BLAZ ^ 1553 E.30.ST CITY 12 20 35 v . ;;: - W The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ^mexxiii._leto ENAKO Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Oglasi v tem listu so uspešni XXIII. HL&VELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) SEPTEMBER 26, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 227 "lUJi ZAHTEVA FRANCOSKE BAZE NAJALJNEM VZHODU ancija mora tudi demobilizirati svojo ar-inado v Siriji, vštevši slavno francosko tujsko legijo. I L°NDon jE preživel relativno mirno noč y%ON, 26 Barrington pred okrajnim sodnikom F. J. Lauschetom WkiTiN', Zti' sePtembra. bardira]i ° so zopet bom-70nd°n, toda v mnogo >j, v s.vev^u kot v nočeh do- HaSf30 noč' ki J'e bila lega k, , ZaP°redna noč nem-Sbnikim ardiranja, so nemški Nrrw • naPa<^ali večinoma % v, Ja in ostale kraje v An-i !i»ačnp T0 mogli' Prodreti pro-V V v ranibe, ki ščiti Lon-i^cerajšnjjb bojih je biIo Nemških letal, in si-sestrelili nemški le- / * tal, Pa antiletalski to- **#26 ?° jih 22 četvero fe,2ahteVe Franciji - v. ;• septembra — Tuner J6 italijanski piacosi. Uss°lini zahteval od "tiia ,e V'a<^e v Vichyju, da Ik1"001 ItaIiJi svoje po-ietališča in vojaš-11 e v Lebanonu in v Siri- BT..... e agencija poroča, rt Arab i r sHi Japonsko da je stavil Mussolini Franciji e-najst pogojev, ki bi zelo ojačili vojaško pozicijo Italije na Bližnjem vzhodu in v Sredozemlju, če se jim francoska vlada ukloni. Mussolinijevi pogoji Med temi pogoji so tudi sledeči: Demobilizacija francoskih o-boroženih sil v Siriji in Lebano-nu, posebno onih, ki so sovražno razpoložene napram Petaino-vi vladi v Vichyju, in slavne francoske tujske legije. Zaščita sirske, palestinske in turške meje, da ne prestopijo častniki in vojaki francoske vojne sile k četam generala de Gaulle-a. Izročitev Italiji vseh francoskih pomorskih in zračnih baz in še druge odredbe in restrikci-je, na škodo Francije in v korist Italiji oziroma osišču. Bivši delavski raketir Harrington bo danes soočen s svojim raketirskim bratcem Ruddyjem. 3024 ljudi je bilo črtanih z mestnega relifa v zvezo z osiscem ln na vojno proti Angliji in Ameriki *sli ■p^v. internacionalni "blackmail." — Hitler grozi ski s temnimi migljaji o ruski nevarnosti. — Očisti uPajo, zaplesti Zedinjene države v vojno ln tako povečati svetovno zmedo. TYork Times) 1 v , v' septembra. — j6 v sk aŠ.zdaj na tem, da u-, neverjetni potezi . ia pr- nialnega "blackmaila" Jke, ^qj1 ^aP°nsko do neza-fee f\r a P°lnomočne in pri-- se s ®Ze 2 Nemčijo. Poslužu-ie. 2nane grozilne tak-& oSe,6Va Hitler potom svo-k°K Jan^ega Poslanca, da pri-S nska nemudoma v po- XlH0^0 zvezo z Nemči-%jeJ°' katera zveza bi bili j'in a v P^i vrsti proti An- XC?e.tiki- ^Sev'H,tlerjeVi ""Sijaji In fetpn, tisk na JaPonsko k* V1/-V ICITAnOOtlA I * rije Vnebovzetje in potem na sv. Pavla pokopališče ped vodstvo" V Washingtonu so silno nevoljni in razočarani Črtanje se je izvršilo z odobren jem župana Burtona, ki je ugotovil, da bi v obratnem slučaju spet nastopila kriza. CLEVELAND. — Mesto Cle- WASHINGTON, 25. septem-veland je prenehalo z dajanjem bra. — Vladni uradniki v Wash-'clifj, 3024 samskim možem ii ingtonu so danes silno vznevo-355 samskim žinskam, in sicer, ljeni nad trmoglavim odporom na. p: dlagi utemeljitve, da so _ francoskih čet proti generalu v vladnih krogih vlada ne-volja nad ser vilnostjo francoske vlade ter razočaranje nad neuspehom pred Dakar jem. iposobni za delo in da se lahko ami prcž'vl;ajo. Od 5306 delazmcžiiih samskih mož, ki so bili pozvani, naj pridejo na konferenco, se jih 1011 ni pojavilo, kakor izjavlja F. G. Jcfries, mestni relifni komisar. Prav tako se ni pojavilo 495 žensk izmed 1708 poklicanih. Nekateri, izmed teh si prizadevajo dognati, zakaj jim je bil re-lif ustavljen, veliko število je pa tudi takih, ki se sploh ne bodo več pojavili v relifnih uradih. Kako se preživljajo relifniki? Doslej še ni znano, kako se godi onim ljudem, ki so bili črtani z relifa. Skoro neverjetno je, da so si našli delo, temveč je bolj verjetno, da so ti ljudje samo povečali število brezposelnih, kateri je bilo dne 1. septembra približno 125,000 v Cuyahoga o-kraju. Živilske izkaznice onih, ki so bili prvi črtani z relifnih list, so čakuje se, da bo nekaj teh ljudi. de Gaulleu, kakor tudi. nad francoskimi letalci, ki so napadli Gibraltar, že danes je gotovo, da se bodo zaradi tega skrajno napeli ameriško - francoski od-nošaji. Državni department ni podal sicer nobenega oficielnega komentarja, toda nekateri admini-stracijski uradniki niso hranili s svojo kritiko francoske vlade v Vichyju, katero dolže, da aktivno pomaga državama osišča v njunem boju proti bivši zaveznici Francije. / Vladni uradniki sicer uvažu-jejo težavno stališče Francije, ki jo drži Nemčija za vrat, vendar pa izkazuje, po njih mnenju francoska vlada vse preveč pripravljenosti za sodelovanje z Nemčijo in Italijo. Ta reakcija se odraža zlasti glede bombardiranja Gibraltarja po francoskih letalcih, dočim vladni krogi ne skrivajo svojega Razočaranja nad neuspehom francoskih svobodnih čet, kate- prišlo nazaj na relif, dočim se rim so pomagali Angleži, ker se bodo ostali preživljali na ta ali niso polastile kontrole nad Da- em razumeti, da bo A, V: i ngliji premirje pod M dei Pustili britanski C ter P?*0 skoro nedotak-j 1 elika Britanija ne kot nekdanjih ta i IWv°.nij' ki bi jih dobila L.^°13a' ka^era bi vzela jiJ6' 3oiSke in belgijske ko-iVskih v priPadla večina ■C^lt kol°nij na Daljnem huNta J31' toda da bi ostala Nt|>®ih rok. Pnega nastopa proti f I h. > 6» « feev p0nski 5ii °sebni poslanec je ^ %%(] °nskega ministra zu-«tv \ ev Yosuke Nasuoka, l J' oSv s®n2acionalni razvoj biv>je • bo posrečilo skoro istočasno | spraviti Japonsko in Španijo ob stran osišča, s čemer se bo razplamtela vojna v druge dele sveta, kar bi povzročilo, da bi A-merika ohranila vso svojo vojno produkcijo letal in drugih vojnih pripomočkov doma in jih ne bi več pošiljala Angliji. Dalje upajo v Berlinu, da bi tako razširjenje vojne prisililo Zedinjene države do razdelitve njihove bojne mornarice med A-tlantikom in Pacifikom, kar bi omogočilo Japonski zavzetje Singapura in oviranje angleške paroplovbe na Indskem oceanu, s čemer bi se utegnilo zgoditi, da bi bile odrezane Angliji vse pošiljatve moštva in vojnih zalog iz Avstralije in Nove Zelandije. mornarici Veli- V '^oe Zedinjenih držav, v 3 uPn° nastopili pro-W tla Daljnem vzhodu. ^ s fa Nemčija profili fc Lern- ker bi prevzela oni način, na primer s pomočjo sorodnikov, ki so med tem dobili delo, itd., dočim bodo nekateri dobili starostno pokojnino ali druge vrste dobrodelno podporo. Črtanje ljudi z relifnih list je odobril župan Harold H. Burton, ki je ugotovil, da če se bo izdajalo za relif tekoče zneske, bo znašal koncem leta relifni deficit mesta $500,000, v katerem slučaju bi zopet napočila relifna kriza. karjem. Seja V petek, 27. septembra se vrši seja društva "Zavedni sosedje", št. 158 SNPJ v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob 7:30 uri zvečer. SEJA Nocoj se vrši seja Slovenskega demokratskega kluba 32. varde v Turkovi dvorani na 16001 Waterloo Rd. UMIK ANGLEŠKIH BOJNIH LADIJ IZPRED DAKARJA Aftgleži, ki nočejo resne vojne s Francozi, bodo vsekakor mnogo utrpeli na svojem prestižu. posledice tega neuspeha bodo kmalu vidne LONDON, 25. septembra. —. Umik angleških bojnih ladij Angleška vojna mornarica in i in čet svobodne Francije izpred čete svobodne Francije so se da-1 Dakarja bo morda prav tako tines nenadoma umaknile izpred soden za angleški prestiž kakor je bil usoden angleški umik iz Norveške. Svetu se je dalo razumeti, da je bil podvzet resen poizkus, da se podvrže Dakar angleški oblasti, zdaj pa so se Angleži nenadoma umaknili, ne da bi dosegli svoj cilj. Toliko je gotovo, da bodo nacisti hiteli iz tega dejstva kovati sebi kapital. Skoro gotovo je, da bo imela zadeva svoj učinek na Španijo in na francoske kolonije, ki so ko-lebale, komu naj se pridružijo: ali generalu de Gaulleu ali naj o-stanejo zveste vladi v Vichyju. "Da-li se bo Španija zdaj odločila, pridružiti se osišču, se bo šele videlo. Toda toliko je gotovo, da. če bi angleške vojne ladje in moštvo svobodne Francije zdaj zavzelo Dakar, bi se Španci pry dobro premislili, preden se pridružijo osišču. Dakarja v zapadni Afriki, katero mesto so angleške ladje tri dni obstreljevale. Angleške o-blasti naznanjajo, da je bitka za poset francoskega pristanišča jn mesta Dakarja v Senegaliji končana. Angleško vojno ministrstvo naznanja, da niso imeli Angleži nikoli namenov, začeti resne vojne s Francozi in da je francoski general de Gaulle sam izjavil, da noče biti on vzrok prelivanja bratske krvi, zato se je ustavilo bombardiranje Dakarja. Angleži priznavajo, da je bilo nekaj njihovih ladij zadetih po izstrelkih francoskih obrežnih baterij ter da so tudi angleški topovi povzročili v mestu veliko škodo. V bitki sta bili pogreznjeni tudi dve francoski podmornici. Ali je Jugoslavija prihodnja na vrsti? Trojanski konj v osrčju Jugoslavije, s katero imajo nacisti po vsej priliki svoje posebne namene. (K našemu včerajšnjemu po-1 ročilu, da gradijo jugoslovanski1 delavci v Zemunu, onkraj Save nasproti Beograda, taborišče za Nemce, ki bodo prišli iz Rumu-nije, objavljamo danes še dodatno in točnejše obvestilo. — Op. uredništva). BEOGRAD, 25. septembra. — Nemčija je zgradila ob Donavi v Jugoslaviji šest "začasnih taborišč", ki bodo imela posebne teritorialne priviligije. V teh taboriščih bodo nastanjeni oddelki iz Rumunije v Nemčijo se selečih Nemcev, ki bodo v teh ta- Rusija želi kupiti ali dobiti v najem od Amerike flotilo ^hT^čud^da morajonapri-' Sovjetska Rusija želi tesnejše sodelovanje ž vlado Zedinjenih držav si je pridobila Ja- tri leta. V je to drama- V' 0 Narekovala Nemčiji I*61 ^°^LZltUsi J^P°nska za-4 in Singapur, na- Sestanek Prosi se veselični odbor in celotni društveni odbor društva "Kras", št. 8 SDZ, da se vsi u-deležite sestanka v petek 27. septembra v Slovenskem domu na Holmes Ave. Ker imamo na tem sestanku za ukrepati vse potrebno glede prireditve, katera se bo vršila v soboto 2. novembra, se prosi vse, da ste gotovo August F. Svetkovega pogreb nega zavoda. Bodi mu obran je blag spomin, preostalim naš sožalje. Seja V petek 27. septembra se vrš seja Federacije Jugoslovanski narodnih domov v Jugoslovan skem delavskem narodnem domu na West 130th St. in McGo-wan Ave. ob 8. uri zvečer. Navzoč bo Mr. Anton Cimperman od Sales Tax Division. Tajniki vseh Domov so tudi prošeni, da se udeležijo. Poroka V soboto, 28. septembra ob devetih zjutraj se poročita v cerkvi sv. Bonifacija na W. 54th St. in Denison Ave. Miss Margaret Zakelj iz 3540 West 63rd St., in Mrs. Frank Loucka. Mlademu paru želimo obilo sreče. oljnih tankarjev, kakor tudi mašinerijo, ki je potrebna za produkcijo najfinejšega gasolina za pogon letalskih motorjev. sti Avstralijo in No- navzoči. — Tajnik. SREBRNIMA Na izrecno željo nekaterih naših naročnikov smo naročili., še nekaj srebrnega pribora, katerega sedaj še lahko dobite do so bote 28. septembra, ko se ta oddaja nepreklicno zaključi. Poslu-žite se*toraj te prilike! WASHINGTON. — Ruska lada je prcd-cž la, ameriški vla-i dplgo listo v ž-iih ekenom-'tih in političnih prednosti, ki h želi dobiti od ameriške vlade a bezi bel š h in te:n:jših od-š vjev med obema vladama. Med sovjetsk'm poslanikom Oumanskym in državnim tajnikom Hullom ter podtajnikom Sumner Wellesom se vrše že dva meseca tozadevni razgovori. Oumansky želi poleg drugih tudi sledeče prednosti: Nakup raznega orodja za stroje v vrednosti 25 milijonov dolarjev, dasi je na to orodje proglašen tako rekoč embargo, ker ga Amerika sama nujno potrebuje pri izvršitvi svojega o-brambnega programa. Prodajo ali najem večje floti-le oljnih tankerjev, ki jih Rusija želi dobiti od Amerike. Amerika naj pošlje v Rusijo svoje inženirje in tehnike, kjer bi nadzorovali in vodili produkcijo najčistejšega gasolina za pogon letalskih motorjev. Prednostno postopanje s sovjetskimi državljani v Zedinjenih državah od strani skih uradnikov kakor tudi uradnikov državnega in justičnega departmenta. Trgovinski sporazum med obema vladama V trgovinskem sporazumu, ki sta ga nedavno podpisali ruska in ameriška vlada, se je Sovjetska Rusija obvezala, nakupiti letno za 50 milijonov dolarjev ameriškega blaga. Rusija je zdaj silno zainteresirana v ameriške produkte, katere pa hoče Amerika ohraniti za svojo lastno obrambo. Pod "moralnim embargom," ki je bil uveljavljen za časa ruskega napada na Finsko, se ni prodajalo Rusiji najfinejšega (Dalfe na S. str.) meroma kratkem potu iz Rumu-nije v Nemčijo, "počivati" v Jugoslaviji? Bojimo se, da bo to "poči van je" dolgo trajalo, naj- Nove kohorte razbojnikov V soboto je prispelo iz Nemčije s posebnim vlakom 100 na-daljnih članov črne garde in petdeset članov sanitetnega zbora, ki so se pridružili petdesetim gardistom in petdesetim bolničarkam, ki so že tu. Vsa družba je bila odpeljana z železniške postaje v barake s šsstimi posebnimi truki, ki so jih Nemci pripeljali iz Nemčije. Po našem mnenju, tiči za celo zadevo nekaj d.ugega, namreč največja izdajska ukana Nemčije, ki je spravila v deželo svojega najdovršeneišsga trojanskega konja. Te baraka s svojo radio-oddajno postajo in s svojimi znanimi SS pobojniki, bodo tvorile najbrže glavni stan nem- brze dotlei, dokler Nemčija ne L, , , , , , „ , v.,,/' T 1 •• „ ške pete kolone v Jugoslaviji, ki "odreši tudi Jugoslavije. — Op. . TT 6 J se ji obetajo crm dnevi. — U- redništvo. uredništva). Temeljita oprema barak Barake niso zgrajene tako, kakor da imajo služiti samo za začasno bivališče, ker imajo konkretna tla in so obite s pločevino ter opremljene z radio-oddajnimi postajami. V barakah so nameščene vojaške poljske I d™8tvenega doma na Recher kuhinje. Na pripombo časnikar- Ave- Uidejo naj tudi Mrs. Le- var, Mrs. Julilija in Mrs. Zig-man. Prosim, bodite točni. — Režiser. Vaja Naše zvezde Člane, ki imajo vloge, se prosi, da se gotovo udeležijo vaje, ki se vrši v petek 27. septembra ob 7. zvečer na odru Slovenskega FRANCOSKI UMETNIŠKI ZAKLADI NEPOŠKODOVANI Listi, ki izhajajo v nezasedenih pokrajinah Francije, poročajo, da so ostali vsi francoski umetniški zakladi nepoškodovani. Prav tako so nepoškodovane vse neprecenljive zbirke francoskih muzejev, ki se nahajajo deloma v zasedenih deloma pa v emigracij- nezasedenih pokrajinah. jev, da te barake ne izgledajo kot samo začasna bivališča, je nemški poveljnik izjavil, da pričakuje, da bodo barake tekom dveh mesecev odslužile svojemu namenu. Prihod SS pobojnikov v Jugoslavijo Po dovoljenju od strani jugoslovanske vlade, ki ga je dobila Nemčija pred poldrugim mesecem, je prispel semkaj štab pro-slule nemške SS (črne) garde, pod čigar nadzorstvom so se gradile barake. Dela pri barakah so izvršile jugoslovanske nemške manjšine pod vodstvom svojega lastnega voditelja — dr. Janka Seppa. Otvoritev V petek in soboto se vrši otvoritev Seme's Cafe, 6507 St. Clair Ave. Serviralo se bo oba večera fino večerjo in bo tudi petje in godba. Vabljeni so vsi prijatelji in znanci. Doma Z Želetovo ambulanco je bila pripeljana domov iz Mt. Sinai bolnišnice Mrs. Gertrude Koshel, stanujoča na 15614 Huntmere Ave. Prijatelji jo lahko sedaj o-biščejo doma. Želimo ji' skorajšnje okrevanje. ' ' Eltitit 2. ENAKOPRAVNOST! 26. septembra, J" v: Ai 4%5$b. ouifclžlts *AN "ENAKOPRAVNOSTI" k L\i 6,1 £*"3 T" P / ' roi en iti d l'< 1S l ^ 1 % >11 5: *4 a % y li i a pom THE A Bombnik in lovec 6231 ST. Issued >u v-Clevt >11 5: Fo razns zw 6 me jr ) poŠti za 6 mesecev .. Za Ze'dinjene dr za 6 mesecev1............ Zg, Evropo yn celo leto .................. Cleveland!!, ve, za celo lete Južne A idu, za celo leto Kanadi in Mexic Čitalnica SDD o ci :alnice Slovenske-: ..41.5.0: ...$4.00! L;.tered Ohio, flee at Cleveland, 879. Pravzaprav bi se moral vsak zajedati svojih dolžnosti, ter spolnjevati kar prevzame na društ- 1..: doma na Water- ^ ^h. 00 Rd je imelo tri mesečne po- Pozdrav iitnice z sejami. Zaposlen je bil j e Frank Petrič, knjižničar, ka- ;eri posojuje knjige članom či-: _ :aluiee. Slov. del. doma, vsako do 9 ure zvečer. Aktivnost slovenskih derno- •: ^jam članstvu čitalnice, ' kratov v 32. vardi e zopet vršijo sejV x M. Bashel, tajnica kluba društev. WILLKI N BALON ;c k ..: ...U ire več, i jb. Neka i 10 sp —1 - .10 DI Bdnov po k( aziranje, d: i, ji je tre i kega kanaidata : nsKi si :edsedn ož" dot Dstavil Rooseveitu po roDu 3 teden -dni takih govorov, 1 -steklih desetih dni, pa bo nje n M, b v svoji govorniški gorečnosti 0 — v / Vv iLkisje\ o n^si 6co ži: osti govora, ^žclaj ni iioogug sebe izgovoril v svoj politični venci j i v Pniladelphiji je vla-laj reče kdo karkeli o republi-vendar priznati, da ima za mnogo obetajočega moža — Čitalnica S. D. D. se tudi naj-:e_:se zahvaljuje H. Slanichu za 32- varde je imenoval n igo, katere je daroval niči. Prosim, rojake, kateri ima-j jjanstva in zmožnosti, moža, ki bi In1' idil ko takih državah kot sta d: lastsva revija ta famozni " n Slovenski demokratski klub 32. varde je imenoval sledeči čital-1 kampanjski odbor za november-ke volitve: Anton Vehovec, 3 ]. i ;m . da ste jih že preči- mestni zastopnik, kampanjski "da ifh darujte atainici M:Lovrence Leskovec, , trgate, da se lahko tudi podnačelnik, Jennie Fonda, drugi rojaki, katerim ni mogočo, druga podnačelnica, Vic. Toma-: bi si kupili knjige sami, po-l^, tajnik, Albina Smrekar, bla- seže : -i io dobrega čtiva. ' gajničarka. Bertha Cerkvemk, Čitalnica ie tudi. pri volji ku- sapisnikarica. : i 3: ijige, k - se tudi na slo. Policijski odbor: Mihael Lah, x irskem književnem trgu čuti predsednik. Odoorniki. Mihael evropska vojna vihra, in tudi ^ah, jr-> Trček, Frances besedami državnika. Toda I knjig ne moremo dobiti iz do- Susel> Frank Turek' Jos- Vrane" iel Wi1 S ' ^ ^ Anthony Somrak. Krajev- V teh resnih časih rabimo ni načelniki: I. district, Geo. Ma-udi malo razvedrila. Kakor so r0^' načeln>k, Anton Stefančiu nam potrebne knjige, tako nam je potrebna tudi dramatika. Izreden razvoj bombnega le-j tala z ozirom na njegovo nosilnost, brzino* vrhunec vzpona in predvsem z ozirom na akcijski radij, je vodil k novemu vrednotenju vojnega letalstva kot operativnega instrumenta. S stalnim izboljševanjem letečih sposobnosti bombnega aeropla-na je rastel automatično tudi delokrog vojne aviatike. Pri presojanju letala kot orožja so bolj in bolj izstopale operativne naloge," njegov tehnični napredek pa je ustvaril iz letalstva samostojen element, ne več zavisen in podrejen operacijam vojske in mornarice. Bombno letalo je ofenzivno orožje, ki prenaša vojno v nasprotnikovo zaledje, da tam do-in uresniči svoj osnovni rova slika obledela'celo ine in Vermont. leKinsi bo 11UI bmitn goes to \ V as-H-iri^ tori, ; nastope, s katerimi " in bivši član Tam-j icija {ion Jviliota in razpravlja o nje-: priredi za otvoritev sezone Z.1,- in Chas. Benewol, asistenta. II. distrikt Mihael Lah, načelnik, Lovrence Leskovec in Frank Turk, asistenta; III. distrikt: J. f*k *1 u :* '^OVliV U02 nbastičsih g i , - ^ - ;e vVilikie g ■ aveev je ^qstal "t jospoege iz . ouO-^a bril< al " Vi izgledate ustvariti. Tudi jaz se goes tu tu cilj: uničiti nasprotniku tiste vire, iz katerih črpa silo za napad ali obrambo ter z neprestanimi napadi demoralizirati narod, mu zlomiti odporno silo in ga z armado vred prisiliti h kapitulaciji. Dogodki zadnjih dni, ko je letalstvo odločalo in določalo premike zemeljskih akcij, nam jasno kažejo, kakšna silna in usodna zabloda je bilo mišljenje, da letalo nima in ne bo imelo odločilno vlogo. Do-čim je bila bombnemu letalu posvečena v mirnem času naj- zoril i :e 33 /oktobra komedijo v treh ^ta, nacelma, Jos. Hočevar m 'v>kon=ke homatre" Josephine Zernic, asistenta; IV. v . >r. nn bo vam ža:, distrikt: Louis Turk, načelnik, večja pažnja, ki je imela za po j Cicei'U, 111., pred skupino j posetite Verouka v nede- ^ouis Šimenc in Anton Rudman, "VI. fantje, ne izgledate jcc |'jo 13'oklpbra, ob 3 uri popol- ali Harvarcla ] kot ljudje, ki znajo kaj storiti in i že prav tako trdo delal kot kateri koli "guy" v tdj množici. In jaz.sem zmožen opraviti prav se jim je do- '• 5ne- Vstopnina v predprodaji 35. • • • pri blagajni 40 centov. Louis Elovar Zahvala asistenta. Svetovalci odbor: Louis Jei> kič, načelnik, Paulinfe Mausar, Mary Gozdinovich, Geo. Turek, John Prusnik, Frances Salfaich, odborniki. Reklamni odbor: Albert Smrekar, načelnik. Joe toliko dela' kot • vsak "sakramenski" .(damn) izmed vas , . — To ie res govdr, ki ie vreden kandidata, -k? uatahbvitelj-'-!• 8ru-• Vraneza, A#on- Tomše,• Ana* O- ;iku m se večjemu cloveico- ;.-tvi: nastopa proti velikemtil'cl/žav ljubit Edoseveltu. Poi-otiio ud pove, če je- WillW po 1 ganem govoru izpljunil i ;oj'č;ik, katerega'je kot "te guy" skoraj gotovo mora; imeti v tistih. Rock island# pa je postal V/iillcie.evangelist: ' is,"" je roti ne glede na to, kaj si mi siljtijte svoj in fantov in moz iia evro Ta":or" štev, 139 S. N. P. toničar, Frances Debeljak, Ema- J., čestitam m se zahvaljujem lia Sayher, John Brodnik, John I-IP-R ! i ' V klinjam i .nj.m vas svojem - ril .o,, ki so v r ide- Jsnčar, Frank Skotin in John obiskali proslavo 30-Ietnic3 Rebolj. .1 -rvitja zastave našega dru- Seja tega odbora se vrši v če- I šttva " I Jednote. o men. boiisci pa je ved 3ti, kc Roosevelt izredna <1; L:L? _ . o cm t ;en na "izre< zm ifnii d v; nor, ne po sti in fantazije — hcte| zmožnosti" ima prav za prav iki. "Ali je morda to njegova 'Tabor" štev. 139 S. N. P. trtek dne 26. septembra v Tur- kovi dvorani na 16011 Waterloo Road. Poročevalec ih Frank Gustinčič, ustanovitelj in podpredsednik, dr. "Tabor" št. 139 SNPJ loja radi prireditve )žnost, cu U: cl Lomrai Liio tirzav Hitlerju iicil monakovsKi \ vniško zmožnost j Mussoliniiu, i 'c:a l JOD iUVciCi uo gorosiasnin k-predsedniški kandidat ki jih kvasi ter potem v Silno virego bi prihajali n< i mu utesnili n spravil ■če iz.ih, i v i 'in strelja rc^iuO-ikansKi n ob njegovih političnih blodnjah, zopet preklicu je, ni čudno, da j $vuje republikanske .svetovalce, napadi na Roosevelta od l^oga cirn-moida škodovati, ne morejo mu p«.. t ikšnega kova kot je Wihkic, ki s svojim govori st\ tako misl časih, ko či gih, ko ga kova kot je Wiiiki aza.', da je bombastičen in da potem preklieavati, češ, da "ni Opozarjam vse zastopnike in z? stopnice Kluba duštev Slovi- .--kega društvenega doma, da •a vi ai seja v ponedeljek dne 30. . ■ 'tembra ob S. uri zvečer. Prosi se vas, da ste navzoči vsi, ni treba da bi kateri se izgovarjal, c ; da se brez njega naredi, kajti. I dolžnost nas jp, ds se vsak vde-j.it ž i Sfje, da potem lahko na svo-I jih sejah poroča, kako se deluje ia napredek Doma. : a skreniti imamo tudi več SOVJETSKA RUSIJA ŽELI TESNEJŠE SODELOVANJE Z VLADO ZED. DRŽAV (Dalje s 1. str.) gasolina za letalstvo kakor tud ne mašmerije, ki je potrebna pri produkciji takega gasolina. Potrebno mašinerijo za produkcijo takega gasolina morejo preskrbeti Rusiji samo Nemčija, Anglija in Amerika, ker pa prvi dve zdaj ne prihajata v po-štev, preostane samo še Amerika, na katero se Rusija tozadevno lahko obrne. je gOVOl il." In tak mož lo llaj v teh resnih d, kot grozi vojiia zaviti v svoje plamene, ves svet utegne vsak trenutek izbruhniti vojna med Zedi njenimi državami m japonsko, tak mož m.j torej v resnih časih zamenja predsednika Rooseveta? ! Amei glavo padlo, da bi v tej usodepolni nuastvo pošiljajo v Belo hišo političnega Pavliho, ki rno 1 stvari za jesenske prireditve, c t'- vas prid'"1 samo tako Med vladnimi uradniki v ' k :: ■ j" bilo na par zad- Washington!! je izzval dobro vo- * i ', 'e nemogoče delati. Ijo apel Rusije za prednostno Prva prireditev je že 20. ckto- postopanje z ruskimi držaVlja- takorckpč pred durmi in se ni, češ, da so pokazale Nemčija tre! a kr.'.r pripravljali, do Japonska in Rusija kaj malo ko- us-: li. operacije v zaščiti pravic ame U:vn, da boste upoštevali to riških državljanov v dotičnih de- ; opozorilo ter boste prišli na sejo. želah. prekli f; koli, c nost n ■ti H uoeto imo v fio saj da eno uro govoril! Roosevelta ždsednika a vs „i, žrtvovali kar je pr napake j )vd: cn je najmočnejša a zapadni hemisieri, ampa i...tanstvo vVenoella Wid idej a n se bodo voditelji republikansk to res tisti človek, katerem^i na ljubo sm previdnega Tafta in politično zrelega in z dr a kakršne ka osel:* m svetu, stranko ji vega Vandenberga? '•Čestitke sodniku Franku J. Lauschetu, ki se je od-ov.l, da se ne umakne pred Iluddyjevo obravnavo, čestit-;• Cuyahoga okraju, ker ima takega sodnika! "i;: :z a :roka in pravegj, razloga je Ruddyjev odvet-, r. .is O. Connell zahteval, da naj se vrši obravnava :klyju, ki je obtožen delavskega izsiljevanja, pred u. irn sod:.ikoni, ne pred Lauschetom, češ, da ima sodnik Lausche gotove predsodke. Stvar je prišla v ponede-: jek pred vrhovnega sodnika supremnega sodišča države Ohio, ki je zavrnil obtožbo, da ima sodnik Lausche pred- , . .. . i fxzviiAXT-E r ^ i XTTZ T r a Tio/vr-rTi urno, ki je zavrnil ODIOZDO, aa ima sociniK sušene preu- Oi-iiAJNI SODNIK i' RAi\£l J. IjAUSC. IF' )CvKe< Zdaj je bilo na sodniku Lauschetu ležeče, da li bo pore a Ki lan v naših dnevnih vesteh, je okt zavrnil zant< cnii sledico naravnost frapanten raz voj,, je lovski aeroplan v bistvu ostal isti. Toda, čim bolj je rastla brzina bombnega letala, čim bolj se je večala in postajala močnejša njegova oborožitev, čim bolj se je večal njegov akcijski radij, tem bolj je postajalo jasno, da lovski aeroplan ne more in ne sme ostati v svoji prvotni klasični obliki, če hočemo, da bo predstavljal solidno, močno in učinkovito aktivno obrambno sredstvo. S predpostavko, da mora biti lovec kot branitelj vedno in v Vsakem primeru hitrejši od bombnika, so šli graditelji za tem, da so mu dali nadmočno orzino, ki se pri modernem lovcu giblje med 400 in nekako 650 km. Drugo vprašanje, ki ga je bilo nujno potrebno rešiti, je bila oborožitev. Moderno bombno letalo razpolaga večinoma s tremi artilerijskimi položaji: v nosu, kjer je navadno ena ali dvojna strojnica; v vrtljivi hrbtni kupoli, kjer je postavljena prav tako ena ali dvojna strojnica (v nekaterih primerih celo 20 milimetrski top, ko n. pr. pri francoskem težkem bombniku Liore et Olivier Leo 45) ter ta-koimenovana talna strojnica v trupnem dnu, ki služi za obrambo pred napadi od spodaj navzgor. Pred nedavnim se je pri nekaterih tipih pojavilo še četrto strojnično gnezdo — v repu. Iz tega vidimo, da je oborožitev izredno močna in postavljena tako, da ima lovec resnično malo možnosti, netvegano napasti bombni aeroplan. Pa lovec in njegova oborožitev? Oborožitev, ki jo kot standardno poznamo v svetovni vojni, to je, največ dve strojnici, je bila zadržana še mnogo po njej in je predstavljala edino napadalno in obrambno orožje lovskega aeroplana. Toda pri taki oborožitvi se je bilo bati, da bo postal lovec "luksuz," kajti v nobenem primeru ni bilo mogoče misliti na to, da bi se lovski aeroplan s tako nezadostno oborožitvijo mogel uspešno postaviti po robu s strojnicami obloženemu bombniku. Zahteva po močnejšem in večjem orožju razdalj, le Angleži so ostali konservativni, top na lovskem aero-planu so dosledno odklonili ter zadržali princip velikega števila strojnic, kar nam — poleg dru-1 gih — dokazujeta njihova znamenita lovca Hawker "Hurricane" in Vickers-Supermarine "Spitfire," ki so ju oborožili vsakega z osmimi strojnicami. Na splošno obstoji oborožitev modernega lovca iz najmanj dveh strojnic, ki moreta biti postavljeni ali v krila in delujeta izven propelerjeve rotacije, ali pa sta vgrajeni v levi in desni bok in hrbet pred pilotovim sedežem ter sta sinhronizirani, to se pravi, da streljati skozi pro-pelerjevo rotacijsko polje, ter enega ali dveh 20 (23) milimetrskih topov. Velika prednost bombnega letala je v dejstvu, da je njegovo celotno orožje postavljeno tako, da se more gibati in streljati v vse smeri, kolikor mu seveda teh smeri ne zapirajo njegovi mrtvi ogli, ki jih predstavljajo predvsem krila in repne površine. Lovski aeroplan pa ima to neugodnost, namreč popolnoma nezavarovan hrbet, ker je vse njegovo orožje trdno vgrajeno, s katerim more delovati vedno samo v smeri letenja. Z drugimi besedami — kadar lovec napada, mora svoj cilj vizirati s celim letalom. Razumljivo je, da mora biti zato izredno okreten, da se mora odlikovati z veliko lahkoto manevriranja, kajti neokretni lovci bi postajali lahek plen celo najtežjih, dobro oboro ženih bombnikov. Bombniki, ki lete v strnjeni formaciji, si s tem povečavajo število mrtvih oglov/ kar prihaja v prilog edi-nole lovcu, ki te mrtve ogle izkorišča za napad in za svoje kritje. Lovci napadajo ali' od zgoraj ali pa od spodaj. Vedno pa velja eno: napad mtora biti nenaden, silen in prodoren. Lovec ne sme nikoli dovoliti, da se nasprotnik pregrupira tako, da ima ugoden položaj za streljanje, kajti prav to more postati za lovca usodno. i . ŠKRAT Tole niso oglasi. Jaz v vem, če veste, kako dalec , nesota. Od tako daleč naši rojaki kupiti zadnj0 ^ čevlje (šuhe) k Mr. k° jerju, 6410 St. Clair Ave' Naš Mike Pokier, tisti-^ daja Gulf gasolin na. ^ St. Clair Ave. je keg# otvoritvi Bush Bowling * Udeležilo se je kakih Pe ■ di, tako sem konštatir jih cigarah. V nedeljo dne 6. poslovijo od vas ^ P' uri popoldne Slavčki v • ^ mu. Povejte jim, naj ^ ^> drugo leto. Še enkrat 1 šal, kako Slavčki poj0- Tole sem slišal Boj z volkuljo za sedem mladičev Nevesinje, 30. junija. — V planinskih predelih gornje Hercegovine imajo kmetje težavno življenje. Boriti se morajo s trdo grudo, boriti se morajo z zimo in pomanjkanjem, boriti pa se morajo tudi z zvermi, ki uničujejo njihovo drobnico. Toda ti kmetje so junaki, ki se upajo z golo roko nad volka ali tudi nad besno volkuljo, ki se bori za svoje mladiče. Najpogum-nejši med njimi je gotovo kmet Obrad Mandič iz Leskovega Doba, ki že nekaj let stalno hodi po gozdovih in išče med skalovjem jame, kjer imajo volkulje svoje mladiče. Pravkar je opravil en tak lov, kjer pa je uspeh domala plačal z življenjem. V teku zadnjih let je Obrad polovil že 107 živih volčičev. Ko je te dni spet prinesel volčiče v Nevesinje, je zbudil ogromno "pozornost in otroci so kar drli za njim, ko jim je razkazoval volčiče. Prodal jih je gozdni u-pravi po 25 din komad. Pripovedoval je: —Imel sem pred leti nekaj živine pa so mi jo volkovi čisto razredčili. Zaman je bila vsa moja pažnja. Ko sem imel drobnico na planini, je od nekod pri-dirjal volk in mahoma poklal nekaj ovc. S puško sem se odločil, da bom začel ugonabljati od str^p vam prodasta hišo ali P ^ Pikš in Ružička, da b05,.^ p vsi pod streho, cela dr"21 ^ in mačka, grili, stenic6' ^ ^ konji, prašiči, bik, k°ze koši. Kadar odpiram vra bolj po ribniško oni za 0 .j sebno v petek in sobo 0 metu. Mary Škufca, 931 ^ Indianapolis, Ind., je , i, bi vsi naenkrat radi ^} kolono in je vesela, spoznala v Clevelandu- k ne Lai J Zid L il^V. ;che. češ. img Lc zv priobčil Plain D* svo.i ;•. ciOA Bor ou siet rečeno; Je time • -edoval obravnavi ali jo prepustil drugemu sodniku. k sodnik Lausche ni pomišljal. On ve, da je ta .'( . L 0\e dolincsti. In to je dovolj velik vzrok, je bila več ko upravičena. Po- volčji zarod lastnoročno po pe- -.a tako kakor se je, da bo namreč pred- ieg strojnic (2—4) je lovec po činah. Vsako pomlad grem na * . \. j ' mnogih polemikah - za in proti lov. Že mnogokrat sem imel , ! , i • ; t dobil — top. Francozi, Nemci, srečo, da sem dvignil mladiče J.tre Ru.ulv ;)0 delouen pred sodnikom Lausche- ^ ,. . . . * . . .. . . , , _ • i J 1 ti • 1 Poljaki in celo Američani so iz gnezda, ko je bila volkulja j liue i nopristrau: ke obravnave, do katere Ji1 Sp0zna]j sjino vrednost aero- bogve kje za plenom. Pri tem OGLAŠAJTE V .v. .)<-t niti oil, nit", kvteri koli drugi obtoženec planskega topa, ki dovoljuje gnezdu pa sem osem dni čakal "ENAKOPF-A uspešen napad tudi iz večjih in čakal s puško s krit v bližnji niS®" zasedi. Toda volčicev ^ v_ gel ukrasti, ker me lja opazila in ni hotela svojih mladičev. ^ prišla blizu mene in Je ^ * strašno tulila in nek0 komaj rešile urne nog^ ^ sem nekajkrat usti6 njej in vem, da sem J° . j/ nit, toda to jo je še ° gotilo. Imam pač sla jjl Nedavni dan, ko sem ^ zasedi in sem se že h° ^iiU viti domov, sem opazl ki je vodila za seboj ^ t#., čičev. Ker sem bil ' ^ ^ ^ kraju, da se mi volk11 f, treba preveč bati, sel® , izkusiti srečo. Toda me je volkulja zaslu - ,el 1 t» "i 1 ^ >4 opazila, ko sem čepe ^ v-f Besno je zavijala in^v^ njala, poskakovala i**1 jii ^ malo je manjkalo, da segla. K sreči pa Je j se povaljala po tleh-sem te kratke trem1 ^ f; bro pomeril. Po st1 dvignila in ponovno ^ i tem na se ie umaknil* iz. pustila mene in ^ ^ j sem nekaj ur. Ker se ^ javila in nisem več g^e>' zavijanja, sem op&znU ^ drevesa, polovil vol&ce o" dal v vas. Kmetje s°q^ ^ rovali po stari šegi. t0 ■ i ^ je malenkost v kami, ki sem jih Če kdo želi, mu po ^ bavim mlade volčiče- 4 bro naj mi plača, kajtJ\ takole postavljati živ kocko. ft; pa nima pravice, zahtevati več." 26' septembra, 1940. BBNXEOPRIlVNOII STRAN 8. HUDA URA SPISAL FRANCE BEVK 6eodkritnna?r0tGVal?''je Ivanc Sani Zalajal bi bil h. ' a Je zadrževala misel » "Jaz pri tem ne ji v *®1 ^sede. Taka je, da bi bi si 1Ca nc moSel ubraniti, če si ga. izbrala." jeg0v je bil tako rezek, MbnSlivarja kar zbadal. 4l0j na2emtii, hudič, ne bo je % je 7ao. fr- Težka nejevolja ^iW&T*™^olje,če leč. In Do večera je še da-jutri je tudi še en dan. ^DoifVC1 S° Se nagl° P°mi" PreJ rJava- k tlom njuni v a 0 sena je bila za-'e&ka«?t ° ra^° vzvalovano, ze- ^PWvalT^' ^ naglo ty,y„, v s°ncu, ki se je že tu pa t vseh pobočjih. Le Senc, »aiU So ®e ležali pasovi zganil ?2vSe Je kdaj pa kdaj Ne! Zanj je čutila le usmiljenje in pritajeno krivdo ;. . Odgnala je misli . . . V sosednji senožeti so pele orglice. Zatopljena v misli ni opazila, kdaj je prišel Tine, se vrinil v vrsto pred njo. Začudila se je. Če- ||Ves mrk je ni niti pogledal. Na vsaki strani en fant! To jo je zabavalo. Bilo ji je pa tudi neprijetno. Tineta v tistem trenot-ku ni marala. Morda ga ne bo marala nikoli več, ne danes ne jutri. Tega še sama ni prav vedela. Orglice so utihnile. Če ga je ljubila? Njegova vna-njost ga ni privlačevala, laskala ji je strast, s katero jo je lovil. Neredko se ga je bala. Včasih se je zamislila: Oče bo u-mrl, ostala bo sama, morala se bo omožiti ... Ni ga hotela odbiti. Le zdaj — zdaj ji je začel presedati . . . Pavle je bil utihnil. Z grablja- ko besedo. Poznala je občutljivost fantov in se bala. "Tega ne dobiš," je bila vsa zmedena. "Sama sem ga od nekoga dobila." Pavle ni verjel dekliškim izgovorom. 8. Zalka je bila med delom zamišljena, nič več razposajena, kar nekam spremenjena. Bilo je prvič v njenem življenju, da se je resno poglobila vase. Narahlo, prav narahlo se je je bilo "Pa ti ga vzamem," ji je se- dotaknilo spoznanje, da življe-gel z roko na jopico. | nje ni igra. Ko je zagledala fan- Ne, tega pa ne! Kaj pa si mi-,ta, ki sta si stala nasproti s slil! Zalka se je obrnila in zbe-! smrtno mržnjo v očeh, jo je ob- žala, Pavle je tekel za njo. Dohitel jo je v gosti skupini bukev. šla živa groza. In to se je moralo zgoditi prav v trenotku, ko se Z desnico ji je tiščal zapestja o- je prvič nekoliko ogrela za fan-beh rok, z levico ji je iztrgal šo-1 ta, četudi se še ni bila do konca pek. Smejala sta se. Zalkinemu j odločila. Toda eno ji je bilo či- •0> uwazi se few: se % je izgubil £>iio je mirno, mir- mi je vneto pritiskal za njo, a živčnemu hihitanju je bilo primešano sramovanje in neka bojazen. Obhajala jo je čudna tesnoba, sama ni vedela zakaj. Pavleta je prosila z očmi, naj odneha. Ni je razumel. S širokim smehom na obrazu si je pripenjal šopek za klobuk. "Tak si," je bila huda. Zapestja so jo bolela, jopica ji je bila na prsih zmečkana. Tine je stiskal pesti. V očeh se mu je zelenkasto svetilo ko razdraženi mački. Ujel je Zalkin sto jasno: za Pavleta se je huje tresla kot za Tineta, ki ga je celo črtila. Tako jasno kot njeni občutki bi ne mogla govoriti nobena beseda. Morda je bilo za to treba prav tega dogodka. Med delom je postala. Ozrla se je po Pavletu. ženske so grabile seno izpod grmovja in z o-sojnih rebri. Moški so ga nosili na sončna mesta in ga stresali, da bi se bolje sušilo. Pavle se ves čas ni ozrl po ljudeh. Zadel je veliko plast sena in ga nesel, da z izzivalnimi pogledi in ni pri- molkom, je bila zagrenjena. Pa krival srda. Klobuk si je bil za- vle je zaslutil, da je bil morda suknil s šopkom na čelo, kot da šopek, ki ga je nosil na klobu- je vročina. I ona se je na ves glas zasmejala. * # tis- 80 goreli. Zalka i Ne njemu, neki domislici. Poji gibal a a Pavleta. Roke so se! grabila jo je zlobna nagajivost, k zaiJj Same od sebe, ni vede ^bin**%e.Vsaje kipela, ton] in vročega dne. Kdai *°tranjosti. ^la i)0 kdaj se je bežno o- % v e u> kakor da se ogle-' v zrcalu, e da je od nestrpnosti kar drhtela. Tine se je mudil pod velikim grmom, stresal debele plasti grašice, da bi se laže sušile. Ko se je ozrl, se je bila vrsta nad njim že sklenila. Zalki je trepe-^ V nekaterih | tal pritajen smeh na obrazu. Iz-^ $e j: Samo sebe ni poznala j pljunil je in odšel na konec se-% »„la.Zyme^a- Tudi se je nožeti. boječi, proseči pogled, se zganil [ so se mu napenjale mišice na roko stroj, brcnil v mravljišče in kah. Vroč val je šel Zalki po te-izpljunil. i lesu. "Fej te bodi!" i Zalka se je zdrznila in naglo Pavle je zazijal vanj. j vlačila grablje. Ali je ob pogle- "Tine, komu si to rekel?" se du na kakega drugega fanta že mu je ob spominu na prejšnji;kdaj tako čutila? Tine je bil da-večer potreslo telo in glas. j leč od nje, le kdaj pa kdaj se je Ne, Tine ni mislil njega. Gnus prikazal izza grmovja. Videti je in jeza sta ga bila obšla le do bil srdit. Klobuk mu je pokrival vase. Bila hobramislila sama V 2pZl?a' ki naglo dere v d f Prodaj je bL " olj, k ,. ekle. Saj je bila še beSej ^ Mohor govoril le- '>SaBFatt je ČUtoa n<" y ? ti t A l* Zalka se je znova zasmejala. do- Ni se smejala le Tinetu. Saj sa-bilajma ni vedela, kaj ji je. Še nikoli ji ni bilo tako kot tisti dan. Pa-vletova bližina jo je spravljala iz uma . . . Prej ni niti s senco kake misli kdaj pomislila nanj. Da, bil ji je po godu, to že. Za I Mohorjem najzastavnejši fant v Zalke, ki ji je roka tujega fanta segla v nedrije. Tedaj pa so se mu oči zasršele v Pavleta, ves se je tresel. "Tistemu sem rekel, ki se vede kot svinja." Vedel je, da je Pavle močnejši, a tedaj ni. mislil na to. Bilo mu je vseeno, da le izbruha svojo jezo. Dekleta so se plašno u-maknila. Le Zalka je stala na pol obraza, ki mu je bil ves v senci. Ni se ozrl ne na levo ne na desno, ko da zanj ni drugega na svetu kot delo in pekel v prsih. Sonce je padalo skoraj navpično, sence so bile kratke. Zazvonilo je od treh cerkva. O-zračje je bilo polno brnečih glasov, ki so se prepletali med seboj, se čudovito skladali z mo- mestu, oči so ji begale od fanta drino neba in dnevno lučjo. De- -tešen " ~ "UL ugajal, a bob d» Za zrela ČUB- je ,! v kateri se je razvi- -1 in a ^rupena. Vsa ne-! vasi. Toda bala se je njegove ^ Vm- i ^reračunljiva je bila ! zaletavosti in jedkega norčeva- . . % J*t° ušlaz doma v trgjnja. Ko je opazila, da se mu o-l^a grmovja. Jezilo do fanta, vzelo ji je bilo besedo. Tudi fanta sta bila mirna. Tako izzivalno mirna, da je navzočne spreletavala mrščavica. Čakala sta le še besedice, najmanjše kretnje. ! "Tako je prav, fanta, le kot petelina," se je prikazal Mlakar ga je, a 4 "Ia i UUilid V Lit, 11 Id. iXU JfcJ UUcl^lidj Ud. DC illLl U" , # NL**. Vrnila se je šebračajo oči za njo, se je zaon- se ]e smehljal da b. se ne zame- V Mil rti W* "IIVtATTl r* Z"X fITO A smrtjo, oče ji mudila. Sprva ji je laskalo, a nato "1 delavcem "Drevi se bosta^ bh ^ VZpI u l _ ........ i na nitri Irn ip npHplm 7, (ia 1® k sebi staro se- j se je tiho smejala. Morda bi jo ° neki dan ne ostal či-j rad ovil okoli prsta kot marsi-Svet. j) e' SaJ je ni več mikalo katero drugo. Pa se je zamisli-i- VTa **6 svobodna.1 La. Ne, z njo, ki se je sama rada na slepo se je vda- j norčevala, bi se ne upal norče v Ust' ^^tudi ni bila pro- j vati. Občutkom nemira in bla,-|%jo j. e!"n zmislu, kot to ra-jženosti so se pridružili ugovori. F4 le Za , Je' je manjkalo do! Čemu kaže manj poguma kot % li pa jutri, ko je nedelja. Zdaj pa nekoliko ograbimo seno od grmov, da bo popoldne manj dela." - Fanta sta bila ko prebujena. Premerila sta obraze, nato sta se osramočena umaknila. Oči pa jima niso bile nič manj grozeče. lo je bilo končano. Pomolili so. Nato so počakali, da sta se pri-zibala Slivar in Ivane. Posedli so v senčno rupo. Jedli so počasi, kakor s preudarkom. Medtem ko so žvečili, so jim počivale roke v naročju. Tine. je sedel Zalki nasproti. O-pazoval jo je izpod krajcev klobuka, kako se je skoraj naslanjala na Pavleta. Bilo je kazno, da ga nalašč draži. Ni čutil lakote ne žeje; jedel je le, da bi ne vzbujal pozornosti. Zalka je jedla s tisto narejeno dekliško skromnostjo, kot bi ne imela ust. Tineta ves čas ni na ravnost pogledala, a ga je ven-' ma. dar videla. Le Pavle ga je bičal Jed ga, mu nalašč razkazuje: Ali ga vidiš ? Videl ga je. Seveda ga je videl. Zbadal ga je naravnost v srce. S kazalcem je sunil v svoj klobuk, da mu je zletel na tilnik. Strmel je v Zalko, samo v Zal-ko. Saj ni hotel izzivati dekleta, izzival je Pavleta. Sprva se je Zalka temu str-menju le zaničljivo nasmihala. Nato ji je začelo presedati. Postala je vznemirjena. Ni ga mogla več prenašati. "Ali me boš mar kupil?" ga je prebodla s pogledom. Smeh. "Nimam tako črnega krajcarja, da bi ga dal zate," ji je vrgel strupeno. Pavle je potisnil klobuk na tiho. Kazno je bilo, da čaka le u-godnega -trenutka za udarec. Zalka je bila ko olesenela. Žaljivka jo je zadela v živo. "Zda j pa nalašč ne," si je šepetala. Zatrla je solze, ki so ji silile v oči. VŠe to jutro si*drugače govoril," se ji je tresel glas. "Nihče te ni po čem vprašal, a si se kuhan in pečen lovil za menoj." Slabo za slabo. Saj tedaj ji je bilo že vseeno. Tine se je ozrl po obrazih, ki so se spogledavali. Dobršno mero privoščljivosti jim je bral v očeh. Molk. Le možje so se odhrkavali. Fant ni vedel, kaj naj stori. Zaman je iskal primerne, dovolj strupene besede, možgani so mu bili odpovedali. Vse, kar je mogel žaljivega storiti, je bilo, da je segel za klobuk in ji vrgel šopek. "Tvoj ie bil, ne maram ga!" "No, no," je zagodel Shvar. ' Ivane je gledal v naročje, bilo mu je grenko. V prepir se ni kazalo vmešavati. Hkrati je Sli-varju nekako privoščil. Bo že videl! Tine ni iz mehkega testa. Zalka je brsknila šopek s pred pašnika v travo. Nato se je kratko, jezno zasmejala. Rada ku, Tinetov. "Sama sem ga od nekoga dobila." Vrag! Ostro je upiral oči v fanta, ki je drobil kruh med prsti in ga po mrvi-cah nosil v usta. Odprl je nožič-ko in jo je položil na kolena. Nato si je segel za klobuk. "Če je bila ta metlica tvoja, ti jo vračam." Šopek je bil namenjen v gla- vo, a je zletel mimo ušes. Tine se je zdrznil. V molku se mu je vračala razsodnost. Mislil je na Zalko. Ali je med njima za vedno pretrgano ? Obšlo ga je nekaj tako grenkega, bolestno trpkega, da mu ni bilo do pretepa. "Tebe pa še povohal nisem." Slivar je pomignil Pavletu. Ta je zaprl nožičko, se dvignil in odšel proti vrhu hriba. Srdito je zavriskal. In še enkrat. IDalje sledi,} Pozor! Važno! - Registrirajte se! Morda ni bilo še nikoli tako važno kakor letos, da gredo vsi volilci na volišče, zlasti naši slovenski volilci, da oddamo svoje glasove za predsednika Roo-sevelta, proti kateremu bodo napeli reakcionarji in kapitalisti vse sile, da ga porazijo. Pomnite, da bo vsak glas važen in vsak glas bo doprinesel k odločitvi. Zato naj ob letošnjih volitvah nihče ne ostane doma, češ: bodo že brez mene opravili. Zato je pa skrajno važno, da se volilci registrirajo. Oni, ki se morajo registrirati, to lahko store vsak delavnik od zdaj pa do 7. oktobra, če gredo v tirati Board of Elections, ki se nahaja v Mestni hiši (City Hall) v prvem nadstropju. Po novih odredbah se ni treba registrirati sledečim volil-cem in volilkam: Tisti volilec ali volilka, ki je' volil ali volila zadnji dve leti bodisi pri splošnih, primarnih ah posebnih volitvah, je kvalificiran za volitev in se mu ni treba registrirati. Prav tako se ni treba registrirati onemu volilcu ali volilki, ki je tekom zadnjih dveh let naznanil na Board of Elections izpremembo svojega naslova. — Toda ženska volilka pa se mora registrirati, ako je bilo tekom zadnjih dveh let zaradi njene poroke ali razporoke izpreme-njeno njeno ime. Registracijski urad v Mestni hiši je odprt vsak dan izvzemši ob sobotah od 8:30 zjutraj do 4:30 popoldne, ob sobotah pa od 8:30 zjutraj do opoldne. Ob nedeljah in praznikih je registracijski urad zaprt. Torej, registrirajte se! bi bila obrnila vse na šalo, a ni bilo mogoče. Zaman je iskala tudi ona novih besed. Srčno je želela, da bi se Pavle zgrabil s Ti-netom. Toda fant je bil potegnil klobuk na oči in je molčal. Tine-tu je šopek dala, a Pavle ga ji je moral vzeti . . . Dekle se je čutilo grenko osamljeno. Obšla jo je taka tegoba, da so ji zatrepetale ustnice. Da bi ne zajokala pred vsemi, se je dvignila in sedla v senco oddaljenega gr- ki so jo použivali med NAROČITE SE NA Mesečnik za leposlovje in pouk CANKARJEV GLASNIK NAROČNINA JE: Za celo leto $3; za pol leta $1.50; za 3 mesece $1 2 k°rak. Lepotica ? Ne. ^are svoje živahnosti a' Zato iil-i d k k ^ita ^ senožeti so pele ko % ie s Pisano ruto prekc 3 kdaie6ala redanice- — f, u... '1 J De počenila % J i vp Z 4 * y Ce Se jih je podčrtava- \ ogreJ'2a nikogar ni moglo Včasih, v urah, ko ab, ln 86 ji je podmol-nabirala v srcu, se NT™0- 2ai ™ puueima pod j'ala na orglice. Gla-) čez pobočja, iz K* sbdka tožba . : . pesnilo lice. K ^ Pesem, godba ji ' > ko je v dušo. Ne-'Si iu ^°hor sedel nad _ ;o, j, na svojo har- i6 b'l° do solz. Nekaj f; ke: *nta Je t>eSer*ira^Umela- In tudi' x ^Zn odmevala v njej Prostoru. Saj ni °^e o^v.3-' a še ni vedela, \} tioža 2iVl^enja- Imeti slep-S ber' J* voditi po klan-tW biti ob niem še Ha Tine? Ali pojde mar ona k Sli-varju? Pride on k njim? Ne, ne; vse to je bilo neumno. In vendar . . . Bila je razdvojena. Smeh ji je docela zginil z lic, postala je zamišljena . . . Med tem so bili obrnili do vrha. Sence dreves in grmovja so se bile skrčile. Dišalo je po sušečem se preko senu, po pokošeni travi, in po malinah. In po višini. Razgled se je odpiral na verige gora daleč doli v laške dežele, ki jih je pokrival mrč. Fantje so zavriskali, odgovo- j rili so jim kosci. Dekleta so te-kla na vrh hriba, kjer je na rav-ninici rasla trda, nepokošena | trava. Fantje so šli za njimi. Ti-1 ne se je mračen držal ob strani. Pavle se je približal Zalki. "Daj mi šopek." Zalka ga je zavzeta pogledala. Da, saj doma ga je bila povila s skritim namenom, da mu ga • bo dala. Pa je bila tako zelo lahkomiselna, da ga je zamenjala. Tine je gledal v orla, ki je krožil na višini. Čutila je, da jo opazu- Z avgustovo številko se bo pričelo objavljati zgodovino naših kulturnih, gospodarskih organizacij in drugih naših ustanov. Pozneje pridejo na vrsto podporna društva, klubi i.t.d. Sedaj je še čas, da si zasigurate prvo številko v kateri se bo pričelo z zgodovino. Ko bo zgodovina končana boste imeli zbirko na katero boste upravičeno ponosni — bo vredna več kot boste plačali za naročnino. Pošljite naročnino na naslov: CANKARJEV GLASNIK 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio I0E90I lOBOI SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... morda edi- 'Enakopravnosti' Ravnokar je izšla... velepomembna knjiga "THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY" spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. Klančar Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. i O o pO biti ob njem še ___ m nadložna? Ne! 'je s koncem očesa in požira vsa-1 gj—■■■■■■■■■■■■■■■■■■ W ! HAIR-BREADTH HARRY '' CM. GOODNESS I ALL THOSE , >5 MERMAIDS SAW OS KISSING: J TtWZ. ' y must face bravely! goo'bve ! Fhuu! a pink light down there V. can't see whut it is,but i'll feel around with my anchor-ume! BELINDA! V- HAND I Knjiga je vfczana stane w IWUZZAGU! THE BLUSH MAY SAVE THEM i Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue Ol [OBOI n •O THAT GUY DON?, KNOW HOW TO I DRIVE—HEY ONLY J FOTONE HAND J ■> ON -TXB -> V WHEEL f/ V Otvoritev SEME'S CAFE V petek se bo serviralo najboljšo ribjo večerjo in bo tudi petje, in godba. V soboto, fina kokošja večerja, začenši ob 1. uri pop. Petje in godba. Vabljeni so vsi prijatelji in znanci, katerim bomo postregli v njih najboljše zadovoljstvo. Cene zelo zmerne Vljudno vabi Joe Seme STRAN 4. ERXKQPRAVNOST 26. septembra, 10 Rim po dveh mesecih vojne Rim, konec julija. — Dva meseca sta minila, od kar je I-talija stopila v vojno in čeprav se ta Rima niti ni dotaknila, se je njegov obraz temeljito spremenil. Kot prvi znak spremenjenih splošnih razmer opaziš, ko stopaš po glavnih rimskih ulicah, povečano število pešcev, ob njihovi strani pa zelo številne kolesarje — tudi ti so bivši avto-mobilisti. Promet z avtomobili se je dejansko silno zmanjšal, tisti, ki so ostali — in to so po Večini javni, vojaški in tuji avtomobili — so vsi počrtani s progami belega laka, ki so u-stvarile novo avtomobilistično modo in estetiko. Drug opozor-ljiv znak vojnega stanja so papirni traki, s katerimi so prelepili vse šipe in izložbena okna kot varnostni ukrep zoper učinke letalskih bomb in protiletalskega topništva. Ti traki so sestavljeni skoraj dosledno v or-namentalne motive in neredko tudi s smislom za humor, tako da ima oko mimoidočega prijetno razvedrilo in da skoraj pozabiš na težko mujo, ki je zahtevala takšne ukrepe. Na raznih krajih mesta, zlasti v javnih vrtovih, stoje šotori Rdečega križa, ki je uredil stalno službo za hitro pomoč. Posebno pod drevesi Ville Borg-hese, kamor so domačini in tujci v tem času tako radi prirejali sprehode, je mnogo teh šotorov, ki so pripravljeni za sprejem ranjencev, v primeru sovražnega napada. Po vsem mestu so urejena nadalje javna zaklonišča zoper zračne napade in veliki lepaki opozarjajo ljudstvo nanja. Kjerkoli je bilo mogoče, so postavili pregrade iz desk in vreč s pe-skofti, da 'bi imeli ljudje zaščito pred drobci in izstrelki. Ta- I ko so na slovitem trgu dell E-sedra spremenili vse prehode, ki ga obdajajo, v isto toliko zaprtih zavetišč in enako so zaprli do nekoliko ozkih vhodov galerijo na trgu Colonna v o-srčju mesta, kjer se še od pam-tiveka sestaja poslovni svet. Zelo dober in velik zaklon predstavlja Traforo, kilometer dolg predor, ki gre pod Kvirinalom. Vse te stvari pa so bolj ali manj lastne vsem današnjim i-talijanskim mestom, a značilnost rimskega vojnega oblačila so spremembe in ukrepi ob sta-roslavnih rimskih spomenikih. Tudi mogočni in vekoviti loki Koloseja so se z vrstami vreč s peskom spremenili v pribežališča. Nekoliko korakov od antičnega Rima je dal moderni Rim svoj prispevek k mestni pasivni zračni obrambi: podtalna železnica, ki veže s 16 km dolgo progo glavna središča Rima z velikim prostorom za razstavo leta 1942, se je z lahkoto spremenila v 30 do 40 m pod zemljo potekajoči zaščitni predor, ki mu ne more nobena bomba do živega. Če pa ogtanki starega Rima, kakor v primeru Koloseja, lahko rabijo za namene pasivne zračne obrambe, dajejo še če-šče povod za težke skrbi, kajti treba jih je tudi same zavarovati pred učinki eksplozij. Kar se je dalo premakniti in prenesti, kipe in predmete po galerijah ter muzejih, so spravili pač drugam, druge stvari je bilo treba zavarovati na licu mesta. Tako so se stebri, loki, veliki spomeniki in zgradbe, ki jim lice pozna ves svet, obdali in zakrili z zaščitnimi preoblekami, ki jih delajo prav čudne. To je nov obraz Rima, obraz, ki ga ne pozna noben turist, krepki, a tudi žalostni obraz vojne, obraz, ki se zvečer spet spremeni na presenetljiv način: Rim, mesto luči, ki so se njegove glavne ceste v drugih časih bleščale od luči obločnic in ki so njegove palače, spomenike in slavne razvaline razsvetljevali vso noč z mogočnimi žarometi, med tem ko so njegovi ne-številni vodnjaki sipali pramene mnogobarvne vode, se uspava sedaj v skoraj popolni temi. Ko se bliža večer, je videti, kakor da bi mesto onemevalo, obrisi zgradb se stapljajo z nočjo. S temo se marsikomu morda prvič javlja v vsej svoji krasoti zvezdnata noč. < Mimoidoči so tedaj redki. Pred polnočjo, ki prihaja eno u-ro prej, ker je Italija ob začetku vojne uvedla poletni čas, se zapirajo vsi lokali in prenehajo obratovati vsa prometna sredstva. Ljudje' prihajajo zgodaj domov. Pozneje se oglaša le korak kakšnega redkega ponočnjaka, ki si skozi temo utira pot z žepno svetilko. Mesto spi. Toda ob novem dnevu vstaja prebivalstvo bolj zgodaj nego kdaj prej ter polni ulice in tramvaje, odhajajoč na delo. — Maurizio Santafiona. odkrili že tretjo skrivno javno hišo, ki jo je bila uredila 70-letna .Terezija Petrušičeva, znana pod imenom "pauk-baba," po rodu iz Budimpešte, v Bana Je-lačiča ulici 18. Stara Petrušič-ka je suha, grbava ženica, ki pa je nedosežna mojstrica v sklepanju nečistih vezi in je znala baje v nebesa kovati od- like svojega belega blaga. Podobna pajku na dnu razpete mreže, je privabljala goste v svoj "etablisman, ki je bil urejen "predvsem za okus in ceno preprostejšega občinstva. V teku štirih let je Petrušička i-mela svoj tajni lokal na štirih različnih krajih Sarajeva — selila se je, kakor so ji nareko- vale potrebe in skrb za varnost pred policijo. Značilno za to žensko-pajka je, da je delala samo podnevi in v prvih večernih urah — največ prometa je imela od 5. do 8. — nato pa je goste odslovila in dekleta pošiljala iz hiše. Zvečer sem hodila spat, je Petrušička rekla na policiji, ker imam ponoči rada mir. Strogi ukrepi -policije proti organi# . ' stituciji niso vzbudili Pra .j 1 nike samo v svetu P i 'žensk, temveč so j skrbljenost in nemir ^ lepim številom na zU^ j; meščanov in malomes# se boje, da bi afera razkrinkati drugo p nature. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" Iz stare domovine Aretacija 70-letne zvodnice v Sarajevu Kakor smo že poročali, je sarajevska policija uprizorila pravcato racijo na tajna legla prostitucije in nemorale, ki so se v bosanski prestolnici očitno nezaslišano razpasla. Zdaj so The big capacity Maytag with square porcelain tub, at a remarkably low price Women have often asked, "Why can't we get the thorough Maytag gyrafoam washing'action in a porcelain washer?" "You can," replied Maytag, "as soon as it's possible to produce the Maytag square tub design in porcelain." A tough job, but at last it's been accomplished—so now we are proud to present the new Maytag Commander, newest addition to the Maytag line, and an outstanding dollar-for-dollar value. It's bigger — washing-capacity is 50% greater—yet the price is remarkably low for a washer of its size and type. Besides the famous Maytag square-tub in gleaming white porcelain, it brings you the time-tested Maytag advantages, including gentle gyrafoam washing-action, quick-drain hose, sediment-zone, and -roller water-remover. Even in the parts you can't see, you can be sure of Maytag sturdiness that gives you years of faithful, trouble-free service. Now is the time to get your new washer, and here's the washer to buy — the new Maytag Commander. Come in and see it— or phone for free trial in your own home. $99.95 Liberal allowance on old washer* A. GRDINA & SONS 6019 St. Clair Ave. HEnderson 2088 15307 Waterloo Rd. KEnmore 1235 Kaj bi se zgodilo tem svetlim očem? Posebnosti v LUČ-PRIHRANJAJOČIH SVETILKAH a. Električne hruške dovolj velike mere, ki dajo pravo količino razsvetljave. b. Odsev in širjenje "bowl," ki daje direktno in in-direktno luč brez ble-ščanja. C. Širok senčnik ; (odprt na vrhu) z belo podlogo. d. Pridejan listek odobre-nja od Illuminating Engineering Society. Je kakor igra za denar, ali bosta fant ali dekle prišla skozi šoli z nepoškodovanimi očmi. Kakor vsak učitelj ve, sta dva otroka med desetimi ovirana od pod-normalnega vida. Neprimerna luča delo na blizu, kakor šolska naloga, je glavni vzrok. Vendar dobra luč je tako poceni. In jo je tako lahko imeti. Torej rabite moderne, luč-pr ihran j a j oče svetilke—svetilke znanstveno izdelane, ki dajajo boljšo luč za boljši vid. Bodite gotovi, da nihče v vaši družini ne uniči pogleda radi pomanjkanja prave luči za študirati, čitati, itd. RABITE LUČ PRIHRANJA-JOČE SVETILKE V VAŠEM DOMU. Oglejte si jih v vaši trgovini SEDAJ! Vi4e Zlecbucal Jlecujue Zahvala j Po dvo-tedenskem _ - $ Clevelandu se zopet ^ ! zaj v Chicago, vsa P° na ^ in zadovoljstva, kater* se navžila tukaj me1 venskim narodom. i # K temu se moram J 1 sti prisrčno zahvaliti r^. ^ ■ Martin Kožar, ker sta ^ ^ lepo in dobro postreg ^ ' splošnem vzela kot ^ njih družine in me j prevažala sem ter tja. lahko obiskovala naše I V dolžnost si štejem ' zahvaliti vsem PriJa 6 - ^ znancem, kateri so me P skat in pri katerih se la marsikateri lep vece 'vge5i" Zahvaljujem se gdi nim, ki so me povabi ^ ali večerjo. Da se ruse ^ vsem odzvati, je b" kratko 0 da bo* mi je bil čas pre. jen. Nadejam se, gla drugič vse obiska ■ Mnogo se bom tu i s la lepega večera, K _ imela v družbi Mr..111 ^ kopin, Mr. in Mrs. 0 čič, Mr. Joe Cajhen, ,(r šar in drugih. To je 1 e ^ da ' ko poln smeha, mogla pozabit. j jii Hvala Mrs. Žagar, ^ razkazala njen krasen ^ podarila tako lep šope \ bilo veselje pogledat- ^ Obenem se zahvali ^ Johnu Grame, ki me Clevelandu in ttie ce 0 ^ peljal, da sem sestro Mrs. Nettie / sem zelo vesela jo L K1 jo poznala še iz star ^ Ker Johni še samot^ lim, da bi se kmalu in dobil luštno ženick0^. Zahvalo pošiljam u ^ Mrs. Baškovič iz ^«er prav prijazen in vese njih. Pozdrave pa PoS Ruditu. ...■ j Taji Zahvaljujem se " b f' Johnitu, Franketu . jč dry". Za vse vas tri__^gti' žal, da vas moram ,.j p3 odiditi v "Army žaluj preveč, saj bos šel za menoj. v 2 'Ponovno se prisrčno jem Mr. in Mrs. KoZ^jo^ gostoljubnost, ki sta . # zala za časa bivanja Istotako se tudi za^ «i' njiju sinu Billy, ki prijazen in me je ve kamor je bilo treba- ^ kaj se mi je zelo za njega, ni mi njegovfe "punce . ^ rada spoznala. Vesela da sem Mrs. Zdešar S # ,i t11; zahvaliti se ji moram toliko dobrih "high . je la, le žal mi je; črešnje pojedla. __________ Ijam vse poznane roj ^ jatelje in želim, da se t Pri odhodu še enK'fV« f DEKLETA iNJ Ker se vse blag0 vam priporočam ib v"'a si izberete fino in > j si izberete fino m STERLING suknjo COAT direktno v WILL-CALL prej če, katere dobite prl po veliko nižjih cen&k drugje. Prosim oglasite ali mi pišite, da vaS, varno, kjer si boste ^ pO li suknjo ali Fur-C°9 volji in ceni. Se vam priporoča1"1 M Benno B. % 1034 ADDISON ENdicott S42 j