČevi^ Cvetkovih. Njegovi dve hčerki in edin; sin so se dostikrat shajali v svojih otročjih letih z _ (£,; Cvetkovim Brankom, bocli si pt\ ali pa n.i Cvetki in Mo rqričevem donu-. a Vida je bila prav živahno dekletce. Nje ni njl<. ^ manjkalo v omenjenem društvu,. Včasih je hi'vala ^ cele dni v Pontonijevej grajščini. Tam je imela dovolj kakor lastni grajščakovi otroci. Mladina je !g la po svoje med seboj in se dobro imehi. . To veselje je bilo sicer nedolžno, ali v mlad« ^ je vendar Vzbujalo nekaj ponosnega. Hči ubogih *< šev se je začela nad druge kmetske otroke P«^ k vati. 2e v mladosti si je bila ona svesta svoje Ify Ali temu se ne smemo čuditi; kajti domača in tuJ^if spoda v grajščini je rada in očito pred otroki p o Vidinej krasoti ter je sploh "lepo Vido" i"16110 p! Vsled tega pa si je mlado dekletce že domišljava'0' itak. otroci radi store, da jej je odločeno — vis^0.' r sposko življenje. Zatorej se jej je tudi med vser» , j(! mačimi pesnimi najbolj priljubila pesen o Mil«1 .j,t lepej Vidi. Povsod in vselej jo je popevala z ff6^0 no navdušenostjo: (Dalje prih.) ii 6024 ST. CLAIR ker smo pooblaščeni zast< goslavije smo dobili že na posredovanja iz ndšega ur Naseljevanje še ni ust te po vaše družine. M KDOR SE HOČE ZOPET ENKRAT POŠTENO NASMEJATI IN ZABA | VATI SE NAJ NE POZABI PRITI POGLEDATI krasno humoristično veselo-igro v treh dejanjih ki jo vprizori Štejem si v dolžno3t zahvaliti se in priporočati rojakom slovenskega zdravnika kiropraktike ^^^^^^^^ Dr. Albert Ivnik-a D. C. H® '' 6408 ST. CLAIR AVE. gHi kateri je mojo osem let traja- želodčno bolezen popol- Pp^gff noma ozdravil v teku treh te- 1«®®!!$ ' dnov. Spomin na dolgotrajno illllllllr ''w'JhESSWI trpljenje in velike denarne iz- • ^^wS'Mff datke brez vspeha me je na- mBhIhmB 'IjJmSBM potil do te izjave. Mmm FRANK NORMALI 4526 St. Clair Ave. (odsek Slovenskega Doma v Collinwoodu) V NEDELJO, DNE 10. APRILA, 1921 V SLOVENSKEM DOMU NA HOLMES AVENUE ZAČETEK TOČNO OB 7:30 URI ZVEČER. Nikomur kdor pride pogledati ne bo žal, kar je najboljši porok to, da je bilo cenjeno občinstvo z vsemi dosedanjimi igrami splošno zadovoljno. Ker so vloge v dobrih rokah je zasiguran lep uspeh, zakar se pričakuje tudi veliko udeležbo od strani cenjenega občinstva. VSTOPNINA: SEDEŽI PO $1.00 — 75c — in 50c Igra orkester pod vodstvom g. J. Kogoja. Za veliko udeležbo se priporoča in vabi x DRAM. DR. "LILIJA". SOiaOEO VABILO NA odvlsi v glavnem od dobrega zdravja. Dobro zdravje pa odvisi od dobrih zob. Naš poklic je narediti vam dobre zobe iz vaših slabih zob, ali narediti vam novo zobe ako jih nimate! (in to po najnižjih cenah, kar jih je mogoče nuditi.) ZOBOZDRAVNIK 2209 ONTARIO ST. En blok od marka vogal Huron Rd. "l»ri veliki uri". Uretdnevno od 8 ure zjutraj do 9. zvečer. Ob nedeljah od 9 do 12. ŠPECIJALIST. — 2573 East 55th St. Zgoraj v drugem nadstropju soba št. 7. Cor. Woodland Ave. in East 65th St. — Cleveland. Ohio. dobiti sem vašo družino iz starega kraja, se posvetujte z I.......TELEFON'r'Main'l441...................................................CentraT''8821—W!'......j Mihael C. Cerrezin HRVAŠKO-SLO VENSKI ODVETNIK 414 Engineers Bldg. ! St. Clair Ave. & Ontario St, blizu Public Square, j APRIL 9th 1921 "ENAKOPRAVNOST" tTii!lliui:tiiiiitiiiiiTJJj|iitiiii[ini(nititiniinjn4<^|iT1tt^HnmutTiiuiin)irrmiiiUiiii .................................................................................................... Ustanovljeno 1841 " . , . Glavnica $18.000.000. Tujezemski money ordrj, drafti in Kabeljske pošiliatve v Jugoslavijo se nrodaiaio no nizkih tržnih cenah Denar vložen ali dvignjen iz katerekoli jugoslovanske banke. Naprodaj imamo jugoslovanski ali drug tuie-zemski denar. NIKAR NE NOSITE DENARJA S SEBOJ. Postave mnogih dežel, skozi katere boste potovali, prepovedujejo jemati s seboj več kot malo svotico denarja iz dežele. American Express Travelers Cheques nikakor niso podvrženi tem regulacijam, ob istem času pa vas zavarujejo pred izgubo ali tatvino. Se izdajajo v ameriških dolarjih, funt šterlingih ali francoskih Veljajo samo 50c od $100 vrednosti čeka. Rabite naše dolarske money ordre da plačujete račune ali pošiljate denar po tej deželi ali v Canado. KA-DAR POŠILJATE DENAR. VSELEJ ZAHTEVAJTE AMERICAN EX PRESS COMPANY REZIT. To ie zavarovalnina proti izgubi. Oglasite se v katerikoli podružnici ali uradu American Railway Express Company, ali v našem lokalnem Glavna pisarna: uradu. American Express Company ■ 65 Broadwav. New York mmmm~~~ 2048 EAST 9. CESTA. — CLEVELAND, O. Ali pišite v vašem lastnem jeziku na: I <§> šE m I 1 1» ■■m I z® 1 & I ■m I si i i* i I K m I AMERICAN EXPRESS COMPANY. [Tj FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT ill 65 broadway. new york. OGLAŠAJTE ^ENAKOPRAVNOSTI". (Dalje) Zopet je oblekel svojo korpo-ralsko uniformo in tisti večer, ko je s svojim oddelkom pravkar kot zadnji zapustil Princa Evge-raa 'vojašnico, da dospe na levi breg, kjer naj bi se po danih u-kazih združila vsa armada, je na bulvarju Saint Martin cel val množice ustavil njegovo moštvo. Kričali so in govorili o tem, da bi jih razorožili. On je odgovoril z največjo .pokoj nos t j o, da naj ga pišejo v uho, vse te reči da njega ne brigajo, ker hoče enostavno izvršiti svoje povelje in ker noče nikomur nič žalega. Toda začul se je krik presenečenja: Manrice se je bil približal, vrgel se mu okrog vratu in ga ibratov-sko poljubil. "1K!aj, ti si! . . . Sestra mi je pisala. Davi sem hotel povprašati o tebi na vojaških uradih!" Jeanove oči so se skalile v debelih solzah radosti. "Ah, ubogi mali, kako ves-el sem, da te zopet vidim. Tudi jaiz sem te iskal; a kje te naj dobim v tem preklicanem velikem mestu?" Množica je renčala še vedno, in Maurice se je okrenil nazaj. "Državljani, pustite me vendar govoriti z njimi! Vrli ljudje so, jamčim vam zanje!" Prijel je prijatelja za roke in dejal s tišjim glasom: "Kaj ne, da ostaneš z nami?" Na Jeanovem obrazu se je izrazilo globoko začudenje. '"Z vami? Kako to?" (Dalje prihodnjič) Clevelandske novice. — Svoječasno je bilo poroča-no v našem »listu, da je bil napaden rojak Gabrenja, in da je bil napada obdolžen rojak Frank Zaller, ki je bil tudi od' policije nevarno obstreljen. Sedaj pa 3e je izkazalo, da ni bil napa-lec Zaller, temveč, nekdo drugi, ki pa ni nikdar prišel policiji v roke. Zaller je bežal pred polici jo po pomoti; mislil je namreč, da prihaja neznani napadalec z več tovariši ■na'zaj, v resnici pa je prihajalo več policistov, ki so, videvši ga bežečega, streljali za njim in ga nevarno ranili. Zaller je sedaj doceta okreval in oblasti so ga spoznale ( docela nedolžnim. —V noči med 8 in 9. marcem je bila ukradena iz skladišča Henry Sererr-ja, 6104 Clinton ave., na s*verozapadhi strani mesta, velika množina cigaret in druigega tobaJka. Od tedaj je bilo na delu več policajev in, detektivov, da izsledijo, kje se nahaja ukradene blago. Prišli so tudi k nekemu trgovcu, katerega ime ni dano v javnost in v njegovi hiši so našli v gorenjih prostorih; veliko zalogo tobaka in cigaret. Takoj je bil prijet in obdolžen tatvine. Trgovec je pa detektivov povedal, da je blago kupil, in sicer da je v noči, ko je 'bila izvršena omenjena tatvina, pripeljal neki voznik v spremstvu policaja, katerega ime se še ni izdalo, tovorni avtomobil tobaka. Policaj ga je na vse načine silil, naj vzame blago, čemur pa se je dolgo ufoo-tavljal. Ker pa sta le silila in ponujala tobak, vreden $1,500, za $1,200, se je končno uda). Plačal pa ni vse takoj. Sedaj se je poklicalo na zagovor omenjenega policaja, ki pa vse trdovratno zanikuje — Novi most, raz katerega je skočil pred par dnevi rojak R. Magajna, je postal pravcato pribežališče samomorilcev in policijski načelnik je odredil, da tamkajšnji policaji od sedaj naprej pazijo na ljudi, ki postajajo na mostu. Včeraj je skočila raz njega v globočino že druga žrtev, Charles Kiss, rodom Madžar, stanujoč na zapadni strani mesta. Pred par meseci je dobil iz starega kraja ženo in osem mesecev staro dete. Tudi on še ni dolgo v Ameriki, in je ves čas pridno delal, da je mogel dobiti semkaj še ženo in deteta. Delal je pri American Steel and Wire Co., kjer pa je bil pred kratkim odslovljen. Denarja je kmalu zmanjkalo, dela nikjer, polotil se ga je obup, in končal si je življenje. — Ako mislite naložiti vaš denar na kaki banki v starem kraju, bodisi v Jugoslaviji ali kje drugje, vam je na razpolago družba American Express Co., ki vam nudi tudi vsakovrstne brezplačne informacije o denarnem položaju v domovini. J. Glaser: MLADE MOLZNE KOZE NAPRODAJ. Naprodaj je več mladih molznih koz. Zglasiti se je pri lastniku na 69 I 3 Grand Ave. DR. CARNIOLA TENT ŠT. 1288, THE MACCABEES, Pozor člani! Pridite vsi na sejo jutri aprila 10. t. 1. Točke o katerih se bo-razmotrivalo so zelo velikega za nas vse. Assesment pobiran vsako soboto zvečer v dvorani. Pozdrav, Vaš Tajnik. HIŠA NAPRODAJ za dve družini, 8 sob, elektrika in kopališče. Cena $5.500. Vprašajte na 975 E. 74th Str. Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu Frank Zakrajšek TOGREBNIK IN EMBALMER 1105 Norwood Rd. Tel. Princeton 1735—W. TEL. Rosedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke in pogrebe in druge prilike. Poleg vašega imena je zaznamovano, do kdaj imate plačan list. Kadar poteče naročnina obnovite jo takoj, da vam ne ustavimo lista. Afco ste prizadeti, pridite k mer>i takoj in me vprašajte za svet. kajti jaz vam dam najboljše pojasnilo vašega stanja. Pridite, predno ni prekasno. Moja speciali-teta vsebuje bolezni in komplikacije kroničnega izvora ali narave, in vse bolezni žensk in moških. Jaz lahko razširim mojo znanost s tem. da vam pokažem. kako popolno in na koliko različnih načinov znam zdraviti razne slučaje. Moja 40 letna skušnja združena z popolno znanostjo najboljših metod, katere vporabljajo današnje oblasti v Evropi in Ameriki mi pomaga spoznati bolezen takoj in način zdravljenja, ki je potrebno. Vi hočete stalno olajšavo. To želi vsak. kdor trpi. Radi teua vas vabim, da Pridete k meni. JAZ ZDRAVIM Kronične. Krvne. Kožne in Nervozne bolezni, ter nadloge na Jetrih in intestinah. ZMERNE CENE. Tajnost zajamčena. Jaz preiščem in zdravim vse moje bolnike sam in vsak sleherni čas. kadar pridete k meni. nie vidite osebno, in nikdar med Vašim zdravljenjem vas ne bo zdravil kak pomočnik. Vam ni treba nikakeca tolmača, kajti v mojem uradu je osebn, ki govori slovanske jezike. POZOR! Moj urad se nahaja na drugem nadstropju Pojdite po stopniicah. — Številka moie sobe ie 7. — Paziti morate, da pridete v pravi prostor. URADNE URE: Dnevno od 1. popoldne do 8. zvečer. Ob sobotah: od 10 dopoldne do 8. zvečer. Ob sredah in nedeljah: Od T. do 4. popoldne. DR. G. A. YATES M & a 1-5 AMERICAN LINE DIREKTNA POSTREŽBA NEW YORK — HAMBURG Velike moderne Twin Screw ladje. MANCHURIA MONGOLIA MINNEKAHDA (nova) isamo tretji razred. 14. aprila 28. aprila 12, maja. NAJKRAJŠA IN NAJUDOBNEJSA POT. i Ladje imajo prvi in tretji razred. PjDtnikom tretjega razreda • servirajo pri obedih strežaji v veliki jedilnici. Zaprte sobe rezervirane za ženske in otroke. Zglasite se v družbinem uradu. 9 BROADWAY, NEW YORK, ali pri lokalnih agentih. Naznanilo otvorit- ve nove tvrtke. The St. ClairAuto Paint & Body Co. Zadaj prodajalne GRDINA & CO. uhod na E. 62. St. 6127 ST. CLAIR AVE. Tel. Bell Rosedale 4127. F»etelc, dime 1. aprila 1921 To bode ena najboljših tvrdk za barvanje in popravljanje avtomobilov. Ako imate zadet ali pohabljen (body) od avtomobila, pripeljite ga k nam in mi ga popravimo da se ne bode poznalo kje je bil vdarjen ali razbit. Vse naše delo je jamčeno. PLESNO VESELICO katero priredi Dr. h N. TOLSTOJ, ŠT. 26 S. S. P. Z. 10. APRILA V KUNClCEVI DVORANI PRIČETEK OB 7. URI ZVEČER. Ker bo veselica izredno lepo prirejena, >ne bo nikomur ki pride na plesišče žal. Na veselici bo prav za vsakoga nekaj, kar ga bo zanimalo. Ali vam hočemo povedati, kaj bo? —r Ne, boljše je, da molčimo in obdržimo skrivnost se nekaj časa v škatlji. Navzoči pa itak vemo, da boste vsi Col-linwoodčani in Clevelandčani. Dvignjena bo tudi srečka za zlato uro. VSTOPNINA ZA MOŠKE 50c Ženske v spremstvu, proste. Na obilno vdeležbo vabi ODBOR. STRAN 3. EVESTE Predno greste nakupiti svoje kuhinjske posode in druge potrebščine za kuhinjo in jedilno sobo, zglasite ^se preje pri nas in si oglejte našo lepo veliko zalogo. Mi imamo vso opravo od najmanjše žlice do električnega stroja za prati. Ravnokar smo dobili veliko zalogo krožnikov, šale in drugih posod, ki se rabijo V kuhinji ali pa v jedilni sobi. Naše cene so vedno nižje kot drugje in dobro blago. Se priporočamo 6127 ST. CLAIR AVENUE (Mi vam pripeljemo na dom.) STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST" APRIL 9th 1921 Rado Mumik: Ženini naše Koprnele. Prvi ženin. Moja sesftraj Koprnela mi je sredi vojne rekla: Veš, Vida, ti si prismojena gos, neumen spak in žerafna! To je preveč, posebno žerafna. Tako grdo me je razžalila Koprnela drugič zato, ker nočem trobiti v njen kozji rog. "Moram se maščevati! Razkrinkala jo bom in opisala, kaj uganja z ženini. Ves svet naj jo pozna v pravi luči. Potem bo vrag precej videl, kdo je prismojena gos, jaz ali no! Prvi ženin je bil gospod Migec. Koprnela je imela seveda že pred vojno celo zbirko ženinov. O teh pa prema lo vem, ker sem ibila takrat še premajhna. Samo to vem, da je eden izmed njih rekel, da je Koprnela nebeško lepa, pa .peklensko neumna, kako zna ona biti hudobna in hinavska, to je pa v naglici pozabil povedatL V nedeljo po kosilu je rekel stric Nan de: Pojdimo no malo na solnce, saj nimamo masla na glavi! Nato je rekel papa enoglasno: Peljimo se malo po Ljubljanici ! Od veselja s<*m. zaploskala. Kimalu potem smo se zbrali ipapa in mama in stric Nande in , Koprnela in gospod ženin in jaz. Zbral se je tudi naš pes, Pufi, ki je ;s povizdigmjenim repom prosil, naj ga ne pustimo samega doma. (Stric Nande je bil že približno trikrat imebliziran. Na Ruskem je zamenjal svoj 'kanon za hlebec komisa. Služil je namreč pri kanonikih za kaprola. V vojski so revežu zmrznili brki pod nosom. Zato je hudo zbolel v Galiciji. Morali so ga su-paretirati. Kako se je srečno izmazal. Gospod ženin Migec pa ni bil Se nič na vojski. Gospod Mi-, gec je bolj majhne sorte, ker se mu ni zl j ubilo rasti dalje in je prekmalu nehal. Zmeraj nosi velik klobuk ali slamnik, da ga lahko vsak vidi in da ga kdoX ne povod na cesti, kadar hodi sam brez neveste Koprnele. Ker je tako majhen, ga ne marajo k vojakom. Zaraditega pa ni PTav nič žalosten. Gospod Migec mi vedno nosi pomaranč dn peškotov. Zato ga imam rada, rajša kakor Koprnelo. Mama pravi, da je gospod Migec res zelo majhen in tudi drugače zelo pomanjkljiv, toda za ženina je še vedno dober, ker je dandanes tako malo moških. Koprnela je imela za pasom na trebuhu rdjjčo rožo. Druge obleke je imela samo malo na sebi, da bi bila bplj tresantna. Stric Nainde, fpravi, ' da se bo kmalu samo s klobukom in pa-razolom sprehajala po Ljubljani kakor Eva v paradižu. Njen slamnik je čisto majhen in podoben skledi. Tako smo Šli vedno dalje. Zvesti Pufi je tekel za nami, da bi se ne izgubil. Veselo je mahal zadaj z repom, ker je bilo tako lepo vreme, čeprav je bila nedelja. Pufi je poštenjak. Ce ukrade kje kaj dobrega, prine-/ se kosti zmeraj domu spravit. Na cesti je mrgolelo približno pol milijona feldbebeljnov. Drugi vojaki so vsi v strelskih jarkih na fronti ali pa so že pokopani ali pa v bolnici. Feldbe-beljni pa imajo strelske jarke v kalne 1'ijah. Tako pravi stric Nande. Tam streljjo brez skrbi vsak na svojem stolu za milo domovino. Tam streljajo po ukazu največje kozle, ki si jih more kdo misliti. Streljajo jih namesto ovcirjev, ki ne utegnejo streljati. Ovcirji se morajo ves dan v kočijah in avtomobilih voziti z nobel prijateljicami in jih tolažiti, da mir tako dolgo noče izbruhniti. To je jako naporno delo. Zato so vsi ovcirji dobro plačani in imajo več denarja kakor listja in trave. Kri- žev in svetinj dobe kolikor hočejo, tako da jih komaj prenašajo. Potem smo se zbrali vsi na tramvaju. Pufi je tekel peš za nami. Nasproti Koprnele je ined dvema goskama sedel mlad ov-cir ošabno na svoji boljši polo-sdfcilje. Bjitzui njega\ je sedela godrnanta. S sabo je imela tri otroke zmešanega spola, da jih je zmerjala-za kratek čas. Naša Koprnela je na vse krip-lje kukitirala z ovcirjem. Toda gospod ženin jo je držal za roko, da mu ni ušla. Ovcir pa je gledal tako prevzetno, kakor bi sedel na sami nularici. Pozneje je večkrat pogledal na bujno pljuzno naše Koprnele. Med popotniki je mrgolela kondekterka ženskega spola v kikljah. Spredaj je bila čisto pravemu kondekterju podobna. Nasprotno pa} je imela zadaj žensko frezuro in kite pod kapo. S tramvajem smo se peljali do konca Starega trga. Potem smo šli peš proti Krakovemu, da bi videli več sveta. Kmalu smo, prišli na lice mesta, kjer teče Ljubljanica proti Črnemu morju. Stric Nande je navdušeno zapel Prešernovo pesem : 'Nezvesta! Colnič"po mene plava, aclijo, le zdrava ostani ! Potem smo veselo odrinili po vodi v daljne kraje. Gospod ženin je držal našo Koprnelo zopet ves čas za roko, ker se je hudo bal, da bi padel v globoko Ljubljanico. Na Ljubljanici smo uživali krasen razgled na Grad in na Kamniške planine. Na bregu :;o prepevale vrane in druge ptice pevke. Slišali smo tudi grmenje topov. Italijanski kanoniki še ob nedeljah iv. praznikih ne dajo miru. Gospod Ženin Migec je rekel: Dokler bo trajala vojna, ne bo nobenega miru. Gospod ženin je jako moder. Ža to zmeraj kaj pametnega zine. Mama ga vedip hvali naši Koprneli, našo Koprnelo pa njemu. Tako smo se prijetno vozili po gladki Ljubljanici. Naenkrat pa je padla r.aši [Koprneli tista rdeča roža v vodo. Ko sem to videla, sem jo hotela rešiti. Pri tem sem se pa. nič hudeg sluteč, prekucnila v globoko Ljubljanico. Hotela sem kričati, pa nisem mogla reči ne bev ne imev, ker sem imela vodo v ustih. Namesto mene pa so kričali vsi drugi kakor obsedeni: Pomagajte! Pomagajte! Tudi zvesti Pufi je tulil in cvilil. Jaz pa sem ležala v vodi, ki je gotovo nad 50 metrov globoka. Moje življenje je bilo tedaj v smrtni nevarnosti. Brcala sem na vse kriplje z rokmi in nogmi in požirla vodo, da se ne bi zadušila. Moja pljuzna in 'kiklja sta me držali, da nisem takoj u-tonila. Takrat sem mislila, da bo v torek moj pogreb in da bodo imele moje ljube součenke tisto popoldne prosto. Mislila sem, kako jih bo to veselilo in milo 3e mi je storilo, ker jaz sama ne bi nič imela od tega. Prav nič se mi ni 'ljubilo utoniti. Zato sem na vse kriplje molila nos in usta iz Ljubljanice. Kmalu pa sem bila vode do grla sita. Bala sem se, da bom dobila vodenico. Moja kiklja je bila že do kože mokra in se je začela potapljati. Vise to je zapazil stric Nande. Naglo je sezul čevlje in slekel suknjo. Nato se je prekrižal. In glej! Kakor korajžna žaba je skočil z vsemi Štirimi obenem v Ljubljanico, ker zna itako dobro plavati kakor raca na vodi. Za njim je štrbunknii tudi naš zvesti Pufi, da bi pomagal pomagati. Vsi so gledali debelo. Stric Nande pa me je srečno privle- kel iz vode v čoln- }Ko smo bili vsi s psom vred zopet v čolnu, se je pametni Pufi otresel, da bi se prej posušil. Pri tem je poškropil vse občinstvo v čolnu, da je bila hudo raz-oarano. Meni pa je prihajalo slabo, ker nisem vajena toliko piti. Prosila sem starše za zamero in obljubila, da ne bom nikdar več padla v Ljubljanico. Odpustili so mi. Tako sem bila brez skrbi, da bi bila tepena. Nato) so me vlekli nekam v hišo, da bi me posušili. Stric Nande se je za drag denar preoblekel v kmeta. Pametni Pufi ge je šel sušit na veter. Mene pa so dejali v posteljo, mojo in |Strijea Nandeta obleko |pa< na solnce. V postelji sem zaspala. Ko sem se zbudila, re nisem ganila. Pri postelji sem zapazila "mamico in Koprnelo. Koprnela je rekla odkritosrčno, da je gospod Migec za njen okus kratkomalo premajhen. Rekla je tudi, da je tako kratek, da bi se skoraj lahko pod mizo izprehajal, lOOkrat rajša bi vzela,' tistega ovtirja, čepralv ima samo pol sablje. Mama jo je tolažila. Potem je rekla naša Koprnela, da bo gospoda Migca vseeno vzela, ker ima tako dobro službo in bo vsaj preskrbljena. Zdaj ona stori vse, kar on želi.' Kadar bo njegova gospa, bo moral gospod Migec tako plesati, kakor bo ona hlače nosila. Jaz sem tiho 'ležala in pazila na vsako besedo bolj kakor v šoli. Tisti dan gospodu ženinu še nisem mogla povedati, kaj je govorila naša Koprnela o njem. Drugo jutro pa sem srečala gospoda Migca pre:l šolp. Mislila sem si, da ga bo gotovo hudo tresiralo, če mu povem, kaj je rekla naša Koprnela. Zato sem mu povedala vse natanko in nisem čisto nič izpustila. Gospod Migec je bil naenkrat bled kakor pobeljen časnik. Gotovo mu je bilo slabo. Zato se je šel nekam zdravit. Drugo jutro ga ni bilo nič k nam. Potem je pisal naši Ko. prneli brezžično, naj le brez skrbi vzame tiste ovcirja! Tudi 3., 4. in 5. dan ga ni bilo več k nam zmanjkalo! Ko sem nič hudega sluteč pisala domaČo nalogo, je priletela naša Koprnella kor divja koza nad me in me zmerjala, da sem jaz kriva, ker sem vse izklepetala! Zdaj je bil bobnajoči ogenj'v strehi! Prišla je tudi mama. Rekla je, da je moj grdi jezik pojedel Koprneli ženina. Kmalu potem sem dobila zaušnico. Za odškodnino sem morala še klečati, ker sem govorila; samo zlato resnico. Tako se pri nas preganja nedolžnost. Preljuba pravica, oj kje si doma? Vida, učenka in pisateljica 5. razreda, Ljubljana, 2. nadstropje. -o-- POZIV! Vsem onim, ki se zanimajo za Slovenski Narodni Dom. Povodom razprav o zidavi novega Slov. Nar. Doma je bilo mnogokrat slišati govore in izjave naših rojakov, dia bodo vzeli in kupili za večje svoite delnic S. N. Doma:, ko hitro se bode pričelo zidata. Kakor razvidite Iz (priobčene-•ga računa je sedaj posestvo popolnoma plačano in je sedaj prišel čas, ko se hoče pričeti z zidavo. Da je nova stavba potrebna o tem je pač vsakdo prepričan in ;bi bilo škoda izgubljati nadaljni'h besed o tem, kaj ti na lletni delničarski seji se niso samo zastopniki društev ampak tudi vsi ostali delničarji izjavili da žele, da se prične z stavbo ko hitro mogoče. Predno pa se prične z zidanjem je pa .potrebno, da se zalgotovi pri memo svoito, da se zaimore na- črt uresničiti in da nle bi bili pri-morani sredi stavbe prenehati. Z ozirom na to se direktorij S. N. Doma obrača do vseh za S. N. Dom vnetih rojakov iter jih.naju-ljudneje poživlja, da se v mesecu aprilu prijavijo^za koliko so pripravljeni kupiti delnice S.N.D. in sicer se naj javijo pri gl. tajniku Ludviku Medveaek v S. N. Do mu ali pa telefonično (Princeton 2993 R.) ali pismeno obveste, da jih pride na njih dom obiskat v svrho tozadevnega dogovora. Na Vas cenjeni rojaki je sedaj ležeče ali se začne zidati novo poslopje ali ne. Ce se bodemo po-voljno odvzali, potem bodemo lahko že v drugi polovici letošnjega leta pričeli z stavbo. Na zadnji delničarski seja je bilo sklenjeno, da vsaka oseba lahko kupi za $5000.00 delnic. ' Opustimo že vendar enkrat naš medsebojni prepir in zavedajmo se naše Narodne dolžnosti. Zavedajmo se da je treba delati roka v roko in da so naši Slov. delavci odjemalci naših Slov. trgovcev kateri lažje več dajo kot navaden delavec, ali trgovci naj e-nafco vpoštevajo delavca kajti če greste na okrog vidite, da je delavec isti ki dela pri vseh veselicah in raznih prireditvah in žrtvuje ne samo svoj čas ampak poleg tega potroši precej denarja in je s tem v znatni meri sodeloval za Narodno podjetje in storil svojo narodno dolžnost. Ce bodete vsi to vpotštevali bodemo v kratkem dosegli to kar že limo, to je naš nov Slovenski Narodni Dom. Naj ne bode to klic vpijočega v puščavi. Za direktorij Slov. N. Doma Ludvik Medvešek, gl. 'tajnik. NAZNANILO. Društvo Cleveland št. 23 Za-padne Slovanske Zveze naznanja rojakom, da je društvo uvedlo prosto pristopnino do 30. junija t. 1. Zato se vabi vse rojake in rojakinje, kdor želi biti član naše mlade zapadne organizacije, naj ne zamudi te priložnosti. Zveza je na trdni finančni podlagi. Sprejema člane in članice od 16 do 50 leta zavaruje članstvo za posmrtnino $250, $500 in $1000, plačuje bolniške podpore $1.00 in $2.00 na dan in stroške različnih operacij in poškodb. Zglasite se pri spodaj podpisanih društvenih uradnikih, da boste dobili še več pojasnila. Predsednik JAKOB LUZNAR 1197 E. 61. St. Tajnik JOSEPH PONIKVAR, 1011 E 64.. St. Blagajnik LOUIS MEZNAR, 6110 St. Clair Ave. iX5X«X=X< OGENJ PRIPOROČILO! Pojdi na 6202 St. Clair ave. k Anton Anžlovarju, tam dobiš naj lepše obleke za poroko, in kako krasno te napravijo na dan poroke. Tu je prostor, kamor naj pridejo vse neveste, ki želijo dobiti dobro blago in poceni. Tu kupite dobro in pošteno. Neveste, upoštevajte ta nasvet in ne pozabite tega naslova, ker to je resnica, da dobite pri nas lepo krasno obleko, delano po najnovejši modi, izberete sami, kakorkoli poželite. Vam pomerimo in nar<> dimo obleko po vaši volji ako želite. Tudi vse druge potrebščine se dobijo pri nas. Tudi*ženina pomagamo dobiti, če je treba, ker moramo pač eden drugemu pomagati. Imamo tudi veliko zalogo o-blek z žaketom, lepih svilnatih o-blek, veliko zalogo pomladanskih sukenj za žene in dekleta in otroke. Lepa izbera slamnikov za dekleta, Žene in otroke. Ravnokar sem dobil tudi lepo zalogo svilnatih srajc za ženine in tovariše. Velika zaloga oblek za fante, vsakovrstne cene in barve. Prosim, da si ogledate našo zalogo predno greste v mesto, ker je pri nas vedno ceneje kot v mestu. Se vam priporočam za o-bilen obisk. A. ANŽLOVAR, 6202 St. Clair Ave. i (F.M.F.) HIŠE NAPRODAJ! Hiša, kakor nova, 10 sob za dve družini, 2 forneza, 2 kopališča, škri-ljeva streha, perišče v kleti; ob tlakovani cesti. Lot 40x120; cena $8.500. Hiša, 6 sob vse moderno urejeno, čisto nova, v bližini slovenske livarne (foundry) v Nottinghamu. Gotovine samo $1000. Hiša 6 sob, v Collinwoodu vse v dobrem stanju, cena samo $3,500 gotovine $1.000. Naprodaj imamo tudi vsakovrstne farme po različnih cenah in jih tudi zamenjamo za posestvo v mestu. Za podrobnosti se obrnite na 15813 WATERLOO RD. pri J. KRALL D. STAKICH je nevarna stvar, in komur pogori hiša in vse imetje, je velik siromak. Previdno in pametno naredijo oni. ki se zavarujejo proti ognju. Vsi slovenski hišni gospodarji bi morali biti zavarovani proti ognju, ker nihče ne ve. kdaj ga doleti nesreča in je postavljen na cesto. Cene na privatnih hišah so tako nizke, da navadni delavec lahko zasluži v enem dnevu toliko, da plača za $1000.00 zavarovalnine, in sicer za dobo 3 let. Ako nimate časa po dnevu, pridite zvečer, da se pogovorimo. JOSEPH ZAJEC. 15605 Waterloo Rd. Telefon v pisarni Wood 228 R. na domu Wood 648K PRVA SLOVENSKA Spiritualistična Cerkev se zbere v nedeljo ob 2. uri nopold. v CONGREGATIONAL CHURCH, E. 72nd. St. in St. Clair Ave. Rev. Marie Struna, župnik Predava Dr. Silviils. Vsi dobrodošli! Vstopnina prosta. R^V. STRUNA je regularno posvečen duhoven in ima pravico poroče-vati, krščevati in obdržavati pogrebne obrede. Župniltovo bivališče 1153 E. 60. Street. Tri hiše naprodaj! v bližini nove slovenske tovarne v Noble, Ohio. Vse tri so nove, vsaka šest sob moderno urejene; lot 50x150. Prodajo se takoj po nizki ceni. Pišite ali vprašajte na. JOflN POLLOCK CHELSIA AVE. , Noble, Ohio. Dr. L. A. STARCE OPHTALMOLOGlST - Zdravi vse-akutne in kronične očesne bolezni kakor tudi glavobol, nervoznost in druge nerede, ki jih povzročijo Vaše ab- I normalne oči. Posebnost pa za tiste, ki očala predpisane pc druzih metodah Vam ne pomagajo in brez izjeme kateri specialist jih je predpisal. Uravnq križpogled brez operacije. Po oph. metodi Vam ni potreba posebnih očal za branje do 45 ali 50. leta. Uradne ure: od 10-12, 2-4, 7-8 Ob nedeljah in sredah: od 10-12 6127 St. Clair Ave. Cleveland.O n X-ŽARKI so prikazali dejstvo da protina, povzročijo slabe zob«. Vi s svojim zdravjem zelo krivično veliko revmatizma, bolezni v želodcu in ledvicah, na srcu, tuberkuloze in postopate, in kazite vašo osebnost, a tem. da zanemarjate svoje zobe. , Pulenje zob brez bolečine. Plin in oxygeft. Uradne ure od 9. dop. do! 12. Od 1. do 5. pop. Odprto ob torkih, petkih zvečer do 7:30. Druge ure po dogovoru. Zaprto ob sredah popoldne. Tel. Bell. Rosedale 2377. Govorimo slovensko. DR. FRANCIS L. KENNEDY Dentist—Zobozdravnik 5402 Superior Ave. vocal E. 55th St. Suite 8 CLEVELAND, O. iš CE SE : Slovenska Narodna Citalryca išče pripravne prostore v najem. Vzame se v najem tudi celo hišo, obstoječo iz 6 do 8 sob. Kdor ima kaj pripravnega in sicer od E. 55. Str. do E. 66. Str. naj sporoči v uradu S. N. Čitalnice ali pa predsedniku Jos. Skuku, tajniku J. Medvešek-u ali pa knjižničarju J. Steblaju. DELO BI RADA dobila Slovenka bodisi v restavraciji ali pri dobri družini. Zglasiti se je na 15617 Waterloo Rd. ____(84) POHIŠTVO NAPRODAJ. v zelo dobrem stanju, proda se po zelo nizki ceni. Oglasite se na 1565 E. 49th St. (84 KOFFEE KAMDEN KAVA je najboljša kava, najboljše kvalitete: Prodaja se v kartonskih zavojih po en funt, po vseh najboljših grocerijah. THE KAMDEN CO. PEČEMO IN POKAMO V CLEVELANDU, O. Posestvo naprodaj. Veliko posestvo z dobroidočo grocerijsko trgovino, gostilno, polji in gozdovi se proda v Kočevju v sredini premogokopov. Zglasite se ali pišite takoj na 5 8 7 The Old Superior Arcade. Lahko tudi telefonirate, Central 5417 ali Ontario 2775. Vprašajte za Mr. Kresse. To je zelo dober kup in zato ne pozabite vprašati za podrobnosti. (85 SLOVENSKO DEKLE krepke narave, išče primernega dela, kot hišna dela, pri družinah, v hotelu, restavrantu, itd. Vpraša naj sena 15621 Holmes Ave. (83 Neveste! Neveste! Želja vsake neveste je biti fino in ukusno opravljena in če želite biti ena izmed najlepših nevest, toraj ne pozabite da dobite pri meni vedno najfinejše in moderne poročneobleke kakor tudi fine in lepe obleke za tovarišice, najfinejše kakor tudi najlepše vence in šlajerje, rokavice, nogavice in vso drugo opravo v to spada-jočo stroko po vediio najnižjih cenah. Neveste, katere kupijo vso poročno opravo pri meni morajo biti najlepše. Zatorej Vam pošljem na dan poroke najbolj izurjeno opremljevalko na dom, katera Vam ukusno splete lase, u-redi venec in šlajer in Vas tako popolno opravi za poroko in to vse brezplačno. Za obilen obisk se Vam najto-pleje priporočam kjer bodem gledal da V4s točno postrežem. BENO B. LEUSTIG 6424 St. Clair Ave. PRIPOROČILO. Rojaki, kadar imate za prebarvati avtomobil, se obrnite do mene. Delo vam izvršim dobro in to po zmerni ceni. Se priporočam vsem Slovencem in bratom Hrvatom. JOHN GODINA Auto Painting & Trimming Vse delo jemčeno. 361 EAST 161. ST. Cleveland, Ohio. liberty bondi in voj no varčevalne znamke. Prodajte sedaj'. Mi plačamc v gotovini tako j.Simon, zanesljivi prekupčevalec, soba 216 Len noxBldg.,, drugo nadstropja Vzemite vzpejačo. Vogal deveta cesta in Eudi dave.. nad Sin ger Sewing Machine Co. Odpt-to do 6. ure zvečer. s Prospect 2420 Central 17(J6 The F. W. Zimmerman Co, splošni prevažalci Pripeljemo in postavimo na prostor blagajne, stroje, pohištvo za-pokamo, odpošljemo ali shranimo. 3400 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. Radost in veselje se naseli po kočah v starem kraju, kadar prejmejo kako sporočilo od domačih iz Amerike. Veselje pa je čim večje kadar prejmejo denarno pomoč od svojcev v Ameriki. AMERICAN UNION BANKA pošilja denar v domovino najhitreje, najsigurneje in pošteno. Ako želite poslati denar v domovino BRZOJAVNd, m tudi če samo EN DOLAR_ pišite nam takoj za podrobnosti. NALOŽKI vam nosijo po 4% obresti in vaš denar je siguren. Na zahtevo vam takoj izplačamo denar BREZ da bi nas preje obvestili. Prodajalna šifkart. — Javno notarstvo. — Dobivamo potna dovoljenja. Za pojasnila pišite na AMERICAN UNION BANK John Nemeth, predsednik 10 East 22nd St. New York, N. Y. PATENTNA ODVETNIKA GRAY & LILLY bivša člana preiskovalnega patentnega urada Združenih držav in odvetniška člana višjega sodišča Združenih držav. Izdelujeta prošnje za patente, tržne znake in založniške pravice. Pisarne se nahajajo na 941 ENGINEERS BLDG. Cleveland, Ohio in Warder Bldg. Washington, D. C. __i IBHBBBBHKBBEBBMHIXHIGHaMSV THE W—K DRUG CO. St. Clair, vogal Addison Rd. Edina slovenska lekarna v Clevelandu. Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno. JOHN KOMIN, Lekarnar. BBBBBBBBBBBfcEJlBBBBBBBBBBBB Tel. Central 2373 R. Gramofonske Plašče zahtevajte novi cenik Slovenske PLOŠČE preje $1.00 sedaj 85c VELIKA ZALOGA UR IN ZLATNINE. Wm. Sit ter (805 ST. CLAIR AVENUE Cleveland, O. ________._____ GROCERIJA IN MESNICA Proda se grocerija in mesnica na dobrem prostoru. Cena je ze" lo nizka ker odhaja lastnik na farme. Več se poizve v uradu t. lista. (*) OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI"