ftO dolenjka, d.d.
Cenejši nakupi pijač: v “PRODAJNEM CENTRU-DISKONT ŽIVIL” na Ljubljanski 31 - delovni čas vsak dan od 8. do 20. ure, v šhboto od 8. do 13. ure in v “DISKONTU” na Drski - delovni čas vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 13. ure.
■	■	1		1	1	1	H	ji	■	1		H	1
													
ISSN
0416-2242 Vrhunski mojstri stare glasbe
770416
224000
vaš četrtkov prijatelj
DOLENJSKI list
S koncertom danskega komornega orkestra Concerto Copenhagen se je v Viteški dvorani brežiškega gradu začel osrednji program 3. Festivala Brežice - Jožetu Avšiču red viteza
BREŽICE - Pod oboki Viteške dvorane brežiškega gradu, ki slovi kot torek, 20. julija, v kostanjeviški primer najlepšega in najobsežnejšega posvetnega baročnega stenskega	samostanski cerkvi,
slikarstva pri nas, so v soboto, 17. julija, zvečer zazveneli ubrani zvoki	M.	MARKELJ
glasbe iz 17. in 18. stoletja v izvedbi vrhunskih svetovnih mojstrov in naznanili začetek tretjega Festivala Brežice, ki poteka v organizaciji Zavoda Ars Ramovš, pod častnim pokroviteljstvom predsednika vlade dr. Janeza Drnovška in generalnim sponzorstvom Telekoma.
TOVARIŠKO SREČANJE V KOČEVSKI REKI
KOČEVJE - Občina Kočevje vabi na tovariško srečanje v Kočevsko Reko v počastitev zgodovinskih dogodkov v času NOB na tem območju, ki bo v soboto, 24. julija, ob 11. uri za gostinskim centrom v Kočevski Reki-. Vabljeni!
Spoštovani bralci!
Na sredinskih štirih straneh pkratne številke Dolenjskega •sta boste našli posebno pri-°8° i naslovom
Priloga, ki smo jo pripravili sodelovanju z novomeško pierijo Kralj, ob vrsti oglasov Pnnasa tudi štiri uganke z le-Pinu nagradami. Rešitev za ako uganko posebej morate Ppsiati na dopisnici na naslov °*enjskega lista, in sicer najele do 2. avgusta, ko bomo p6 li nagrajence, n« 1	Pr'*°8a	L	nagradnimi
Jf P,y?B1i bo tudi v naslednji v,lki Dolenjskega lista.
Številni poslušalci so na otvoritveni koncert brežiškega festivala stare glasbe, ki seje doma in v svetu uveljavil kot vrhunska glasbena prireditev, prišli z vseh koncev Slovenije in iz tujine. Med uglednimi gosti sta bila tudi kulturni minister Jožef Školč in ljubljanska županja Viktorija Potočnik. Na uvodnem koncertu so prisluhnili danskemu baročnemu orkestru Concerto Copenhagen, ki je pod vodstvom Larsa Ulrika Mortensena izvedel dela skladateljev skandinavske glasbene dediščine, Johanna A. Scheiba, Johana Agrella in Johana H. Romana, v spored pa je vključil tudi dela skladateljev Giuseppeja Tartinija in Isaaca Poscha, ki se uvrščata v slovensko glasbeno dediščino. Kot solistka je pri izvedbi Agrellove-ga Koncerta za flavto in čembalo v h-molu nastopila flavtistka Maria Bania.
Festival je s priložnostnim nagovorom odpri brežiški župan
Vladislav Deržič, del otvoritvene slovesnosti pa je bil tudi obred podelitve viteškega reda festivalske dame, ki ga je kot posebno zaslužen za brežiški festival prejel nekdanji brežiški župan in sedanji poslanec v državnem zboru Jože Avšič.
Prva festivalska dneva so v Brežicah popestrili s spremljevalnimi prireditvami: nastopi pihalnega orkestra Kapele, gasilske godbe iz Loč, ljudskih pevcev in citrarjev ter plesalcev folklorne skupine iz Artič. Hudo skromne so bile tokratne viteške igre z lokostrelskim turnirjem, lani zelo obiskane srednjeveške tržnice pa sploh ni bilo.
Festival se je nadaljeval s koncertom nemškega godalnega kvarteta Schuppanzigh, ki je nastopil v Viteški dvorani v nedeljo, 18. julija, ter s koncertom angleškega vokalnega ansambla Sospiri in izraelske skupine Modus Vivendi, ki sta nastopili v
Tik pred uvedbo zdravstvene kartice
dolenjska regija bo za pilotskim poskusom v Posavju prva pri uvajanju nacionalne kartice raystvenega zavarovanja - Kartice bodo zavarovanci začeli prejemati po 21. septembru
Uvedh MESTO - Od poskusne saviu *C v ravstvene kartice v Po-na ** več kot leto, nacional-3 kartice pa se začenja
najprej na Dolenjskem in v Beli krajini, potem pa jo bodo postopno uvedli še v celjski, koroški, prekmurski, mariborski, gorenj-
*cnaZ,K harmonike - Na 14.
tradicionalni prireditvi Praznik har-
Nejštjj..Ha ate^u< ki jo vsa leta organizira Turistično društvo Ratež, je k Vpolrn«leljo sodelovalo 42 harmonikarjev, od katerih se jih je 6 uvrsti-k(of/!/e/ e. lekmovanja Za zlato harmoniko Ljubečne. Prvak Ratežaza ^ Juret L >r -C Posta^ Jernej Kolar, drugo mesto je strokovna žirija prisodi-Cafe !, toru, tretje pa Dejanu Venetu. Nagrado občinstva je osvojil Mrak. (Foto: A. B.)
si, ne gle
Taje
preveč za posavske razmere, kar je rekel v Krškem eden °d tistih, ki organzirajo prireditve za turiste. Rekel je namreč, a gostilničarji in turistični delavci v avstriji in Nemčiji sode-Njo med seboj. Avstrijski birt bo povedal poklicnemu kolegu Konkurenčnem podjetju z druge struni vasi, katere turistične Sencijc in nemara celo kateri znani gostje so tako slabi "1tt-iiiki, da se jih je treba bati vzeti podstreho na dopust. Tako >e rekel Krčan.
Ob tem, kar je ta dal za zgled, bi se lahko tolažili, da ger-y“t}ski svet ni zrasel v tako močno telo brez nevoščljivosti.
. letno, zato v> njem verjetno niso zmeraj tako zelo solidarni.
. °je svet drugje. Kako pa turistično utriplje svet tukaj ob spod-■](>n Joku Save, ki bi mu nekateri najraje rekli turistični raj?
JfSVel bna toplice, vinsko turistične ceste, “cestni vlak ”, zida-ce< reke in na njih brod, veliko vode, zato pa domala morje ° stiln in gostilnic ter še mnoge zanimivosti. Izjeme med hotela^ sPodnji Savi razmišljajo v zadnjem času, da bi v svojo z*ln° Puristično ponudbo radi vključili vse, ki kaj privlačnega lahl° 'n ^ v ,e^ kmjih. Drugače pa se Posavje še zmeraj ,,Kc)vpraša: “Kako je pri nas turistu?" Res, kako je tukaj, če °j štirinajstdnevni gost ne sme izvedeti za veselico v sosedna	ne	b'	P0	enkrat	na	P'v°;	če	gosta gostinec pelje
kj ! P° v'nski cesti, pa ga iz kombija spusti lulat samo tam,
,r ni konkurenčne zidanice, da slučajno ne bi pogledal va-JO' In podobno.
M. LUZAR
Jutri bo spremenljivo oblačno s krajevnimi padavinami, v soboto in nedeljo pa se bo vreme izboljšalo.
POSVETITEV V VITEZA - Na otvoritveni slovesnosti 3. Festivala Brežice so Jožeta Avšiča posvetili v viteza reda festivalske dame. (Foto: MiM)
Berite danes
strtjn 2:
•Šmarješki krajevni praznik
stran 3:
•Končno razdelili občinsko premoženje
stran 6:
•Pogina rib ni kriv sevniški bazen
stran 7:
• Brežice - mesto igel?
stran 8:
•Dragoceni dar predstavljen drugače
stran 11:
•Križi in težave novomeškega pajka
stran 18:
•Nikoli več “srečno” v kanižarskem rudniku
Kosovski begunci čakajo na vrnitev
V črnomaljskem zbirnem centru za begunce je bilo pretekli teden 128 bosanskih in 116 kosovskih beguncev - Nikakršnih trenj - Vrtcu se je pridružila še poletna šola za kosovske otroke
ČRNOMELJ - V črnomaljskem zbirnem centru, ki deluje pod okriljem urada za priseljevanje in begunce, je že od lanskega poletja enako število beguncev iz Bosne in Hercegovine in sicer 128. Pretežni del jih je v Črnomlju že osmo leto, nekaj pa jih je prišlo iz drugih begunskih centrov, ki so jih v tem času po naši državi zaprli.
ski, primorski in nazadnje še v ljubljanski regiji do predvidoma junija prihodnje leto. Do takrat pa morajo zavarovanci iz cele Slovenije varovat in potrjevat stare zdravstvene izkaznice, saj v primeru, da bi potrebovali pomoč zdravnika v regiji, kjer še ni uvedena kartica, velja le zdravstvena izkaznica. Novomeška območna enota ZZZS bo prve kartice zavarovancem začela pošiljati po 21. septembru.
“Na kartici, ki bo nadomestila zdravstveno izkaznico, rjavo in zeleno za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, bodo zapisani le podatki o zavarovanju, ne pa tudi medicinski podatki,” je na tiskovni konferenci poudarila direktorica novomeške obmopne enote ZZZS Suzana Jarc. V Posavju so podatke o zdravstvenem zavarovanju pri Zavodu, potem o drugi prostovoljni zdravstveni zavarovalnici in administrativni del recepta, ki bo olajšal vnos podatkov v lekarni, zapisovali postopno, na novomeški enoti bodo te podatke zapisali naenkrat na kartico. Skupaj s Posavci pa bodo testirali prvi podatek, ki ni neposredno povezan z zavarovalnico, to je podatek o darovalcu organov in tkiv. Vendar se bodo za zapis tega podatka zavarovanci odločali prostovoljno. Na kartici bo vidno napisano ime in priimek Zavarovanca, datum rojstva, številka zavarovanja in ime izdajatelja, v čipu (elektronski obliki) pa bo zapisan naslov in spol zavarovanca, podatki o njegovem obveznem in prostovoljnem zavarovanju pri Zavodu in pri Adriaticu ter o veljavnosti teh zavarovanj. Poleg tega bo zapisan še podatek o izbranem zdravniku, pediatru, zobozdravniku in ginekologu.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ti begunci so se že dodobra navadili na življenje v Sloveniji in z njimi ni problemov. Vendar prihajajo iz tistih predelov Bosne in Hercegovine, ki so pod srbskim nadzorom, zato vrnitev ni mogoča. Tik pred letošnjim 1. majem pa so pričeli prihajati v črnomaljski zbirni center najprej kosovski Albanci iz ljubljanskega prehodnega doma za tujce, nekaj dni pozneje pa je prišlo v Slovenijo prvo letalo s kosovskimi begunci. Iz tega ter iz naslednjih treh letal so jih pripeljali v tukajšnji nastanitveni center po en avtobus, vendar so vmes tudi odhajali iz Črnomlja. Zadnji begunci so prišli neposredno s Kosova v Črnomelj 9. junija, pretekli teden pa je bilo teh beguncev v mestu 116, kar je bilo največ doslej. Vendar je namestnik vodje črnomaljskega zbirnega centra Urban Arko prepričan, da se število kosovskih beguncev pri njih ne bo več povečevalo, temveč le zmanjševalo. Poudarja pa, da ni bilo nikakršnih trenj med bosanskimi in kosovskimi begunci. Nasprotno, prvi so bili na vsakem koraku pripravljeni pomagati prišlekom s Kosova.
Ves čas, odkar so prišli v Črnomelj, so kosovski begunci hodili spraševat, kdaj se bodo lahko vr-
nili domov. “Ko je bila v Sloveniji sprejeta odločitev, da se lahko začnejo vračati, jih je 46 iz našega begunskega centra dalo prošnjo za vrnitev, vendar ni odšel še nihče. Dobili nismo namreč še nikakršnih navodil za vračanje. Povedali so nam le, da tisti, ki imajo veljavne potne liste, lahko odidejo na Kosovo na lastno odgovornost. Begunci so s tem seznanjeni, mi pa ne vemo, kateri od njih imajo potne liste,” je pretekli teden povedal Arko.
Medtem ko so bosanski begunčki že vrsto let vključeni v redne slovenske šole, pa se sedaj- dogovarjajo, da bi Vanje v jeseni vključili tudi albanske otroke, kolikor jih bo do takrat seveda še ostalo v naši državi. Ker pa jih velika večina govori le albansko in ne razumejo niti srbsko-hrvaškega jezika, se je v začetku tega tedna pričela v črnomaljskem zbirnem centru poletna šola za šoloobvezne pribežnike s Kosova. Trajala bo do sredine avgusta, pri pouku pa pomaga tudi begunka, ki je učiteljica. Največjo pozornost namenjajo slovenskemu jeziku, učili pa se bodo tudi angleškega jezika ter ponavljali snov, ki so se je učili že doma. V šolo je vključenih 38 otrok. Največ, se-
dem, jih je v 6. razredu, medtem ko sta v sedmem le dva. Od sredine junija je v črnomaljskem nastanitvenem centru tudi vrtec, ki ga obiskuje 17 kosovskih otrok od tretjega do sedmega leta starosti.
M. BEZEK-JAKŠE
MARTIN STREL BO PLAVAL 120 KILOMETROV
TREBNJE - Naš proslavljeni plavalec in ultramaratonec Martin Strel bo v torek, 27. julija, ob 9. uri skočil v morje na carinskem pomolu v Kopru. Pred njim bo kar 120 kilometrov dolga in zahtevna pot po Jadranskem morju do P. S. Marco v Italiji, kamor naj bi prispel dan kasneje med 20. in 24. uro. Gre za enega največjih plavalnih maratonov na svetu s poskusom postavitve novega časovnega svetovnega rekorda v morju. Svoj plavalni maraton (Koper-Grado-Benet-ke-P. S. Marco) je Martin posvetil 120-letnici Delama-risovega obstoja. Martinov uspeh, v katerega ne dvomimo, bomo lahko postavili ob bok Rokavskega zaliva, ki ga je preplaval kot prvi Slovenec.
ZA STOLETNICO ROJSTVA PRENOVIL! ZBIRKO - Veliko dvorišče kostanjeviške cisterce že dolgo ni bilo tako polno obiskovalcev, kot je bilo v petek, 16. julija, zvečer, ko so tu slovesno odprli prenovljeno stalno zbirko grafik in slik, ki jih je veliki slovenski umetnik, dolenjski rojak Božidar Jakac leta 1974 podaril kostanjeviški galeriji. Slovesno otvoritev so pripravili na Jakčev rojstni dan in tako najlepše počastili stoletnico umetnikovega rojstva. Po govorih direktorja galerije Bojana Božiča, krškega župana Francija Bogoviča, kustosinje Barbare Rupel in akademika Cirila Zlobca ter po koncertu Slovenskega okteta seje slavje nadaljevalo še pozno v noč. (Več o prenovljeni zbirki na kulturni strani.) Na sliki: Slavnostni govornik Ciril Zlobec je z žlahtno besedo osvetlil pomen Jakčeve ustvarjalnosti za slovensko kulturo. (Foto: M. Markelj)
MOTO
Tik pred uvedbo... šmarješki krajevni praznik
(Nadaljevanje s 1. strani)	v	M.
Z zdravstveno kartico, ki jo bo zavarovanec na samopostrežnem terminalu sam obnavljal in dopolnjeval podatke, bodo skrajšani in poenostavljeni administrativni postopki s potrjevanjem pri zavarovancih in delodajalcih, enostavnejša pa bo tudi identifikacija v ordinacijah. Po novem ne bo potrebno izkaznic oz. kartic potrjevati vsak mesec, ampak vsake tri mesece, upokojenci in otroci pa bodo svoje zdravstvene kartice potrjevali enkrat letno. Podatke bodo zavarovanci vpisovali na kartico preko samopostrežnega teminala, brali pa jih bodo lahko le pooblaščeni zdravniki s pomočjo profesionalne kartice in posebnega čitalnika, s čimer so poskrbeli za varovanje podatkov. Samopostrežni terminali za potrjevanje podatkov bodo: v avli območne enote ZZZS v Novem mestu, v novomeškem zdravstvenem domu, v novomeški bolnišnici, na zdravstvenih postajah v Šentjerneju, Škocjanu, Straži in Žužemberku, v metliškem in črnomaljskem zdravstvenem domu ter na zdravstvenih postajah na Vinici in v Semiču.
Dobavitelji opreme so bili izbrani Gemplus s podizvajalcema Plasisom in Cetisom za dobavo, obeh kartic in čitalnikov, Siemens za dobavo multimedijskih samopostrežnih terminalov in telekomunikacijski server, za nemoteno delovanje terminalov pa se pogovarjajo s Telekomom. “Do sedaj smo se največ ukvarjali z bazami podatkov, saj morajo biti urejeni, ažurni in pravilni. Zavarovance pozivamo, da do sredine septembra javijo morebitne spremembe podatkov in med drugim dostavijo tudi potrdila o šolanju otrok, starejših od 18 let, sicer le-ti ne bodo imeli urejenega zavarovanja,” je opozorila Jarčeva.
O uvedbi kartice bodo seznanjali preko medijev, s pomočjo zloženke, ki jo bodo ljudje lahko dobili v čakalnicah v zdravstvenih domovih in na enoti oz. izpostavah Zavoda, sicer pa bodo zloženko skupaj s kartico prejeli tudi na
Suzana Jarc
KS sta zaznamovala dva neuspela referenduma: proti občini in proti samoprispevku
ŠMARJETA - Minulo soboto so v Šmarjeti imeli krajevni praznik, ki so ga izbrali pred dvema letoma. Šmarjetno nedeljo so izbrali za svoj praznik v spomin na sv. Margarito, po kateri je Šmarjeta dobila ime. Šmarješka župnija, ki je postala samostojna v 14. stoletju, sodi med najstarejše župnije na Kranjskem. V počastitev praznika so pred družbenim domom pripravili krajši kulturni program, potem pa je sledila veselica, ki so jo organizirali tamkajšnji gasilci.
Praznovanja v Šmarjeti so se udeležili tudi številni gostje, med njimi tudi novomeški župan dr.
Tone Starc. Predsednik šmarješke krajevne skupnosti Peter Selak je v
svojern govoru povedal, da sta na razvoj Šmarjete v zadnjih dveh letih odločilno vplivala referenduma za samoprispevka in za samostojno občino, v obeh primerih so se krajani odločili proti. Tako krajevna skupnost še naprej ostaja pod okriljem novomeške občine in brez zelo pomembnega lastnega vira - samoprispevka, ki bi jim omogočal večji in hitrejši razvoj.
Kljub temu je svet krajevne skupnosti pripravil obširen štiriletni program, kjer so si za glavni nalogi zadali vzdrževanje in posodobitev že
MINISTER BERGAUER V ŠENTJERNEJU
ŠENTJERNEJ - Sredi prejšnjega tedna je bil na kratkem delovnem obisku v šentjernejski občini minister za promet in zveze Anton Bergauer s svojimi sodelavci. Ogledal si je, kako potekavrekonstrukcija križišča in cest v Šentjerneju, ki jo sofinancira tudi država oz. Direkcija RS za ceste. Ogledal si je še cesto Zameško do občinske meje, kjer prav tako poteka rekonstrukcija. S potekom del je bil zadovoljen. Po predvidevanjih naj bi bila rekonstrukcija križišča in cest v Šentjerneju končana do konca oktobra, v Zameškem pa naj bi bila cesta asfaltirana že v začetku avgusta. Župan Franc Hudoklin in njegovi sodelavci so ga seznanili še z ostalimi potrebami urejanja cest in komunalne infrastrukture v občini in ga prosili še za nadaljnje sodelovanje.
SPOMINU NARODNE
• Projekt uvajanja kartice zdravstvenega zavarovanja bo stal okrog 2,9 milijarde tolarjev, kar pomeni nekaj manj kot 1500 tolarjev na zavarovanca.
JUNAKINJE MAJDE SILC
dom, v avlah zdravstvenih domov bodo organizirali razstavo in predvajali film, odprli pa bodo tudi brezplačno telefonsko linijo za vprašanja zavarovancev.
J. DORNIŽ
zgrajenih cest, teh imajo v krajevni skupnosti preko 60 km, in izgradnjo kanalizacijskega omrežja, ki je zelo zahtevna investicija. “Naš cilj je, da bi vsako leto zgradili kanalizacijo v eno naselje, trenutno zaključujemo gradnjo primarnega voda v Obrhu in delu Šmarjeških Toplic,” je pove-
dal Selak. Sodelujejo pa tudi pn pripravi dokumentacije za vodovod Koglo in prj.izdelavi projektov za posodobitev republiške ceste Šmarješke Toplice-Družinska vas, pr' ureditvi križišča in pločnikov v Šmarjeških Toplicah in pri gradnji obvoznice v Šmarjeti.	*•
KRAJEVNI PRAZNIK
ŠMARJETNA NEDELJA
/tj^i
ŠMARJEŠKI KRAJEVNI PRAZNIK - V kulturnem programu so nastopi^ MePZ Društva upokojencev iz Šmarjete (na fotografiji, za mikrofonom P predsednik KS Šmarjeta Peter Selak), mladi dekleti, ki sta predstavili kra zgodovino Šmarjete, in novomeška folklorna skupina Kres. (Foto: J- D.)
NOVA GORA - Tu, v zaselku blizu Koroške vasi pod Gorjanci, so 17. julija dopoldne nekdanji soborci iz 10. (ljubljanske) brigade NOV, domačini ter člani borčevskih organizacij iz Podgrada in Novega mesta počastili spomin narodne junakinje Majde Šilc, ki je na tem kraju julija 1944 umrla zaradi eksplozije nemške granate iz okupiranega Novega mesta. O njeni življenjski ter partizanski poti so govorili Boris Gabrič, Dragica Peja-novič in Majdin brigadni soborec Bojan Belinger. Vsi so opisali zglede Majdinega jifnaštva v bojih z Nemci in domobranci, ki so poleti 1944 rin-
ili iz Novega mesta proti Beli krajini, da bi uničili svobodno 02
i ozemlje. Komemoracije sta se udeležili tudi sestri in brat pokojne narodne junakinje, pred spomenik so položili cvetje in prapor, člani ZB pa so se poklonili njenemu spominu. Skupina učencev iz Podgrada pod vodstvom šolske upraviteljice Martine Kuzma je pripravila lep kulturni spored.
Tg-
Lesna industrija, d.d., Škofja Loka tel.: 064/61-30, fax: 064/634-261
E- mail: info@jelovica.si, http://www.jelovica.si
prodajna mesta:
NOVO MESTO, Ulica talcev 2, tel.,fax:(068)323-444. BREŽICE, Aškerčeva 1, tel.,fax:(0608)62-926, METLIKA, Cesta XV. brigade 9, tel.,fax:(068)58-/ BAVEX Trebnje, tel.,fax:(068)45-640 KERATRADE Zagorje ob Savi, tel.,fax:(0601 )64-465
drulba za proizvodnjo, distribucij0 energentov, trgovino in storitve 2000 Maribor, Plinarniška uL 9> Tel.: 062/224-141, fax: 062/222-2™
http://www.plinarna-maribor.si,	■
K-mail: pliHarna(fipllnarna-maribor-
naftnim e-
Vsem, ki se bosTezffifGMN^ffTodločili do 30. 11. 1999, bo-mo do 31. 3, 2000priznali 20% popusta na ceno porabljenega plina. Natančnejše infortndCj dobite v Plinarni Maribor, d. d.
NE ZAMUDITE PRODAJNO NAGRADNE AKCIJE PLINSKIH PEČI!
Varnost doma med dopustom
Pravil, nastalih v čisti svetosti ali globoko v posvetnosti, ki bi izkoreninila na tem svetu krajo in kriminal, bržda še ni. Če so pravila, je premalo njihovih simpatizirjev. Zato se dandanašnji, ko si ljudje še vedno želijo ne le bližnjega žene pač pa tudi bližnjega blaga, še krade. Kraje so v vseh letnih časih, del leta, ki je najprimernejši za tovrstna dejanja, pa je nedvomno poletje, ko se dogaja pravcato preseljevanje narodov iz stalnih bivališč na počitnice. Ali vas skrbi, kakšni usodi prepuščate svoj ljubi v lastnem znoju zgrajeni domek, ko se namakate v valovih Jadrana ali kje južneje, skratka, ko greste na dopust? Ste med tistimi, ki bi si za varovanje doma omislili varnostnike, ali med tistimi, ki poprosijo sosede in sorodnike, naj pogledajo, kako je pri vas doma? Ne razmišljate o morebitnih krajah in podobnih neljubih dogodkih, ki bi si jih v vaši hiši omislili med poletnimi počitnicami med vašo odsotnostjo nepovabljeni neznanci? Varovanju stanovanja, ko greste na dopust, smo namenili tokratno anketo. Glede na odgovore, smo pri nas še najmanj v skrbeh za stanovanje, če kdo iz družine ostane doma. Mirni smo tudi še, če na stanovanje ali hišo med našim dopustom popazijo sorodniki, sosedje in znanci. Za tatove in podobne primerke vemo, vendar pričakujemo, da si čisto vseh lumparij vendrale še ne upajo početi, niti ne v času dopustov.
SANDRA IVANOVIČ, študentka iz Krškega: “Mislim, da če imaš hišo, sploh kje na samem, je kar potrebno razmišljati v današnjih časih o tem, kako oz. kdo bi jo varoval, ko greš na dopust. V strnjenem naselju je mogoče varneje kot na samem. Osebno se počutim varno, kot se pogovarjam s kolegi, oni tudi. Zaenkrat o varovanju hiše v času počitnic in dopustov tudi ne razmišljam, ker je nimam.” MARTINA JURMAN, natakarica iz Brežic: “Stanujemo v bloku. Tam je toliko stanovalcev, da bi opazili, če bi bilo kaj narobe. Za varovanje hiše pa najbrž ni odveč imeti videokamero ali pa se dogovoriti z varnostniki za občasen obisk. Po tem, kar lahko preberemo v časopisih, se mi zdi, da bo vedno manj varno.”
VOJKA ALIF, zaposlena v administraciji pri Mercator - Dolenjska, doma v Sevnici: “V načelu že verjamem v poštenje ljudi, zatorej se niti nisem nikoli kaj dosti ubadala z mislimi o tem, kako imamo sami poskrbljeno za domačo varnost, ko nas ni doma ali pa ko smo v hiši. Nekateri nepridipravi se, kot lahko preberemo v časopisih, včasih res ne zaustavijo kar tako.”
STANISLAV CEGLAR, delavec v TEM-u na Čatežu pri Veliki Loki, doma v Goljeku: “Doma imamo kmetijo in živino, zato si niti ne moremo privoščiti, da ne bi bilo nobenega doma. Sicer pa imamo tudi dobre sosede, to pa je na podeželju morda še bolj pomembno kot v mestih, kjer se sosedje dostikrat skoraj ne poznajo.” BOŽICA VESELIČ, šivilja z Vrhovcev pri Adlešičih: “Preden gremo na dopust, se dogovorimo s sorodniki, ki živijo v sosednji hiši, da popazijo na hišo, zalijejo rože, poberejo pošto iz nabiralnika. Tako morebitni prišleki s slabimi nameni ne opazijo, da nas ni doma. Poleg tega so hiše v vasi na kupu, tako da bi vaščani takoj opazili, če bi bilo kaj narobe. Na srečo doslej ni bilo problemov.” DRAGIČA RUKLIČ, trgovka iz Radoviče: “Še nikoli nismo pustili hiše brez nadzora, ko smo odšli na dopust. Dogovorili smo se s sorodniki, da so poskrbeli za živali in vse ostalo. Slabo bi se počutili, če bi prišli z dopusta in ugotovili, da je tujec brskal po našem domu, četudi ne bi nič odnesel. Mislim, da sta hud pes in pozornost sorodnikov bolj učinkovita za varovanje hiše kot alarm.”
JANEZ REGINA, natakar v gostilni Rog v Dolenjskih Toplicah: “Tlidi če gremo na dopust, je pri nas vedno nekdo doma in s tem je najbolje poskrbljeno za varnost hiše. Sicer pa bi verjetno prosili sosede, da popazijo nanjo, ali pa bi si nabavili varnostno napravo. Je že tako, da mora danes človek poskrbeti za svoje imetje, saj je vse več zmikavtov, ki izrabijo vsako priložnost.”
JOŽE LAMPE, vodja območne izpostave SLKD iz Ribnice: “Ko gredo ljudje na dopuste, bi morali stanovanje ali hišo pustiti v takšnem stanju, da bi bilo čim manj opazno, da jih ni doma. Glede alarmnih naprav se mi poraja vprašanje njihove učinkovitosti. V preprečevanju kraj pripisujem velik pomen sosedom, še večji pa vzgoji za vrednote, da bi imeli ljudje drugačen odnos do soljudi in tuje lastnine.” TANJA ZGONC, prodajalka iz Kočevja: “Pri hiši nas je več in na dopuste odhajamo tako, da skoraj vedno ostane kdo doma. Če je prazna, nanjo popazijo sosedje, v času njihove odsotnosti to mi storimo zanje. Tkko je na vasi, v večjih krajih, kjer ljudje živijo drug mimo drugega in se celo sosedje ne poznajo med seboj, pa se morajo zavarovati z dobrimi ključavnicami in alarmnimi napravami!”
Pogodbeni t:\ajahi Plinarne Maribor d d
CKNTRALVOD d o,o , MARMOR • CIMERMAN Janez sp., MARKOVCI PRI PTUJU • DA-BO MONT, MARMOR • ELBA d
0,0, ŠENTJUR • ELEKTRO LINASI. PODGORJE	'
KOPER • GMAJNER Zvonko sp . PRAGERSKO • GREGOR Eram• sp ,	pigtAlJ*’
HIP KO 4 o.o . CIRKOVCE‘INSTAL HORVAT Ivan sp. CKJONOVCI'INSTALACIJE MARTIN sp.. VELENJE'INSTALACIJE HAJTNIK. PAMF.CE'INŠTALATER PREVAIJEd d-rjojrSf..
INSTAUTERSTVO REU. ZABOVCI ' INSTALA TERSTVO KukoviRado sp . ZG DUPLEK • JANŽEKOVIČ Franc sp . BOROVCI • KAPUN BRANKO sp . STROČJA VAS- 600 [)Rv
MOŠKANJCh KOSTANJEVEC Tonr sp. MARIBOR-KOVACdoo. MORAVSKE TOPUCE-KRAIJ Drago s p. HOCE-KREV/.EI.Eramsp. ŠOŠTANJ-KRlCtUJoirf sp. MIKU'’ r,EDsfj
POLKI • MAJCEN Viktor sp. MIKLAVŽ NA DRAV, POIJU • MASSTERMdoo, MIKLAVŽ NA DRAVPOUU • MAVSAR MRE dno. MARIBOR • MB ZAKUUCNA GRAPBE£K~.jTfr MARIBOR • MONTING do o. TURNIŠČE • PETEK Emil sp.. MALA NF.DEIJA • RE-ING sp , MURSKA SOBOTA • SERVIS HAI.ER Boris sp , BIZEIJSKO • SIMTOsp. ZG Dor A C£V COMMERCE d o.o, ROGATEC • STROJNE INSTALACIJE Gobn Alojzij sp. ROG SLATINA • STROJNE INSTALACIJE HAUPTMAN sp.. LENART• TAMESdoo.. PTUJ'
MONTAŽA. SLOVENJ GRADEC'UNIPRIM do,o.. MARIBOR • VOCOVNIK Leopold sp, MISUNJA • H'ASTIdo.o.. SLADKI VRH
arr
Novomeška kronika
EKSTREMISTI - Novomeški (Janševi) socialdemokrati so v zadnjem času doživljali burne dogodke. Dosedanji predsednik Miloš Dular ni želel ponovno kandidirati, to pa je hotela izko-nadt* trda linija v izvršilnem odboru in vsiliti enega od svojih dveh kandidatov za predsednika. oj1 ni uspelo, so pa za predsednika izvolili Andreja Blažiča, endar tudi Blažič ni dolgo vzdržal, ker ni bil po volji republiškemu strankarskemu vrhu. Na ponovnih volitvah se je v sedlo novomeške SDS spet zavihtel ular, ob tem so v izvršilnem o boru počistili s (po Dularjevih esedah) ekstremističnim jed-°?1’ “ ga sestavljajo Tone No-ak, Marko Emeršič in Milovan Dimitrič.
IDEJE - Dolenjski radijski prostor je hudo natrpan in za Poslušalce (predvsem pa oglaše-ce) se bije ljut boj. Glavno t 0ZJ® v tej borbi so ideje, teh pa onicno primanjkuje. Zato prija do odkrite kraje teh drago-*»• *tt so pri nas tako zašči-e c dev'ca na veselici. Tako na Studiu D pritožujejo, da je dnhu tadc? (njihovih) zamisli tat' j,.mentalnega tekmeca, ta 7 '	' Poligon pa objema uma-
zana reka.
mfOZIV - Na koncu predpočit-pi e seJe novomeškega občin-. (7T cr>\Veta Je Anica Bukovec (b^U^ SVetnike pozvala, naj od tlnk j ) seinin prispevajo kaj za Dm/u ne. namene; češ da so hj* e 7e velike, ,nfif bo Za varno ali h’ a§e medicinske aparate praz 8t stvar‘- žiro računi pa v?h„a i a Poziv je med poslanci nem razjične odzive. V glav-Net nngativne in posmehljive. Dric_ er!.so se hvalili, da so že je Sevah’ Andrej Blažič (SDS) ' smo c0g0,ržen: “Sramotno je, da ninn Ita Q izglasovali tako sej-Ure ' 1. Jarjev dobimo, da tu tri ke , ,lm° in dvigujemo kartonč-
za varn L°.mo Padali 10 jurjev vest „ p° “'so in si bomo oprali Dqi' „■ r.anc' Kek, svetnik Liste za Voliln °’ katere udarno pred-Ijublia geS*° ie 0il°: “Mi ne ob-žiču ta?°-’mi naredimo!”, je Bla-vsak m P°nudil rešitev: naj da brodelnSeC VSeh 44 jnrjev za domen v eLna(nene. Morda pa je nameni “OoOrodelnimi trave p* r!ud' regres za nabavo ave na Rocku Otočec.
5v;,, .gosPaje rekla, da očitno na m °Kateni kraljestvu. Obii-n.„; ^aJe svojim osamo-iote 'm hčeram kraljevske
^•farmacevtski
rABORYŠMARJETI
Sekcij ®^ANA - Študentska Cevtsk s venskega farrna-far,?ga društva organizira narori acevtski tabor z med-v Šm.°° udeležbo, ki poteka
j,Udr>od do 24. juli-
I ^ttdentnf1!0 se 8a Je °krog 60 njje j, v farmacije iz Slove-
S eiJe,Ma7,fkc’ A"g>'je. Nem-
' Slav‘ie w a,rske. Češke, Jugo-Pravili’^alt.ein Janije. Pri-! ^avani delavnic in pre-| PodrQv° aktualnih temah s "'edini farmacevtske in J ,cinske stroke.
Sf^htešu do 15- julija so \ iada Orl1 P°rodpišnici rodile: ^reta k.rluP iz Šentruperta -R^i - ’Tiar‘-na Papež iz Mirne CTa-i ’ Lid'ja Jurkovič iz •Han* iona’ Vera Rupar iz kt ^glar ' ddcj°- Jožica Pet-1 a'ica c momlja - Žigo in Siha’ Suzana Šetina iz Do-Več,a\k°vnt'e-K|emcna,lrc-l"Pelo n-12 Dolenjskih Toplic bi"	Zorko iz Pod-
i..Metlii, Perja, Melita Kajin
nl^Pfel sVi -neJa’ M°jca
I ‘nM»t ■ Pn Zburah - Va-&er'tjern,0'!a’ ™ojca Janežič iz ban°| ■ Sl« ■ Meliso, Anita J* Vanilja - Lovra, Burit' Alenkariz Radeč-Krist i-fep!ic ‘‘Žurga iz Dolenj-1 bsTr u mna,nAndreja & &nega - Nino. Ska k^GA MESTA: °Vo n, Zobčeva ulica 0 me*to - Urbana, j ^	Čestitamo!
Htiki I Z N A t IH O B C I M
iiimimiiMiip i
se bo kot taka lahko tudi vknjižila. To “nelastništvo” je doslej občinam pa tudi občanom povzročalo precej težav, v kakšnih primerih pa je bilo tudi primeren “poligon za nagajanje”.
Še za eno stvar je pomemben sprejem tega dogovora med tremi občinami: po enakem “šimlju” naj bi delili premoženje še med občinami, ki so bile na območju Mestne občine Novo mesto ustanovljene lani, se pravi (najnovejše) novomeške, žužemberške, topliške in mirnopeške. Ta postopek pa naj bi bil končan septembra. Letos?!
A. BARTELJ r 1  "
Suhokranjski drobiž
OBČINSKI PRAZNIK - Na zadnji seji občinskega sveta občine Žužemberk so svetniki razpravljali tudi o prazniku, ki naj bi ga občina v kratkem dobila. Razpravo so preložili na naslednjo sejo, padel pa je že predlog, da bi izbrali za občinski praznik 21. junij, prvi dan poletja.
TURISTIČNA TAKSA - Svetniki so sprejeli tudi odlok o turistični taksi. Kot prvi v Sloveniji bodo lahko turisti s turistično izkaznico deležni pol manjše turistične takse. Žal so ceste slabe/postajajo pa še slabše, še zlasti ob številnih prevozih peska iz peskoloma na Kleku, ki po besedah nekaterih svetnikov ostaja odprta rana v prostoru še naprej.
POLOŽILI VENCE - Delegacija UŠAM Gorjanci, Trebnje in Novo mesto je v nedeljo, 11. julija, ob dnevu šoferjev in avtomehanikov položila venec pri spomeniku padlih na Cviblju.
NOVI ODBOR - Prem kratkim so se sestali možje z Dvora in okolice ter izbrali nov gradbeni odbor, ki bo skrbel, da se bodo ruševine cerkve na Vinkovem Vrhu obnovile.
S. M.
Končno razdelili občinsko premoženje
Dogovor o razdelitvi premoženja nekdanje občine Novo mesto med tri nove - Šentjerneju 115, Škocjanu 127 milijonov tolarjev - Na vrsti še ostale nove občine
TABOR PROSTOVOLJCEV
Mladi so se počutili koristne
Za nekatere prva izkušnja s prostovoljnim delom, za druge izkušnja več ■ Delo z otroki je bilo za vse prijetno
NOVO MESTO - Po štirih letih bolj ko ne mučnih natezanj o razdelitvi premoženja nekdanje občine Novo mesto med tri nove - Mestno občino Novo mesto, občini Šentjernej in Škocjan - so se končno župani le dogovorili, kako za vse strani sprejemljivo, če že ne pravično, narediti to nesrečno delitveno bilanco. Ta dogovor je kot prvi sprejel novomeški občinski svet na zadnji seji. Kot kaže, tudi v ostalih dveh občinah pri sprejemu tega dogovora ne bo težav.
Gotovo s sprejemom dogovora ne bodo zadovoljni vsi, morda celo nihče, saj bi tisti, ki bodo dobili, radi več, tisti, ki bodo morali dati, pa bi želeli dati manj. Vsekakor je ta dogovor kompromis. “Vsak kompromis pa je boljši kot vsiljena rešitev,” je dejal svetnik Tone
JAKČEV SPOMENIK - Ob stoletnici rojstva slikarja in grafika Božidarja Jakca je njegova žena Tatjana dala na družinski grob Jakčevih na novomeškem ločenskem pokopališču postaviti spomenik z doprsnim kipom Božidarja Jakca, delo kiparja Stojana Batiča, in z vklesanima verzoma Toneta Pavčka. Podstavek pa je izdelal novomeški kamnosek Marjan Lukšič. (Foto: J. Dorniž)
Škerlj, ko se je na seji sveta zavzel za sprejem dogovora. Škerlj si je že v prejšnji sestavi občinskega sveta prizadeval, da bi opravili in sprejeli delitveno bilanco. Vendar so takrat to možnost tudi zaradi nerazumljivega trmoglavljenja takratnega novomeškega župana Koncilije zapravili. Arbitraža, se pravi pešitev, ki bi jo sprejel nekdo tretji od zunaj, bi bila gotovo za vse še manj sprejemljiva.
Po sedanjem dogovoru delijo premoženje prejšnje novomeške občine, kakršno je bilo konec leta 1994. Tako bo vsaka občina postala lastnica nepremičnin in premičnin na svojem območju. Splošni delitveni ključ pa je število prebivalcev, ki so ga uporabili v primerih, ko premoženja ni mogoče deliti po drugih kriterijih. Tako bo novomeška občina šentjernejski do srede leta 2002 izplačala 115 milijonov tolarjev, škocjanski pa 127 milijonov tolarjev.
Predmet delitve so nepremičnine, premičnine, ustanoviteljske pravice, kapitalski deleži (premoženje javnih zavodov in javnih podjetij), denar, terjatve in dolgoročne finančne naložbe, na koncu tudi bremena, obveznosti za dolgoročne zadolžitve in nadaljevanje investicij. Vse to dogovor natančno določa.
S sprejemom tega dogovora bo vsaka od teh treh občin končno postala lastnica nepremičnin in premičnin na svojem območju in
OTOČEC, PAHA - Novomeško društvo za razvijanje prostovoljnega dela, ki je edino takšno društvo v Sloveniji, želi popularizirati prostovoljno delo, še posebej med mladimi. Zato so organizirali že peti mednarodni tabor prostovoljcev, ki je bil tudi letos v Šmar-jeti. Mladi so dopoldan delali kot prostovoljci s šmarješkimi in otoškimi osnovnošolci in čeprav vsi še niso delali z otroki, so bili nad njimi navdušeni, prav tako so jih toplo in z velikim zanimanjem sprejeli otroci. Za mnenje o taboru in prostovoljnem delu smo povprašali nekaj mladih prostovoljcev, ki so delali s skupino romskih otrok na Otočcu in s šolarji v lovskem domu na Pahi.
DINO ŠEMIČ, študent pra-
va iz Bihača: “Na taboru sem prvič, v Slovenijo sem pripotoval s skupino vrstnikov iz Bihača. Udeležba na taboru pa je nagrada za moje uspešno delo v šoli. Tu se počutim zelo dobro, spoznal sem veliko novih prijateljev, pri čemer jezik ne predstavlja nobene ovire. Zelo zanimivo mi je tudi delo z romskimi otroki, saj s prostovoljnim delom do sedaj še nisem imel izkušenj.”
ELMA ZILIČ, dijakinja sred-
nje učiteljske šole iz Sarajeva:
“Na tabor sem prišla preko sarajevskega Kulturnega društva Cankar. Tu se zelo dobro počutim, najbolj pa mi je všeč delo z
rednega pouka iz Novega mesta: “Delo z otroki je moj poklic in med njimi se zelo dobro počutim. V okviru tabora že drugo leto vodim delavnico na Pahi, lani pa sem zanjo pripravila tudi program. Kot prostovoljka sem začela delati, ko so k nam prišli bosanski begunci. Prostovoljno delo na taboru mladim omogoča, da nekomu nekaj dajo in da se počutijo koristne. Takšni tabori prav gotovo prispevajo k popularizaciji prostovoljnega dela.”
J. D.
ZLSD ponuja Sloveniji tretjo pot
Ravnovesje med gospodarsko tekmovalnostjo in družbeno solidarnostjo, predvsem pa strpno in povezovalno delovanje - Na srečanju novomeške ZLSD tudi o svetniških sejninah
ZLSD ZA NOVO TISOČLETJE - O tretji poti je članom in članicam novomeške ZLSD spregovoril dr. Igor Lukšič. (Foto: J. D.)
RAZSTAVA PECIVA - Ob prireditvi Praznik harmonike na Ratežu zadnja leta pripravijo tudi razstavo peciva, ki ga spečejo prizadevne članice Turističnega društva Azaleja. Tudi zadnjo nedeljo so si številni obiskovalci z zanimanjem ogledali v rateškem gasilskem domu razstavljene domače dobrote. (Foto: A. B.)
otroki. Povsem nova izkušnja je zame delo z Romi, ki imajo drugačen jezik in tudi kulturo. Lepo je, da smo se na taboru srečali mladi iz različnih držav, prisluhnili smo različnim izkušnjam s prostovoljnim delom, predvsem pa navezali številna prijateljstva.”
MARGARITA GUILAMA-
NY CUSCO, študentka socialnega dela iz Vilafrance de Pen-
des: “Tudi jaz sem prvič tukaj, še posebej pa mi je všeč delo z otroki, medtem ko doma že dalj časa delam kot prostovoljka pri Rdečem križu. Kot Španka se težje sporazumevam z vrstniki, zaradi česar se morda bolj kot drugi počutim tujko, vendar mi je kljub temu tukaj zelo lepo. Poleg zanimivih in zvedavih otrok sem spoznala tudi vaše drugačne navade prehranjevanja.”
NATAŠA DEŽAN, prof. raz-
Marjan Somrak, ki je na srečanju predstavil delo svetniške skupine v novomeškem občinskem svetu, je dejal, da mora vsak svetnik delovati vsaj v dveh komisijah in več odborih, na mesec mora opraviti približno 40 ur. “Kot podžupan sem v maju naredil 120 ur,
• Na novo - tretjo pot v novo tisočletje bodo v novomeškem občinskem odboru ZLSD šli z novimi, mladimi in svežimi močmi - v občinski odbor so izvolili štiri nadomestne člane: Franca Pluta iz Zaloga, Marka Remsa in Jadranko Zupančič, oba iz Novega mesta, ter Igorja Perhaja z Ra-teža, kije na omenjenem srečanju v razmišljanju o sedanjem in bodočem delovanju poudaril, da so najbolj pomembni cilji.
pa sem za to dobil le 80 tisočakov,” je zaključil Somrak in dejal, da svojega mnenja o upravičenosti sejnin ne namerava spremeniti, niti ne namerava o tem več polemizirati. Kljub temu gaje na negativen odziv ljudi opozoril tudi Franc Plut, ko je dejal, da nihče ni nikogar silil, da naj bo svetnik oz. podžupan. Opozoril pa je tudi, da ZLSD nima ugleda med ljudmi, predvsem pa da ni prepoznavna, ker se v javnosti pojavlja preveč medlo.
J. DORNIŽ
DUET K. TOMLJANOVIČ IN M. ZUPANA
NOVO MESTO - V skoraj polnem atriju kapiteljske proštije sta 13. julija zvečer pripravila kitaristka Klara Tomljanovič in flavtist Matej Zupan lep koncert v dvoje. Umetnika sta izbrala veliko krajših in daljših odlomkov iz del starih, a še vedno spoštovanih komponistov, ki so pisali dela za kitaro in flavto. Izvajalca sta nastopila tudi v solističnih izvedbah, večer pa je potekal v znamenju uigranega dueta, ki do potankosti obvlada finese obeh inštrumentov. Obiskovalci soju toplo pozdravili, zlasti pa so bili navdušeni nad Klaro Tomljanovič, ki je začela glasbeno pot v šoli Maijana Kozine v Novem mestu.
T. GOŠNIK
NOVO MESTO - “Sedanja politična praksa seje izčrpala. Prevladujoč liberalni koncept ni več sposoben organizirati novega razvojnega zagona, politično obnašanje pa se vse bolj omejuje na golo obrambo oblasti za vsako ceno,” pravijo v Združeni listi socialnih demokratov, kjer za novo tisočletje ponujajo novo možnost - “tretjo pot”. Gre za novo vzpostavljanje ravnovesja med gospodarsko tekmovalnostjo in družbeno solidarnostjo, ki omogoča znanstveni in tehnološki napredek. Tretjo pot je na srečanju članic in članov novomeške občinske organizacije ZLSD prejšnji teden v Novem mestu predstavil dr. Igor Lukšič, član predsedstva ZLSD.
“Temeljna ocena naše stranke je, da bo po Jetu 2000 treba vpreči nove konje. Drnovšek, ki je individualist in samotar, je svoj model vladanja pripeljal do konca, saj ne dobi več novih ministrov, najhuje pa to dokazuje primer odstopa ministra Gabra,” je poudaril dr. Lukšič. V ZLSD menijo, da takšna Slovenija, kot je danes, ni pripravljena za vstop v Evropo, ker je politično preveč razklana. Dr. Lukšič upa, da večinski volilni sistem, za katerega se je včasih zavzemal Janša, sedaj pa tudi Drnovšek, ne bo sprejet, ker bi to za Slovenijo pomenilo katastrofo. Večinski volilni sistem ima v Evropi samo Francija, pa še ta le delnega.
ZLSD po zgledu evropskih socialdemokratov ponuja novo -
tretjo pot, ki pa ne pomeni le programske osvežitve, ampak predvsem drugačno - bolj strpno in povezovalno politično obnašanje. Tretjo pot, kjer naj bi svojo možnost za delovanje in uresničevanje svojih idej in ciljev našli tudi mladi, so članice in člani v Novem mestu enotno podprli. Na potrebo po drugačnem delovanju njihove stranke tudi v občinskem prostoru je opozoril Boris Gabrič, ki je poudaril, da je povsod treba iskati zavezništvo in ne konfliktov. Ustavil se je tudi pri visokih sejninah novomeških svetnikov, ki med ljudmi zelo negativno odmevajo. Gabrič je prepričan, da bi bile med ljudmi drugače sprejete, če bi jih določili vsaj po polletnem delovanju, ker bi dejansko pomenile nagrado za njihovo delo.
ŠESTSTOLETNICA TRGA ŽUŽEMBERK - Te dni so v žužemberškem gradu in pred njim potekalerazne prireditve. Bogat program je privabil tisoče obiskovalcev, ki so si z zanimanjem ogledali na novo prebujeni grad in okolico. V soboto je na trgu potekalo tekmovanje za najmočnejšega Slovenca, novodobnega Martina Krpana (od koder je posnetek). Po dokaj izenačenem merjenju moči je zmagal Šalamun pred Krištofom in domačinom Novakom. V nedeljo zvečer je zbrano večtisočglavo množico pozdravil župan Franc Škufca, minister za evropske zadeve Igor Bavčar in direktor Uprave RS za kulturno dediščino Stanislav Mrvič. Po koncertu New Swing Quar-teta je sledil še veličasten ognjemet, ki je zaključil največje suhokranjsko praznovanje v tem tisočletju. (Foto: S. Mirtič)
HM£
i z M A
Novo pokrivalo za metliški grad
V Belokranjskem muzeju nimajo ne dovolj denarja ne zaposlenih, da bi vzeli pod svoje okrilje še črnomaljsko muzejsko zbirko - Začetek obnove strehe in ostrešja metliškega gradu
I H OBČIM
METLIKA, ČRNOMELJ - Črnomaljski svetniki so na zadnji seji pred poletnimi počitnicami soglasno sprejeli poročilo o lanskem delu Belokranjskega muzeja, ki ima sedež v Metliki. Razprave skoraj ni bilo, dij^ktorica Andreja Brancelj Kednaršek pa je na vprašanje svetnika Srečka Matkoviča o muzejski zbirki v Črnomlju razgrnila ne le svoj pogled na omenjeno zbirko, temveč spregovorila tudi o razmerah v muzeju.
Belokranjski muzej je pokrajin- Pod okriljem Belokranjskega ski muzej, ki varuje premično muzeja sta sedaj krajevni zbirki v
naravno in kulturno dediščino, kot mu narekuje zakon. Problem pa je, daje 5 zaposlenih premalo. Primanjkuje jim zlasti strokovnega kadra, predvsem pa kustosov, zato trpi tako raziskovalno kot publicistično delo. Brancljeva je poudarila, da jim nihče ne oporeka, da naredijo premalo. Nasprotno, naredijo celo več kot marsikje, kjer imajo trikrat ali štirikrat več zaposlenih. “Ko so pričeli govoriti o črnomaljski muzejski zbirki, smo bili za, a s sedanjim kadrom Črnomaljcem ne moremo pomagati. Že večkrat smo ministrstvo za kulturo prosili za dodatne zaposlitve, a zaradi omejitev pri zaposlovanju nismo bili uslišani. Če se bomo kadrovsko okrepili in bomo dobili tudi več denarja, bomo z veseljem sprejeli pod okrilje tudi črnomaljsko mestno zbirko. Res pa je, daje bila ta zbirka pripravljena precej na hitro, kar mi ni bilo všeč. Nima namreč smisla, da se razstavljeni eksponati ponavljajo na razdalji borih petnajstih kilometrov, saj bi lahko v Črnomlju razstavili marsikaj novega in na sodoben način,” je menila direktorica.
KANADSKI FOLKLORISTI IN LUTKE
METLIKA - V okviru metliških mednarodnih poletnih kulturnih prireditev “Pridi zvečer na gradT bo v petek, 23. julija, ob 21. uri na Pungartu gostovala folklorna skupina Nagelj iz kanadskega Toronta, ki je bila ustanovljena pred 40 leti. V nedeljo, 25. julija, pa bo ob
9. uri v kulturnem domu lutkovna predstava. Lutkovne gledališče Fru-fru bo predstavilo svojo verzijo znane Rdeče kapice, ki bo zanimiva tudi za starše.
110 LET GRADAŠKEGA GASILSKEGA DRUŠTVA
GRADAC - V soboto, 24. julija, bo ob 20. uri v tukajšnjem kulturnem domu slavnostna seja ob 110. obletnici ustanovitve Gasilskega društva Gradac. Ob tej priložnosti bodo zaslužnim v gasilstvu podelili tudi priznanja in odlikovanja. V nedeljo, 25. julija, pa bo šla ob 17. uri skozi Gradac gasilska parada do gasilskega doma, kjer bo proslava in prevzem gasilskega vozila.
ŽE ZBIRAJO PRIJAVE ZA MISS KOLPE-KUPE
VINICA - V soboto, 14. avgusta, bo v kampu v Vinici tradicionalno srečanje ljudi, ki živijo ob Kolpi. Na prireditvi bodo izbirali tudi miss Kolpe-Kupe, zato organizatorji vabijo dekleta z obeh bregov reke, da se najpozneje do
10. avgusta prijavijo na novomeškem radiu Krka ali na mob. 041-760-740.
Semiču in Vinici. Želijo si, da bi odprli v Župančičevi rojstni hiši v Vinici tudi stalno razstavo pomembnih Belokranjcev. Dvakrat so že poslali prošnjo na ministrst-
Drašičani pričakujejo pomoč
Prispevki vaščanov za obnovo cerkve sv. Petra ne bodo zadostovali
DRAŠIČI - Zadnjih deset let vaščani Drašičev in Krmačine vzorno obnavljajo in vzdržujejo podružnično cerkev sv. Petra sredi vasi. Dela naj bi sicer potekala preko soseske zidanice, ker pa ta nima denarja, morajo vaščani za obnovo še posebej seči v žep. Od 60 družin v soseski jih je delavnih 50, od vsake hiše pa bodo za cerkev letos prispevali po 30 tisoč tolarjev ter priskočili na pomoč tudi s prostovoljnim delom.
Dela pri sv. Petru vodi 8-član-ski gradbeni odbor. V zadnjem desetletju so temeljito obnovili fasado, kupili nove lestence, uredili električno zvonjenje in bitje ure. Lani so obnovili stopnišče na zvonik, njegovo notranjost in kor. “Letos pa smo pod strokovnim nadzorom prepleskali notranjščino cerkve, obnovili ornamentiko in očistile freske. Do martinove-ga, ko imamo krajevni praznik, nameravamo postaviti še nove klopi. Vendar denar, ki ga bodo prispevali vaščani, za vse letošnje naložbe, ki bodo veljale okrog 4 milijone tolarjev, ne bo zadostoval. Zato pričakujemo, da nam bodo priskočili na pomoč tudi rojaki, ki živijo drugod, simpatizerji soseske in vsi, ki so kakor koli povezani z Drašiči. Cerkev, ki je bila zgrajena leta 1773, bo potem, ko bomo zaključili z načrtovanimi deli, vasi zares v ponos,” je povedal Jože Stariha, ki je poleg Martina Simoniča ključar drašiške cerkve.
M. B.-J.
vo za kulturo, a v muzeju pravijo, da ne bodo odnehali. Za to imajo predvsem dva razloga: v Beli krajini takšno zbirko potrebujejo, v Vinici pa je vedno več obiskovalcev, ki bi si jo lahko ogledalo.
* V Belokranjskem muzeju so prepričani, da bi bilo njihovo delo gotovo še bolj opazno, če bi se kadrovsko okrepili. Vendar pa je še kako pomembno, da je kolektiv složen, da se skupaj lotijo večjih akcij ter veliko del opravijo ljubiteljsko, neplačano. Velikokrat jim priskočijo na pomoč požrtvovalni člani Belokranjskega muzejskega društva, kar je v Sloveniji bolj izjema kot pravilo.
Samo lani jih je bilo več kot 8.000. Sicer pa zaposleni v Belokranjskem muzeju pri svojem delu porabijo veliko časa za vzdrževanje starega gradu, v katerem domujejo. Tako so pretekli teden pričeli • s pripravljalnimi deli za obnovo strehe in ostrešja, te dni pa so začeli odkrivati streho ter odstranjevati podstrešje in strop v 1. nadstropju gradu. Pogodbena vrednost naložbe je 112 milijonov tolarjev, investitorja pa sta ministrstvo za kulturo in občina Metlika.
M. BEZEK-JAKŠE
1
i
GRADBIŠČE - Pred Belokranjskim muzejem v Metliki od preteklega tedna stoji veliko dvigalo s kar 50 metrov dolgo roko, ki bo pomemben pripomoček pri obnovi gradu. Obnavljali ga bodo postopoma, načrtujejo pa, da bodo z deli zaključili v štirih mesecih. Grajska streha meri kar 3.000 kv. metrov, podstrešja pa je za polovico manj. Prav zaradi obnove stropa v 1. nadstropju pa so v muzeju podrli stalne razstave v 15 sobah ter preselili arhiv, knjižnico, del depojev in pisarne. (Foto: M. B.-J.)
KONCERT OB SVEČAH - Pretekli četrtek je na metliških poletnih kulturnih prireditvah “Pridi zvečer na grad"pod taktirko Lojzeta Kranjčana nastopil Big band RTV Slovenije. Gost je bil Oto Pestner, številni poslušalci pa so glasbenikom tokrat za spremembo prisluhnili na Mestnem trgu pred farno cerkvijo. Koncert je bil v okviru projekta Imago Sloveniae-Podoba Slovenija, katerega glavni namen je oživljanje slovenskih starih mestnih jeder in gradov. Temu primemo je bil tudi Mestni trg osvetljen s svečami, kar je dajalo kvalitetnemu koncertu še poseben čar. (Foto: M. B.-J.)
NAVLAKA ALI SPOMENIK? -Nedaleč od semiškega pokopališča pri sv. Duhu (na fotografiji v ozadju) že precej časa stoji avto oz. tisto, kar je ostalo od njega, ko je nekdo pritalkil vžigalico. Močno ga je sicer že prerasla trava, vendar ga ne bo mogla nikoli povsem zakriti. Zato ne preostane drugega, kot da ga nekdo odpelje. A tega očitno ni pripravljen storiti nihče, niti tisti, ki je avto zažgal, razen če si Semičani te navlake niso zamislili kot nekakšen ekološki spomenik, saj nedaleč stran vodi tudi semiška krctška učna pot. (Foto: M. B.-J.)
M 'J#
run
f W Sr
*?■ ..j
ITALIJANI V METLIKI - Pretekli teden so bile na metliškem kulturnem poletju kar štiri prireditve. Letos je med gosti veliko tujih izvajalcev, mednje pa sodi tudi italijanska skupina Zuf de žur, ki je prišla iz krajev tik ob slo-vensktmeji. Glasbeniki igrajo in pojejo predvsem ljudsko glasbo, značilno za kraje na Goriškem, na poseben način pa želijo izkoristiti bogastvo številnih kultur, ki so se mešale prav na tistem prostoru. (Foto: M. B.-J.)
Dobiček ali dobrobit za vse?
Na Zavodu za izobraževanje in kulturo presenečeni nad predlogom, naj bi se preoblikovali v profitno organizacijo - Dobiček prinaša le ena od štirih enot -10 odst. za delovno uspešnost
ČRNOMELJ - Tukajšnji Zavod za izobraževanje in kulturo (Zik) s svojimi štirimi enotami (kino, kulturni dom, knjižnica in Ljudska univerza) pridobi skoraj 70 odst. prihodkov na trgu. Zato je na občinski svet naslovil predlog za povečanje denarja za plačilo delovne uspešnosti. Ta naj bi predstavljala i3 odst. skupne mase plač delavcev zavoda, vendar s tem ne bi bremenili proračuna, sgj bi denar zagotavljali iz prihodkov, ki jih zavod ustvari s prodajo storitev na trgu.
Jože Stariha
Odbor za družbene dejavnosti pa je na osnovi izračunov, ki sojih naredili na občinski upravi, svetnikom predlagal, da za delovno uspešnost v Ziku namenijo le 10 odst. od mesečne mase za plače.
Z regionalnim vodovodom zamujajo
Ponekod v semiški občini nimajo niti vodovoda, kaj šele kanalizacijo - 2,5 milijona tolarjev za vranoviški pločnik - Cevi za belokranjski vodovod že čakajo
SEMIČ - V Semiču so za letošnje leto pripravili vrsto naložb na komunalnem področju, ki pa predstavljajo za majhno občino, kakršna je semiška, kar precejšen zaiogaj. Vendar pa je župan Janko Bukovec prepričan, da bodo načrt uresničili, nekatere projekte pa so v prvem polletju že zaključili. Vendar pa je opozoril, da bodo letos dobili v občinski proračun za 30 odst. ali 80 milijonov tolarjev manj denarja kot lani. Težave so tudi, ker naj hi država za naložbe prispevala polovico denarja, a ne da nikoli več kot 30 odst.
Sredi preteklega meseca so rali že začeti z gradnjo bclokranj-
odprli vodovod od Črešnjevca skozi Cerovec na KrVavčji Vrh. Vrednost gradbenih del je bila 53,5 milijona tolarjev, za plačilo pa je ostalo še 32 milijonov tolarjev. Sedaj pripravljajo projekte za vodovod v Rožni Dol, na Staro Goro in Gmoto. Prav tako bi mo-
skega regionalnega vodovoda, a zaradi nekaterih zapletov že precej zamujajo. Material za cevovod od Blatnika do Semiča je že nabavljen, gradbena dela pa naj bi se po zadnjih informacijah pričela letošnjega septembra, veljala pa bodo 78 milijonov tolarjev.
V tem letu nadaljujejo tudi z drugim delom sanacije semiške čistilne naprave, ki bo veljala 13 milijonov tolarjev, medtem ko so prvi del zaključili lani. Prav tako bodo še letos pričeli z gradnjo kanalizacije v stanovanjskem naselju zazidalnega načrta Semič 1. Semiška občina pa bo morala prispevati tudi poltretji milijon tolarjev za gradnjo pločnika v Vranovičih in sicer kot odškodnino za uporabo deponije komunalnih odpadkov pri Vranovičih. Ta naložba je v pripravi, z gradbenimi deli pa naj bi pričeli v letošnjem septembru.	m.	B.-J.
To so v Ziku očitno sprejeli z razumevanjem, ne pa tudi predloga odbora o proučitvi možnosti, da se Zik organizira v profitno organizacijo. Milan Krajnc je na zadnji seji sveta ta predlog utemeljil s tem, da Zik povečuje delež prodaje na trgu, po njegovem pa naj bi javni zavod opravljal dela, zaradi katerih gaje nekdo ustanovil in le izjemoma in v manjšem obsegu tudi pridobitno dejavnost. Zato so na odboru razmišljali, da bi zavod organizirali na drugačen način. Pohvalil je sicer, da je delo Zika vedno bolj opazno, niso pa
PLANINCI IŠČEJO POKROVITELJE
MIRNA GORA - Vsa tri belokranjska planinska društva pripravljajo ob 70-letnici planinskega doma na Mirni gori velik shod planincev ne le iz Slovenije, ampak tudi izven njenih meja. Do slovesnosti, ki bo 22. avgusta, nameravajo urediti okolico doma, s pomočjo pokroviteljev, ki pa jih še iščejo, pa tudi notranjost. Vsak izmed sponzorjev naj bi namreč obnovil eno izmed sob.
se strinjali s tem, da postaja vse bolj profitna organizacija.
Direktorica Zika Nada Žagar pa je bila presenečena nad tem predlogom. Vprašanje je tudi, če bi bilo to vsaj za sedaj mogoče narediti, saj čaka na sprejem kar’ nekaj zakonov o njihovem delu. Poleg tega od štirih Zikovih enot dobiček prinaša le Ljudska univerza, medtem ko se tržni delež zadnjih pet ali šest let ne povečuje. Po besedah Žagarjeve je tako velik tudi zato, ker občina Črnomelj kot ustanoviteljica ne izpolnjuje vsega, kar je zapisano. “Občina ima vse pravice odločati o statusu Zika, najbrž pa ji je veliko do tega, da se bo s svojo javno službo razširil. A če bi bil Zik profitna organizacija, je vprašanje, kaj bi prevagalo na tehtnici: ali tisto, kar prinaša le dobiček, ali tudi tisto, kar je dobro za vse ljudi,” je brez dlake na jeziku povedala Žagarjeva.
M. B.-J.
HARFISTKA NA “POLETJU V ČRNOMLJU”
ČRNOMELJ - V petek, 23. julija, bo ob 21. uri v tukajšnjem pastoralnem centru v okviru kulturnih prireditev “Poletje v Črnomlju” nastopila harfistka Pavla Uršič-Kunej. Doslej je nastopila na več kot 700 koncertih, kar 26 skladateljev pa je napisalo skladbe posebej zanjo.
Sprehod po Metliki
c
ROJSTVO - Organizatorji metliških mednarodnih poletnih prireditev so. očitno prepričani, da ljudi zelo zanima, kako so prišli na svet, v nedeljo pripravili kar dve predstavi na to temo: dopoldne za otroke, zvečer za odrasle. Medtem ko je bilo slednjih na prireditvi kar veliko, pa je bilo otrok zgolj za peščico. So jim morda starši zamolčali prireditev, ker so se ustrašili, da jim bo igralec odprl oči in negiral njihove predstave o tem, da jih je prinesla štorklja? In to javno sedaj, ko je v Beli krajini iz leta v leto več štorkelj!
NESNAGA - Pod arkadami hiše, ki jo Metličani najbolje poznajo kot Murnovo in stojiv središču Metlike, je toliko nesnage, da se ljudem, zlasti tistim, ki v bližini čakajo na avtobus m imajo dovolj časa za opazovanje, obrača želodec. Vsa opozorila lastniku, naj pospravi ropotijo, SO bila doslej zaman. Tudi manjši tovornjak, ki se tam že skoraj seseda, očitno nima sreče, da bi ga kdo odpeljal tja, kamor sodi-Nekateri pripominjajo, da bi buo morda kaj več reda, če bi imeliv Metliki komunalnega nadzornika. No ja, v Črnomlju ga pa je kljub temu prav v središču mesta moč videti še kaj hujšega kot v Metliki. Obojim, tako Me ličanom kot Črnomaljcem, P3 očitno primanjkuje predvsem enega: več čuta za urejenos,
pospravljanje.
Čmomaljskrdroblf]
MALO MEŠANO - V Meti*1 so se razvnele polemike 0 *e ' kako je Nikola Ladika vodil so botno prireditev ob 130. obletn ci Gasilskega društva Metli s • Nekateri so prepričani, daje bi preveč hrvaških besed, drugi spe da je bil sporen le kakšen na£j,. j A so Semičani na sobotni Senu ohceti tolažili Metličane, da nimajo kaj razburjati, saj je tu njihovo prireditev vodilmoz ..j.’ ki je govoril v semiščini z škim naglasom. V Ziljah v c ^ maljski občini pa je na nede ) peračiji voditelj govoril v čist' miščini. Na srečo je vsaj metu Mestna godba, ki je '8ra ?,et. nedeljski proslavi ob 105. °	,
nici Gasilskega društva Se igrala brez naglasa.
STROJI - Na Ivanju v Uras tušu so na tekmovanju kme žensk v ruženju koruze m , ugotovili, da bodo lahko da i doma stroje za ruženje kor Tako spretne so bile namreč _..j njihovih žena. Na ziljski pe pa so spoznali, da bodo šli a kmalu od doma tudi pralni s Sreča, da se vsaj za zdaj še pripravljeni odpovedati ženam.	«	r	jp	$
GORE - Valentina Šavorj^ šestimi meseci starosti po najmlajša članica črnomalj Planinskega društva. Vendarr hodita z njo v gore le marb sestra, medtem ko oče vz ostaja v dolini. Pravi, da se pravil v gore, ko bodo p zgradili nekoliko boljše ce ^
Semiške tropin*
• n se1
OTROCI - Semičani so s0 lani razburjali, ker so P3’?/ obse prišli poročit na Senu jCo cet, pripeljali s seboj . j..
otrok. Trdili so, da to niv * ^ sj. s starimi običaji, po kateri ^ ^
cer poročajo na prireditve v hovo razburjanje očitno ^(o5 nič pomagalo, saj so ime^ v. štirje pari štiri otroke- sni-prečju vsak par po enega-
ci pa dva mladoporočenca
otroka, dva pa še nobeneg • ^ AVTOMOBILI - Mfrs ^akšU'
seje letos spraševal .'čadski/ povezavi so bili s starim' Jnob®’ mi običaji najnovejši aV _stavlj*^ ki jih je trgovec z avtira ' ježe na prireditvenem Pros,0,.1jar,i res, da je denar sveta v ^e\\ obiskovalci, ki bi tam raJ ^ bijj na primer zapravljivčke’ ^ j,;| srečni, če tokrat denar
vladar Semiške ohceti ŽUPNIK Janko Štampar menda P
Semiški
pa J6
‘r“	„	farč’1
leto odhaja iz semiši s|ove5' Blaž Kočevar, ki je vom nost ob
105.”obietnici društva Semič, j.avn°žeta P8.!' starotrškega župnika J< ggiriic-lakoviča, da bi sc vrnil . jjt kjer je nekdaj že kap«* -| tu* nazadnje jim je Mag08 - panC nov gasilski avto, Senll^*egn»* dvomijo, da ne zna z8°J. )Vati ampak da bi znal tudi močnim curkom iz g38 narnrC Župnik Pavlakovic jc aSi
poznan kot član število«11 *
ski h društev.
Čarobne iz Kočevja
ZGODOVINA SE PONAVLJA - Potem ko so v prvih šestih roesecih obstoja nove občine Kostel kostelski svetniki sprejeli statut občine, poslovnik o delu
Sau*a’ ‘!nenovali vse potrebne odbore in komisije, določili grb, zastavo in 24. junij za občinski Praznik ter sprejeli zaključni račun občine Kočevje in nazadnje se prvi proračun občine Kostel, so po besedah župana Valentina l stor**tvse potrebno, da bi ahko samostojno poslovali. Zato je sedaj na vrsti kočevska občina, da opravi še preostalo, da se bodo ank° tudi uradno dokončno i. Zanimivo ob tem pa je, kot o ugotavljali v Kočevju že ob pri-nkr' d(d'tvenc bilance z novimi oDCmami Osilnico, Loškim Po-om in Dobrepoljem, da je za anjše občine samoumevno, da “Odo predloge za delitev premo-P.riPravi'e večje občine, na k'113 se torcJ ponavlja, kar J,h.° dejstvu, da so v kostelski ™c‘m’« šteje vsega le okoli 700 ji , lvalcev, ob sicer neprofesio-nna -m zuPanu tudi imenovali že Podžupana, ne bi bilo ravno nujno potrebno!
»UDI “ZA VSE” NI ZA VSE večeri na mestni plo-*’ so namenjeni vsem ob-jal °m Kočevja, kljub izboru izva-7aaeV’	v	celoti gledano
nisA°V°	okuse in želje vseh,
Drir 'a VSe' Pr>vržcnci četrtkovih ka ,e» CV’ kijih je menda iz četrt-Drir ^®trtek več, so mnenja, da neka- e Prinašajo za vsakega mn-i’ nasprotniki pa v nudenju četrti0?'Za združevanje ljudi ob Bačn-! ?ve^er °b takšni ali dru-nekn ulturni Prireditvi vidijo le skeoar!ttn° ?aPlav|janje občin-letnl ?narja- Če kaj, tem “Po-DrinJeceri na mestni ploščadi” Ponašajo le gnev!
iški zobotrebci
:ih^.DNOSTI SEDEŽA -
R k ■
»-črti se počasi uresni-fia n!.„. tanovitev podjetniške-
rnočje nh^ klDb? deloval za obtok c " K'bnica, Loški Po-in . odražica, Velike Lašče in
t>ohr» ,321ca. Velike Lašče in ne ur Jc ie še stvar formalno veri ltVe zadev Prav tako pa še f0r i° Počtrsi postala samo ^raciia113?3 zadeva tudi reginega HSe?eža zaenkrat še začas-tepa ruzenja, ki so ga v začetku
teoa m enJa> ki so ga v začetku nem v Leca ustanovili v Cerk-II. fa, »kv.ru pričetka izvajanja ščine Pr°iekta Po poteh dedi-titete -vPreninc slovenske iden-se b0' '■ ruženjc bo v III. fazi, ki Sam(K,„ncc'a ze prihodnje leto, r^zvoi Jno skrbelo za dolgoročni zdru7inbr°-*e.kta- Če bo sedež nico nnJa V R'bnici, bo to za Rib-delovn,01011'^0 najmanj dve novi 'bnicoT^^dkunjc denarja v Vanje in n °ž‘vljenjsko uravna-Vania nr n.adz°rovanje uresniče-?°bčin°v- ta na območju vseh b Ribnice S° vk*jučene v projekt
v okvinl^D K^bJEC - Prireditve Svala ,„t-fkega poletnega "bo nk i e v celoti gledano vtis nor, •e' Vendar pa je slab ^tteniu v3VI* dober konec. Po ial sobm aPana Jožeta Tanka je 8a pevsi,ni nast°P mednarodne-^nna n?^3,zbora ^ox Europae tudi Ju0,1 ev’ zadovoljiv pa je dobro”	'Dober konec -vse
?°rejo	tega S*Cer Še ne
Judno J* Pa dovolj vzpod-estivai *	Ribniški poletni
dovojj v,f°r.8aniziral'- Če bodo nanj navn r,ain'’ se bodo ljudje Pred da, • 'n 8a bodo tako kot prejeli -,	.20 leti ponovno
sker Dpc, sv,°jega - če ne bo ob ’bnici vri burni ponudbi v v.*°žen h0SC skupaj le potratno
|,h^^nnoo?ubditi!iteVSanj’ki
0l) fare do dola z
Ko BAKLAM!
Ipski n 7brvi turistični ob-,0,o ni Pohod z baklami je Pripravilo Turistično-
N
sPortnn^“f vjbii,3 društ
‘JU S Pl
tvo Kostel v sodelo-:vje "p‘aninskim društvom skozj... °n°dna pot je poteka-
JV
?iC,;ta"!mivt kraje oziroma
i- "Oniik	is	raje	oziroma
^aRa iPrncnimo naj le nase-°bila tl (|bilno jamo (ime je ,ekenlu „! jc Pred sto in več leti bila:. vercarju” padla vanjo
*ki
"hi
.,q L	'•“i J II
^"ha pQSt ubila) in Bilpo, ki je s prazgodovin-'<Jrb kočov ’ Pon<>vnim izvi->.CmS,kc R‘uže, ki pride tu t^ežh'in- k bilpa; posebno h’ ^ je b P° P^ovedki o vra-r Sko&i *"e izmed bilparskih
• Ulhft , . *Z jame in nat,, r,r,.L/,
"h
kjer"?amC ln nato Prck0 am,,
wlatamLr JC vsc Polomil, zato kljiijuu.nalirvnii,..™ .i___
na Hrvaškem, dve i
UragaJOrnia in Dolnja l .ama-
HMU 12 M ASIH O B C I M MMUl
Slovesnost v letu pred 45. obletnico
ZSAM Kočevje je proslavitev častitljive obletnice pomaknilo v leto zlatega jubileja Avto Kočevja in Gozdarstva Grča - Podelili plakete ZZŠAM Slovenije in ZSAM Kočevje
KOČEVJE - V soboto popoldan je na mestni ploščadi v Kočevju potekala slovesnost v počastitev 44. obletnice Združenja šoferjev in avtomehanikov Kočevje. Kot je povedal predsednik Anton Vučko, so proslavitev jubileja združili s počastitvijo dneva šoferjev in avtomehanikov Slovenije ter 50. obletnico delovanja soustanoviteljev združenja, podjetij Avto Kočevje in Gozdarstva Grča.
Slovesnost se je pričela s povor- in varnosti v cestnem prometu ter
ko po Ljubljanski cesti od pošte do mestne ploščadi. V njej so poleg članov ZŠAM iz Kočevja, sosednjih krajev in s kočevsko pobratene ZSAM Kranj sodelovala tudi gospodarska motorna vozila podjetij in samostojnih avtoprevoznikov iz Kočevja ter pihalna godba in mažorete. Po pozdravnem nagovoru predsednika ZŠAM Kočevje Antona Vučka sta zbrane na mestni ploščadi nagovorila kočevski župan Janko Veber in predsednik Zveze ZŠAM Slovenije Janez Dolenc. Veber je poudaril velik pomen, ki ga ima ZŠAM predvsem zaradi svojega dela z mladimi na področju vzgoje
opisal prizadevanja občine za izboljšanje prometne varnosti, Dolenc pa je spregovoril o organizaciji ZSAM, Avto Kočevju in njegovi ponovni vrnitvi med uspešna podjetja ter o težavah v prevozništvu v Sloveniji.
Ob zaključku uradnega dela, ki mu je sledilo družabno srečanje na Kmečkem trgu, so podelili plakete in priznanja ZZSAM Slovenije in ZŠAM Kočevje. Plakete z zlatim vencem ZZŠAM Slovenije sta prejeli podjetji Avto Kočevje in Gozdarstvo Grča-obrat Transport gradnje, jslakete vzorni voznik pa člani ZSAM Kočevje: Alojz Krnc, Edvard Ličen in Milan
v
Četrtkovi večeri drugačni
Se vse do konca avgusta - Za vsakogar nekaj
KOČEVJE - V želji, da bi občanom Kočevja v poletnih mesecih omogočili preživeti en večer v tednu drugače kot ostale, so Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, občina Kočevje, radio Uni-vox in Center za promocijo in razvoj turizma pripravili projekt “Poletni večeri na mestni ploščadi”.
Danes, ko bo nastopila primorska etno skupina Osm hoa, bo na vrsti že četrti takšen večer, sledilo pa jih bo še pet.
“Poletje je čas počitnic in dopustov, vendar pa se prav poleti v Kočevju najmanj dogaja. Namen projekta je popestriti to mirno stanje in ljudem ponuditi možnost, da preživijo prijeten večer ob kulturnem programu,” pravi Ivica Kaplan, ki je na kočevski občini zadolžena za kulturo. Ker se ob vikendih ljudje podajajo na izlete, piknike, motje ali drugam in da bi se hkrati izognili podvajanju z morebitnimi drugimi prireditvami, ki so najpogosteje ob petkih in sobotah, so za “poletne večere” določili četrtke, za začetek “večera” pa 20. uro.
Prvi četrtek v juliju, ko je župan Janko Veber otvoril “Poletne večere na mestni ploščadi”, je nastopil kočevski pihalni orkester, na drugem večeru se je predstavil moški pevski zbor Svoboda, prejšnji četrtek pa je zbrane na mestni ploščadi zabavala pevka Mia Žni-
Ivica Kaplan
darič. “Izbor izvajalcev smo prilagodili različnim okusom, saj želimo, da bi na naših prireditvah vsakdo našel kaj zase,” pravi Kaplanova. Danes bodo prišit na svoj račun ljubitelji etno glasbe, do vključno zadnjega četrtka v avgustu, ko se bodo “poletni večeri” zaključili, pa bodo nastopili še: Lado Leskovar, Andraž Hribar s skupino Soulata, saksofonist Tadej Tomšič z gosti, tamburaška skupina Dupljak, čarodej Miran Čanak, kočevske mažorete, plesalci plesnega kluba Kočevje ter skupina No way.
M. L.-S.
Občani po svoje, Komunala po odloku
Odlok je star že več kot dve leti
lo kako drugače uničiti. Tudi odlagališče v Mali Gori postaja vse bolj napolnjeno in pravkar poteka velika investicija, ki bo vredna 100 milijonov in naj bi bila gotova v treh letih. Gre za položitev nepropustne folije, čistilne naprave in odplinjevanja. Tako naj bi bila občina Loški Potok udeležena s 16 odst. svojega vložka. Stari zabojniki bodo prepeljani v manjša naselja in bodo služili občasnim kosovnim odvozom.
Kaže, da bi bilo dobro, da bi pred sprejetjem odlokov tudi občani kaj povedali, sicer je vsaka taka razprava brezpredmetna, in vsaka poznejša razprava pa ima grenak priokus, ki s kakšno demokracijo nima nikakršne povezave. Navsezadnje so to stvari, ki jih bodo občani kar krepko plačali.
A. KOŠMERL
LOŠKI POTOK - Poročali smo že, da po vaseh potekajo razprave o novem načinu odvzema smeti v zaprtih zabojnikih, ki bi jih praznil za to prirejen tovornjak s stiskalnico. Menda se je večina vasi v občini odločila za ta predlog Komunale iz Ribnice. Očitno pa vaščanom Retij, to je največje naselje v občini, način ni bil ravno povšeči in so se ogreli vsak za svoj zabojnik.
Zato so pretekli teden v Retjah ponovno sestankovali. Prisoten je bil direktor Komunale Jože Zakrajšek, župan in nekateri iz občine, ki so zadolženi za reševanje tovrstne problematike.
Jože Zakrajšek je pojasnil, daje ta način pobiranja namenjen zmanjševanju prostornine smeti, samega odloka pa ni moč spreminjati in edini namen tovrstnih razprav je določitev odvzemnih mest. Tako je prisotne spomnil na odlok, ki je bil sprejet že 14.2.1997. leta. Pokazalo pa se je, da ga občani niso brali, ali pa so preprosto pozabili nanj, hkrati pa so se spraševali, čemu sestanki zdaj in ne pred tem, ko je zadevo sprejemal občinski svet.
Gotovo pa je eno. Gre za zmanjševanje stroškov oz. manj odvozov velikih zabojnikov, ki so često napolnjeni z materialom, ki bi spadal kam drugam ali bi se mora-
SE MEJA PREMIKA?
PODPLANINA - Zdaj potekajo dela na hrvaškem delu obrežja Čabranke, ki ga je lansko neurje močno poškodovalo (kot tudi cesto). Menda Hrvatje poglabljajo strugo, zaradi česar tok reke pospešeno odnaša neutrjeno obrežje na slovenski strani. Če meja poteka po sredini vodotoka, se hrvaška meja postopno zajeda v slovenko ozemlje.
Trošt iz Avto Kočevja, Anton Ro-gole iz Gozdarstva Grča in samostojna podjetnika Ivan Draškovič ml. in Cveto Marinč. Plakete ZŠAM Kočevje so prejeli: Avto Kočevje, Gozdarstvo Grča-obrat Transport gradnje, občinski svet za preventivo, vzgojo in varnost v cestnem podjetju, Zveza ZŠAM Slovenije, AMD Kočevje in radio Univox, hotel Valentin pa je prejel pismeno priznanje.
M. LESKOVSEK-SVETE
Vox Europae v Ribnici
Zaključili Ribniški poletni festival
RIBNICA - Po nastopu na Ptuju in v Murski Soboti v petek, je mednarodni pevski zbor Vox Europae v soboto zvečer nastopil v cerkvi Sv. Štefana v Ribnici. 30 pevcev v narodnih nošah evropskih držav, iz katerih prihajajo, je v uri in pol trajajočem koncertu pod vodstvom dirigentov Roba Vermeulena iz Nizozemske in Marka Vatovca iz Slovenije odpelo 22 pesmi, med katerimi je bilo tudi 6 pesmi slovenskih avtorjev oziroma slovenskih narodnih pesmi. Zbor sicer sestavlja 40 pevcev iz 22 evropskih držav, med 10 člani zbora iz Slovenije pa je tudi domačinka iz Ribnice Marjana Benčina.
Po vsakoletnem gostovanju v eni izmed evropskih držav so imeli letos prvič v 17-ih letih obstoja zbora koncertno turnejo po Sloveniji. V okviru te so na povabilo ribniške izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti nastopili tudi v Ribnici, turnejo pa so zaključili v ponedeljek s koncertom v atriju nadškofijskega ordinariata v Ljubljani. Z njihovim nastopom pred okoli 180 zbranimi v ribniški cerkvi pa so v Ribnici zaključili po več kot 20 letih letos ponovno obujen Ribniški poletni festival.
M. L.-S.
MODERNIZACIJA CESTE V OSILNICI
OSILNICA - Regionalna javna cest III. reda Petrinja -Kuželj-Mirtovči-Osilnica-hrvaška meja zaradi ozkosti cestišča ni primerna za vožnjo vseh motornih vozil. Prebivalci zgornjega dela Kolpske doline, pa tudi občina Osilnica, si že od leta 1995 prizadevajo dobiti boljšo cestno povezavo. Pričakujejo, da se jim bo ta želja tudi uresničila, ker so se že začele priprave za modernizacijo te regionalne ceste. Naročnik del je ministrstvo za promet in zveze, Direkcija RS za ceste v Ljubljani, ki ocenjuje, da bodo dela stala okoli 196 milijonov tolarjev. Cesta je pomembna, saj bo skrajšala cestno povezavo v Osilniško dolino. Investitor pričakuje, da bodo dela končana v čim krajšem času. Treba je omeniti, da so prebivalci te doline do druge svetovne vojne hodili peš v Kočevje, ki je bilo sedež okraja in sodišča.
V. DRAGOŠ
ŠE VEDNO MOČNI - Pred letom 1990je imelo ZŠAM Kočevje 650 članov in je bilo med najštevilčnejšimi združenji šoferjev in avtomehanikov v državi. Zaradi stečaja Itasa in kasnejših težav Avto Kočevja in drugih kočevskih podjetij pa se je po osamosvojitvi Slovenije število članov prepolovilo. Danes imajo 320 članov in čeprav ne več v državi, pa so še vedno, kot pravi njihov predsednik Anton Vučko, med najmočnejšimi v regiji. Na posnetku: S slovesnosti (M. L.-S.)
OSREDNJA PROSLAVA BO NA OGENJCAH
LOŠKI POTOK - Proslava na Ogenjcah je postala tradicionalna in je namenjena spominu in opominu tragičnim dogodkom, ki so se zgodili v znani roški ofenzivi leta 1942 in so usodno zaznamovali večino potoškega prebivalstva. Do nedavnega je bil to krajevni praznik, sedaj pa so pokroviteljstvo prevzeli vaščani Travnika, ki so v tistih dneh najbolj trpeli. Proslavo, ki bo v nedeljo, 25. julija, ob 11. uri, pripravljajo Medobčinski odbor ZZB Ribnica, Krajevni odbor ZB Loški Potok in Notranjski odred. Kulturni program bo izvedla Osnovna šola dr. Antona Debeljaka, za organizacijo in postrežbo pa bo poskrbelo PGD Travnik.
NA RAZPIS SE NI JAVIL NIHČE
ČRNI POTOK, PODPLANINA - Direkcija za ceste je že v Uradnem listu štev. 28-29 prvič objavila razpis za izvajalca ceste skozi naselje Črni Potok v čabranski dolini. To naj bi bil del že večkrat obljubljene ceste, ki bi odprla pot Črnopotokarjem in jih povezala s Slovenijo, in seveda del ceste, ki bi čabransko in slovensko stran porečja Čabranke in Kolpe odprla gospodarstvu in turizmu. V prvem razpisu Direkcija ponuja za dobre tri kilometre 62 milijonov tolarjev, v Ur. L štev. 51-53 pa je razpis ponovljen in vrednost povečana na 80 milijonov. Teren tega predela Slovenije je znan kot izredno zahteven in plazovit. Očitno ga gradbeniki dobro poznajo in pričakujejo boljšo ponudbo, saj se do tega trenutka ni na razpis javil še nihče.
TABORNIKOM NAGAJA DEŽ
KOSTEL - Taborniki iz raznih krajev Slovenije so že po večletni tradiciji okoli 1. julija začeli prihajati na Kolpo, predvsem na območje Žage, in tako je bilo tudi letos. Na območje Podsten pa so prvič prišli lani in ker jim je bilo lepo, so se vrnili tudi letos. Zal pa
£-
jim je letos na začetku ponagajalo vreme, saj je kar nekaj dni deževalo in je bilo vreme še konec minulega tedna bolj jesensko kot oletno. Kolpa je bila hladna in ni ila primerna za kopanje.
bp;
v .
”* Ni'***
i
PROSTOVOLJCI UREJAJO KOSTEL - Vitra, center za uravnotežen razvoj iz Cerknice, izvaja v petnajstih občinah od Vrhnike do Osilnice prostovoljne mednarodne delovne tabore. Prvi izmed treh letošnjih se je v sodelovanju z. občino in turistično-športnim društvom začel v občini Kostel. Na njem bo do 24. julija deset prostovoljcev iz Slovenije in Češke urejalo okolico tamkajšnjega gradu. Sanirali bodo nekaj vodnih izvirov, z domačini očistili območje slapa Nežica in obsekali grajsko gozdno pot ter prebelili gozdarsko kočo, kjer prebivajo. (Foto: Milan Glavonjič)
Kot zadnji sprejeli proračun tudi v Kostelu
Glavnina namenjena za investicije
KOSTEL - Simbolično so na kraju, po katerem je občina dobila ime, na gradu Kostel, so 9. julija kot zadnji med osmimi zahodno dolenjskimi občinami občinski proračun sprejeli tudi v Kostelu. Kot je ob predstavitvi dela občine v prvih šestih mesecih njenega obstoja na tiskovni konferenci
96<>4), 22. Julija 1999
Valentin
prejšnji četrtek povedal župan Valentin Južnič, je prvi proračun kostelske občine težak 118 milijonov tolarjev in je izrazito razvojno naravnan.
“Preko 50 odst. proračunskega denarja smo namenili za investicije - tako za tiste, ki že potekajo in jih sofinancira država, kot za razne projekte, ki so osnova za nadaljnje delo,” je povedal Južnič. V prvi polovici leta so že dokončali digitalne katastrske in avtofo-to načrte, ki predstavljajo temelj za osnovno prostorsko planiranje, do konca leta pa bodo dokončali prostorski plan in ga dali potrditi na pristojna ministrstva. Med projekti, ki na območju občine že potekajo, je crpov, prav tako pa tudi že izdelujejo načrte za kanalizacijo Fara, ki obsega območje Fare, Hriba, Vasi, Potoka in Jakličev. “Letos namenjamo denar za projekte, vendar pa bo izgradnja kanalizacije prednostna naloga, saj bo omogočila pričetek delovanja čistilne naprave, ki sedaj zaradi pomanjkanja fekalij ne obratuje,” je povedal.
Poleg denarja za načrte cest na grad Kostel in med Kostelom in Žago, ki so že narejeni, ter za samo izgradnjo obeh cest so v proračunu namenili denar tudi za izdelavo načrtov za cesto Suhor-Podstene-Žaga, ki je sedaj narejena na črno, ter za načrt mostu v Potoku. Med že začetimi investici-jami bodo letos nadaljevali z izgradnjo gornjega gradu Kostel, prednostna investicija pa bo ureditev vodovoda v Jakšičih. Če bodo dobili denar od države, bodo še letos sanirali vodovod od Potoka do Fare, kot je to predvideno za I. fazo. V vsakem primeru pa bodo, kot je povedal, še letos dezinficirali vodo na samem zajetju, saj se sedaj okoli 150 gospodinjstev od Grivca do Fare oskrbuje z oporečno vodo.
M. L.-S.
DOLENJSKI LIST
Mšš
IZ NAŠIH OBČI N
MA*
1999* rti*
Zlati jubilej PGD Račje selo
Ob 50-letnici račjeselski gasilci obnovili svoj dom - Florjanove povorke - Dobro sodelovanje s podjetji, obrtniki in krajani
RAČJE SELO - “Pred letom 1949, ko v našem kraju še ni bilo organiziranega društva, so bili nekateri krajani člani v gasilskem društvu v Tebnjem. Med njimi je bil tudi Jože Pate iz vasi Hudeje. On je dal pobudo za ustanovitev društva na Račjem selu. Zbral je nekaj fantov in deklet in tako so leta 1949 ustanovili Gasilsko društvo Račje selo. Danes je živih še 8 ustanovnih članov,” je povedal predsednik PGD Račje selo Anton Zaletel na slovesnosti ob zlatem jubileju tega društva.
100 LET PGD ŠENTRUPERT - S parado, podelitvijo odlikovanj in priznanj ter prevzemom nove avtocisteme so se preteklo nedeljo v Šentrupertu končale dvodnevne slovesnosti ob 100-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Šentrupert. Slavnostni govornik je bil državni sekretar na ministrstvu za obrambo Miroslav Terbovc. Najpomembnejši dogodek je bil, ko je v imenu pokrovitelja slovesnosti, krajevne skupnosti Šentrupert, njen predstavnik Franc Bartolj predal ključe nove, 6000-litrske avtocisteme predsedniku društva Petru Pavlinu, ta pa šoferjem. Vozilo je blagoslovil šentruperški župnik Mirko Simončič. Na posnetku: na čelu dolge povorke so bile trebanjske mažoretke in občinski pihalni orkester, posebej zanimiv pa je bil kontrast med prastaro črpalko s konjsko vprego in sodobnim novim vozilom v ozadju. (Foto: P. P.)
Oživlja staro mestno jedro
V Sevnici odprta zasebna fizioterapija Nataše Podlesnik - Koncesija Zavoda za zdravstveno zavarovanje
SEVNICA - Pretekli petek je fizioterapevtka Nataša Podlesnik, doslej zaposlena v sevniškem zdravstvenem domu, odprla na Glavnem trgu 25 v Sevnici zasebno fizioterapijo.
V imenu svojih sodelavcev je dr. Stanislav Čuber, direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območne enote
VIŠJA GROBARNINA NA ČATEŽU
ČATEŽ PRI VELIKI LOKI -Svet krajevne skupnosti je sklenil zvišati ceno najema grobov za t.i. 1. kategorijo (največje grobove), in sicer s štirih na šest tisočakov. Cena najema groba 2. kategorije ostaja 3500 in groba 3. kategorija 2500 tolarjev. Za ta korak so se odločili, da bi bila razlika najema med srednjevelikimi in največjimi grobovi občutnejša, da ne bi na pokopališču prehitro zmanjkalo prostora in zaradi primerjave s Trebanjci, kjer zaračunava Komunala za tak grob sedem tisočakov najemnine.
Krško (kije podelila Podlesnikovi koncesijo), dal samostojni podjetnici tudi troje pomembnih napotkov. Prvi je ta, da naj skuša čim bolje urediti delovne, strokovne in siceršnje odnose z zdravstvenim domom oz. zdravniki, ki delajo v njem. Dr. Čuber je izrazil tudi željo, da bi postala zavod in podjetnica dobra partnerja, kar bo obojim olajšalo delo. In naposled je dr. Čuber zaželel, da bi bili zavarovanci iz širšega sevniškega okoliša in drugi zadovoljnj z njenimi storitvami, kajti zadovoljni zavarovanci In občani bodo ponesli njeno dobro strokovno ime tudi naprej.
V imenu številnega prisotnega zdravstvenega osebja pa je Podlesnikovi dala nekaj nasvetov sev-niška zdravnica dr. Ana Gorinšek - Slapšak, ki ima tudi sama koncesijo za zasebno prakso. Podlesni-kova se je posebej zahvalila za podporo in pomoč vodji občinskega oddelka za družbene dejavnosti, Jožetu Maurerju ter sorodnikom in družini.
P. P.
To je bilo prvo društvo na tem območju. Prvo ročno brizgalno je
POVABILO AMATERSKIM LIKOVNIKOM DOLENJSKE IN BELE KRAJINE
TREBNJE - Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti (SLKD), Območna izpostava Trebnje, in KUD Arti z Male Loke vabita k sodelovanju vse, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z likovnim ustvarjanjem in želijo svoja dela predstaviti širši javnosti. Pisne prijave, ki naj poleg Osebnih podatkov (naslov, telefon) vsebujejo še kratek opis likovnih del (slika, kip, keramika, tehnika, format...), pošljite na naslov KUD Arti, Grad Mala Loka, 8212 Velika Loka ali SLKD, Območna izpostava Trebnje, Kidričeva 2, 8210 Trebnje. Kontaktni osebi sta (za Arti) Dušan (068 48-401) in (za SLKD) Mojca (068 44-102). Rok za prijavo je 20. september. Vse, ki se bodo pridružili, bodo še naknadno pisno obvestili o izboru njihovih del. Namen tega projekta je, da bi se spoznali, družili in sodelovali.
društvu podarilo Gasilsko društvo Trebnje. Takoj po ustanovitvi so člani začeli graditi dom. V tistih časih je bilo veliko revščine in pomanjkanja gradbenega materiala. Dom je bil zgrajen v dveh letih in končan leta 1953. Društvo je v svojih 50 letih doseglo velike vzpone, so pa bila obdobja, ko je preživljalo tudi krizo. Po letu 1970 je društvo nabavilo sodobno brizgalno in kupilo gasilsko vozilo. Pred nekaj leti so gasilci uredili večnamenski prostor, ki ga uporablja predvsem mladina za razne igre. Zemljišče pri domu je podarila Alojzija Šalehar.
IZOBRAŽEVALNI TABOR NA ČATEŽU
. ČATEŽ PRI VELIKI LOKI -Člani Big banda Glasbene šole Grosuplje bodo imeli od 26. do 31. julija v domu izvenšolskih in' obšolskih dejavnosti Čebelica na Čatežu pri Veliki Loki izobraževalni tabor. Vodil ga bo prof. Bra-co Doblekar. Zadnji julijski večer bodo na Obolnarjevi kmetiji ob 20. uri v sodelovanju s kvartetom Beati iz Dobrepolja pripravili tudi predstavitev.
ZASEBNA FIZIOTERAPIJA - V imenu-sevniške občine je čestital Podlesnikovi podžupan Andrej Štricelj in ji izročil priložnostno darilo (na posnetku). Poudaril je, da je fizioterapija v starem mestnem jedrn prispevek k njegovi revitalizaciji. (Foto: P. P.)
Pogina rib ni kriv sevniški bazen
Tako zagotavlja sekretar Športne zveze Sevnica - 2. septembra lani iz bazena niso izpustili vode, ampak že 31. avgusta - Po 24 urah v bazenu ni več klora! -15 let brez težav
SEVNICA - Direktor mariborskega podjetja Stotinka, Darko Rojs, je Športni zvezi Sevnica pretekli petek poslal kopijo o redni mesečni kontroli parametrov vode sevniškega bazena, ki sojo opravili 28. avgusta lani, ko je sevniško kopališče zaključilo kopalno sezno. “Glede na dejstvo, da v vodi že 28.8.1998 ni bilo klora, je trditev, daje prišlo do pogina rib v bližnjem potoku dne 2.9.1998 zaradi izpusta vode, popolnoma neupravičena. Vsak zdravstveni inšpektor, ki pregleduje bazenske vode, bo tudi potrdil dejstvo, da v roku 24 ur v bazenu ni več prisoten klor, če se ta več ne dodaja,” zatrjuje Rojs.
Sekretar Športne zveze Sevnica	nismo več klorirali, saj nismo ime-
in hkrati vodja kopališča* Borut Bizjak, je sevniški ribiški družini v zvezi s poginom ribjega zaroda v Sevnični 2. septembra lani pretekli teden odgovoril, da je na podlagi mnenj inšpektorjev Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, Stotinke, d.o.o., in naposled tudi praktičnih izkušenj sum o krivdi bazenske vode za pogin rib v Sevnični neupravičen. Bizjak zatrjuje, da bazensko vodo praznijo “po istem postopku že 15 let, vendar nikoli ni bila povzročena nikakršna škoda. Na podlagi bazenskega dnevnika je razvidno, da je bil izpust vode izvršen 31. avgusta med 7. in 19. uro. Bazen je zadnjič obratoval 27. avgusta, ko je bila izmerjena vsebnost prostega klora 0,4 mg/l. Po istem času vode
li več kemikalij. Ker kemikalijo nabavljamo v večjih količinah in ker je bila šola pred vrati in s tem konec kopalne sezone, smo se odločili, da zaradi zmanjšanja stroškov sezono končamo.”
28. avgusta so se z direktojem Stotinke, d.o.o., Darkom Rojsem, ki je opravil tudi redni mesečni pregled, dogovorili, da ne potrebujemo novih količin dezinfekcijskih sredstev, ker bodo sezono zaključili. Razgovori z inšpektorji celjskega zavoda za zdravstveno varstvo so jim, po Bizjakovih besedah, potrdili prepričanje, da vsebnost prostega klora popolno-
GASILSKA VESELICA
TELČE - PGD Telče prireja v soboto, 24. julija, veliko vrtno veselico s pričetkom ob 20. uri. Igral bo Ansambel Franca Potočarja s podlipski-mi fanti. Čaka vas bogat srečelov, poskrbljeno je tudi za hrano in pijačo.
Borut Bizjak
ma izgine že približno v 12 urah. S praktičnimi poizkusi pa so se na sevniškem kopališču prepričali, da je vrednost prostega klora v eni uri padla od 0,4 na 0,2 mg/l. V izsledkih analize Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor je verjetno prišlo do napake, saj je po zakonu o kopališčih dovoljena koncentracija prostega klora 0,2 do 0,5 mg/l in ne 3 do 6 mg/l, kot so zapisali -tisti, ki so potrdili, da naj bi bila krivda prevelika količina klora v vodi, ki naj bi pritekla iz bazena, daje Sevnična 2. septembra lani postala usodna za vso floro in favno.
V pogojniku pišemo zato, ker se bo očitno zaplet med sevniškimi ribiči in športno zvezo razplamtel do te mere, da ga bodo pričeli premlevati še sodni mlini. Oboji sicer zatrjujejo, da so za dogovor oz. kompromis (naj spomnimo tiste, ki niso prebirali članka v prejšnji številki, da so ribiči izračunali, da je škode samo zaradi pogina rib za približno 3 milijone tolarjev), vprašanje pa je, če ne bi tistega, ki bi priznal krivdo, pritisnili ob zid (še) za morebitne ekološke grehe koga drugega. Po bazenskem dnevniku je razvidno, da je bilo 27. avgusta lani ob 17. uri v vodi še 0,4 mg/l prostega klora. Ker po tej zadnji kontroli kvalitete vode v sevniškem bazenu niso več dodajali klora, je do izpusta vode minilo 86 ur (brez dodajanja kakršnegakoli sredstva v dodo, kot trdi Bizjak). Izpust vode je bil končan 31. avgusta ob 19. uri, do odkritja pogina rib pa je pretekilo še 37 ur.
PAVEL PERC
KONCERT ALLANATAYL0RJA IN VLADA KRESLINA
SEVNICA - Zveza kulturnih društev Sevnica vabi na koncert Allana Taylorja in Vlada Kreslina, ki bo v četrtek, 22. julija, ob 21. uri na sevniškem gradu. Allan Taylor, trubadur, svetovljan, eden najboljših angleških kantavtorjev, je nekaterim poslušalcem v Sloveniji že dobro znan, da o Vladu Kreslinu niti ne govorimo. Na koncertu v okviru Grajskega poletja se bosta Kreslin in Taylor predstavila z etno-folk glasbo. Prodaja vstopnic bo uro pred koncertom.
ZAČETNI TEČAJ KROJENJA IN ŠIVANJA
MALA LOKA - Od ponede-Ijaka, 26., do petka, 30. julija, od 16. ure do 18.30, bo na gradu Mala Loka potekal začetni tečaj krojenja in šivanja. Tečaj bo vodila članica KUD Arti Mala Loka Mateja Benedetti.
“Danes je včlanjenih v društvo skoraj 100 članov, med njimi je veliko mladih, kar nam daje upanje, da ima društvo tudi dobro bodočnost. Na praznovanje 50-letnice društva smo se dobro pripravili, saj smo v letošnjem letu v celoti obnovili dom, velik poudarek dajemo mladim, v bodoče pa bomo morali več pozornosti posvetiti operativi. Ob letošnjem praznovanju so izdali bilten, ki je prvi v našem društvu.” Med gosti je bil tudi podpredsednik GZS Tone Koren, ki je bil hkrati tudi slavnostni govornik. Obnovljen gasilski dom na Račjem selu je blagoslovil župnik Miloš Košir. Gasilske parade se je kljub slabemu vremenu udeležilo 24 društev. Kulturni program so izvedeli Zagoriški fantje in domači recitatorji.
P. P.
Dobijo še eno obvoznico
Z izredne seje občinskega sveta
IVANČNA GORICA - Po nedavni izredni seji občinskega sveta je o gradnji odseka avtoceste od Višnje Gore do Biča vendarle nekaj razlogov za zadovoljstvo. Poleg že dogovorjene vzhodne obvoznice bodo gradili tudi zahodno obvoznico, ki naj bi razbremenila promet v Ivančni Gorici.
Ivanški župan Jernej Lampret in svetniki so na izredni seji izposlovali zagotovila iz ust direktorja krške nuklearke Staneta Rožmana, da bo zaradi posegov v prostor in obremenitev cest ob prevozu uparjalnikov za JE Krško občina dobila nadomestilo.
Svetnik Alojz Plantarič je seznanil svetnike z zahtevami okrog 30 krajanov, ki bivajo v stanovanjih oz. hišah tik ob cesti Ivančna Gorica-Višnja Gora, ki menijo, da bi z zahodno obvoznico razbremenili promet skozi Ivančno Gorico samo v smeri Višnje Gore in da bi ves ostali promet v smeri Stične in Šentvida še vedno potekal skozi Ivančno Gorico. Podpisniki opozarjajo, da idejni načrt zahodne obvoznice grobo posega v kakovostna kmetijska zemljišča.
P. P.
KRVODAJALSKA AKCIJA V KRMELJU IN SEVNICI
SEVNICA - Območno združenje Rdečega križa Sevnica Vabi vse krvodajalce in ostale polnoletne osebe, še posebej pa mlade in zdrave občane, da se udeležijo krvodajalske akcije, ki bo v torek, 27. julija, od 7. do 13. ure v krme-Ijski osnovni šoli in v sredo, 28. julija od 7. do 13. ure v sevniški osnovni šoli.
MALO VROČE KRVI
SEVNICA - Plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja Nataša Tovirac je pripravila plesno gledališko predstavo “Razen tega sem malo vroče krvi in yi ste zelo lepi”, prirejeno predvsem za izvedbo na gradovih. Predstavo bodo v okviru Grajskega poletja 99 uprizorili na več lokacijah sevniškega gradu v petek, 30. julija.
ŠUKAR NA GRAJSKEM POLETJU - Muhasto vreme je odvrnilo že marsikakšnega obiskovalca prireditev, ki jih v grajskem atriju tudi letos prireja sevniška zveza kulturnih društev v okviru Grajskega poletja '99. To velja tudi za petkov večer ciganske glasbe in pesmi, ki ni (kot ob prejšnjih gostovanjih ansambla Šttkar) napolnil atrija, čeprav je vreme zdržalo, navdušeni poslušalci, celo iz brežiške občine, pa ravno tako, in to pozno v noč, do konca več kot poldrugo uro dolgega koncerta. Šukarji so dokazali, da so pravi profesionalci, ki se spoznajo na glasbo in posel! (Foto: P. P.)
Trebanjske iveri
GROBARJA ZDAJ IŠČE-MO! - Krajevna skupnost Čatež obnavlja in ureja pokopališče, skratka hoče več (pokopališkega) reda. In to navkljub temu, da vodstvo KS Čatež, na čelu z Ivanom Zajcem, zre naprej, v tretje tisočletje, ko bi radi tudi Čatežam dočakali svojo mrliško vežico. Takrat bodo lahko dali pogodbeno v roke pokopališke storitve tovrstno specializiranemu pod-jetiju. Dotlej se pa mora vodstvo KS ukvarjati s tako prozaičnimi vprašanji, kako priti do (zaenkrat še predragega) slovenskega pra; pora za pogrebe in naposled tudi do primernega grobarja. Če bodo grobarju za vsak pokop res plačali 20 tisočakov, (toliko tolarjev odštejejo bojda grobarju v sosednji Gabrovki), bodo imeli gotovo precej kandidatov, morda celo med člani sveta svoje krajevne skupnosti!
ZUPAN, ŽUPNIK & Co - Ko bi vsi govorci na slovesnosti od 100-letnici PGD Šentrupert znali ali hoteli vročemu nedeljskemu popoldnevu primerno prilagoditi, se pravi skrajšati, govorance m podelitve različnih kolajn m priznanj, kot so to, denimo, storili trebanjski župan Ciril Pun-gartnik, šentruperški župnik Mit ko Simončič in naposled tudi po slanec Lojze Peterle, verjetno n bi dve mažoretki na razbeljene asfaltu “skupaj zlezli”, n'l'.nev0 pozneje na veselici morali tak hiteti s pripravo zaloge zelo jn nega Ravnikarjevega cvička. ^ pa je Peter Ravnikar, predsedm pripravljalnega odbora proslav 100-letnice, hotel ravno toPnl°. nost izkoristiti za promocijo svoj zelo dobre kapljice?	.
(IZ)REDNA SEJA - Za torek. 20. julija, ob 16. uri je pom adm ška skupina svetnikov skhca izredno sejo občinskega sve > župan Pungartnik pa je PonoV v poslal vabila za 5. redno sejo p ta torek “takoj po 4. izredni sej Brez komentarja!
SANACIJA POKOPALIŠČA NA ČATEŽU
ČATEŽ PRI VELIKI LOKI■'
Za sanacijo pokopališča na L žu, ki premore 177 grobo , J predračun 10.412.000 tolarjev^ tega so iz naslova projekta ^ POV (celotni razvoj Podez.e );ne obnova vasi) prejeli 4 mml j trebanjska občina pa je K* za to odobrila le milijon tolaT/<; Tak odnos občine vodst,VOv,id Čatež ocenjuje kot mačeho ’ saj je mnogo preveliko m ostalo na plečih te majhne: jevne skupnosti, kjer kr JI . plačujejo še nedavno >zS'aSy£p
krajevni samoprispevek. .
Novo mesto je uredilo ograjo rog pokopališča, Pr' te™ ^ diti ugotovili, da je potrebno zg še oporne zidove. Ko bod jeni še portali, poti, razs^,^ko in informativna tabla, bo pokopališče vzorno urejen
Sevniški paberki
ŽUPNIK IN POLJANŠEK;
Ni dolgo tega, odkar je P pe. zabukovški dušni pastir m' e j ter Štumpf (ne Štrumpf- „3 Kozjanci že kar priljubil«\a. župnika Petra poimenujejo e teri, on pa jim ta.*?Ps«?i,a!išn<> dobrohotno opraviči in se šalo zbije zraven na ra otr0' ga priimka, tako podobne« j kom ljubim smrkcom.J- -vaCjili so se farani in župnik p drug na drugega, smo 1. ^ obveščenih krogov zVp.,: cvoje' bodo Zabukovljani izgu 1 ga dobrodušnega gosp0 _0rda naj bi v Maribor, kjer h ta-lažje pripravil doktorsko cijo. Da v resnici odhaja ^ s0. službeno dolžnost, nam Jl fj v boto na gasilski slove sani, Trnovcu potrdil tudi zup y;učje. rekoč, da je nenavadno n da ga pred premestitvijo ^ pospremi na pot Ansa t „ave'
vtaia • « — p -	I p3 '
tov Poljanšek, ki je zaig seliei, predno seje zače novim dolžnostim nap(l y0dja KATERE RIBICE. . 0iz-sevniškega kopališča . pfaV. jak je trdno odločen v ■ ^re torej, da bazen nikako rjpjeg-1 biti kriv za lanski Pon!“ e ziJij0 življa v Sevnični. Bizja .njefle zelo napihnjene ic v, saj)
.  ..«;»! I	f
številke o domnevni Jk°d ' jnja-zdl, kot da bi v že take1 - z)ate nent potoku plavale sjgnj(' ribice, da pa je drug0 E postb^ kje so ribiči našteli to ' čist
ki menda tudi ljubijc’ -	^
vodo... Kakšen bo ep ,p0i med sevniškimi ribiči zvezo, bomo pa verje
tn° tu
j od
H
dočakali!
Krške novice
MAŠKARE IN ŠEME - Prfor-ccnhaus iz Kostanjevice na Krki je imel pred kratkim nekaj težav. Potem ko je za pusta organiziral znano kostanjeviško maškarado, so mu očitali, da so se Prforcen-hausove pustne šeme peljale z ekološko nesprejemljivimi vozili, ■	? s.e j'm je preveč kadilo iz
izpušnih cevi. Tisti, ki so to očitali, so mogoče res mislili tudi na auspuh”, vendar je šlo pri vseh očitkih v resnici bolj za politiko kot ekologijo. Desnica je namreč notela zdresirati Milana Kupleni-ka et comp., ki so bolj levo. No, i rtorcenhaus bo v Kostanjevici v soboto znova deloval in mogoče bodo spet oglasili higieniki? (kakor koli, vse govori o tem. da je rrforcenhaus edina resna opozicija v krški občini. Dokaz zato Je, da so njegov prej omenjeni auspuh takrat obravnavali celo ™em občinskem parlamentu. POTEGNIL JIH JE - Krški upan, ki je med ljudstvom upra-iceno vse bolj priljubljen, je pošteno potegnil kar nekaj ljudi, vemer se verjetno še ne ve prav yeiiko. In to na šaljivih kmečkih iev V Dolenjem Leskovcu, kjer pc- uPaj s sotrpini iz krajevne •upe vlekel vrv in tako pomagal R 8nHi preko črte na svojo ‘judi >z nasprotne ekipe. Knvi DAE UPARJALNI-j . ■" Krčani še zmeraj mislijo, h; -tena nuklearka premalo. Če v J namreč bilo več, bi imele . uparjalnikov. Če bi bilo več nEu?zin*k.ov’ bi te večkrat me-v e b' te večkrat menjali, bi rpcC,krat obnavljali krški most, p e 'n se kaj v mestu in okolici. li h .Zdaj obnavljajo in to so dela-nidi ob gradnji elektrarne. Kaj
Pa vmes?!-o, ja, tudi. JEDRSKA elektrarna V JUNIJU
Krn^KO; Jedrska elektrarna sko je v juniju, ko je dosegla 83 |'° no razpoložljivost in ' .-odstotno izkoriščenost, P^ved.a 371.035 MWh na fr""ne energije. Njeni vplivi v m u so se gtbali v tem času skuJah zakonsko dovoljenih. V Usti ‘Sč“e!ektrarne so v juniju din ? . ctli 2 soda srednjera-nnki ne vsebine in tako je v r;iH,rki skupno 3.971 sodov z ‘oaktivnim materialom.
■°vo v Brežicah
so hn^ ^ SMETEH - Brežičani in on h Paj S kolcgi iz Krškega kier u®°d na strokovni poti, sitietiščf P°učili- kaJ je sodobno lišča e ■ Primer takega odlaga-v tn-k°Jlrn Pokazali v Globokem je hn aijiski občini. Brežičanom bokom Zai’ c*a to ni bilo v Glo-dnio; V režiški občini ali kje bi nkl';v ‘fJ lokalni skupnosti. Ce vede| re^ brežiško županstvo že stnetj?,’ ■ k° novo občinsko vai0 m : bi si veselo požvižga-večdp 0 em ko Dobova zahteva svoiih1*?^3 za t0> ker ima.zdaj na dennn- občinsko komunalno tjo. Zdaj si ne požvižgava, t te bolj pleše, kot žvižga diren^u3' Pr‘ tem smetarskem
?ob°va.
* * * ic111 MiieiarsKcm enaknaiU zadnji dobovski takti, Plesn- 01 zaključna brežiška Vsaj
Scena
De Širši •	’	s.c	niso	Z--......—j
javnosti, medtem ko hišni
nariKti r* • •
H^jbrž 7 cni ,n drugi strani sWll • e Vedo, kako bi pri občin-
največ toč?™™ Z'r'P k;|r
dan so^Vn IN. PESTIVAL - Oni zhan...V . režicah za to pristojni cesti v j*la|i cestne oznake na m0r n,?re ču ntesta, tam, ka-prv'euij Josto stopa celo noga bi želei u>Veka občine. Kdo si nc Mestu? i arvati ceste na takem dočalc-.. 0,- atero mesto si nc želi barvaj - ludi z barvami, ki po-nem jefi r? asfal' v samem mest-Paj jm ru CP° na belo? Vse sku-•co- cn° samo drobno napak-bstem , so barvali skoraj v Zabeni!ie?Ulku’ ko sc jc tam že taoko|i dobro obiskani daleč berii fpv.0Znanian' brežiški glas-jisfaitn;, 1Vab Če ne bi barvanje 'Zitm h cest veljalo za novejši Steli’ Ua navsezadnje lahko duvdab^- gajunjc srednjeveško 3bnjcncga festivala.
DR. RODE
“Eagoslovil
JEsemCERKEV
ukEM 1CE NA DOLENJ-kt>de i * Nadškof dr. Franc Sovi V ncdeljo blagoslovil Ma«. Jeno
,‘^Rdar"0 cerkev Marije iskemT V Jesenicah na Doljani'. Sklopu Prazničnega J SO v Petek pripravili ^ni^h dtalem nogometu v Je-P* jc l ?a Dolenjskem, sobota ter jn 3 v znamenju vaških
MA* IZ M ASIH OBČIM MA*
Strele nad krškim paradnim konjem
Dvojna podoba krške tovarne celuloze in papirja - “Eden največjih onesnaževalcev okolja v Sloveniji” - Ministrstvo za okolje in prostor podaljšuje rok ekološke sanacije?
KRŠKO - Če obratovanje tovarne celuloze in papirja v Krškem nekaterim zbuja veselje, druge skrbi. Med prvimi so zlasti delavci, ki jim krški industrijski velikan še reže kruh, med drugimi so tisti ljudje, ki tovarno poznajo od zunaj, in morda tudi od znotraj, in ki jim je tovarna nevaren sosed.
Tovarno, gre za Vipap Videm Krško, d.d., je Krško primorano videti skozi dvojna očala, ki dajo vsaka svojo podobo ene in iste stvari. V preteklosti je z ustvarjenim dobičkom pomagala graditi mesto in še kaj zraven. Tako včasih kot danes - in tu gre za drugo, manj priljubljeno in včasih zatajevano podobo - pa je tovarna sredi strnjenega mestnega naselja tujek.
VISOKA PRIZNANJA ZA BREŽIŠKA VINA
BREŽICE - Na nedavnem ocenjevanju vin v Londonu - The International Wine and Špirit Com-petition 1999 je Vino Brežice pre-je.lo pet zelo visokih priznanj, in sicer: srebrni medalji za laški rizling, letnik 1997 - jagodni izbor in za laški rizling, letnik 1997 - ledeno vino; bronaste medalje pa za chardonnay, letnik 1997 - jagodni izbor, za chardonnay, letnik 1997 - ledeno vino in za moscon tawny, letnik 1989 - posebno vino. Mednarodno ocenjevanje vin v Londonu je eno najstarejših letnih ocenjevanj vin na svetu. Letos je z vini in žganji sodelovalo 43 držav. Neglede -na to, koliko vin doseže oceno za medalje, nagradijo v vsaki kategoriji vin samo prva tri najboljša. To pomeni, da je bil dosežek vin iz Vina Brežice izjemen, kar potrjuje kvaliteto in jih uvršča med najboljše proizvajalce vin v svetu.
“Tovarna celuloze in papirja v Krškem je največji onesnaževalec okolja na območju občine Krško. Na okolje vplivajo predvsem emisije v zrak in vodo ter hrup. Nevarnost za okolje v primeru nesreče pa predstavlja tudi klor, ki ga tovarna uporablja v okviru svoje proizvodnje. S svojimi emisijami predstavlja tovarna tudi enega največjih onesnaževalcev okolja v Sloveniji.”Tako oceno krškega Vipapa Vidma z vso avtoriteto podpira krški župan Franci Bogovič, saj je prav to mnenje zapisal nedavno v informacijo o ekološki problematiki tovarne Vipap Videm Krško, d.d. Informacijo naj bi obravnaval krški občinski svet na izredni seji v ponedeljek, 26.julija.
Zupanovo sporočilo o tovarni in hkrati napoved omenjene izredne seje na najvišji občinski ravni v Krško ne prihaja kot strela z jasnega. V Krškem je Vipap Videm že nekaj časa vse prej kot
obrobna tema pogovorov. Razlog za tako ozračje je, da tovarna celuloze in papirja prosi ministrstvo za okolje in prostor za podaljšanje roka za njeno ekološko sanacijo.
Tovarna se je sicer obvezala pred nekaj več kot letom dni, da bo najpozneje sredi leta 2002 prenehala prekomerno obremenjevati okolje. Vlada se je s tem strinjala, vedoč da bi bila ekološka sanacija tovarne vse prej kot kozmetični poseg na tehnološko zastarelem velikanu.
Če vlada zdaj prekliče svoje takratno mnenje in pristane na podaljšanje roka za ekološko sanacijo, se bo zamerila Krčanom, ki se čutijo ob tovarni celo zdravstveno ogroženi. Če ne bo ustregla Vipap Vidmu Krško, lahko s tem nakoplje težave tovarni, ki nima dovolj denarja za tehnološko posodobitev, s katero bi odpravila med drugim tudi svoj klor. Tovarno bi lahko po 30. juniju 2002, ko je po zdaj veljavnih dokumentih zadnji rok za ekološko sanacijo, tudi zaprli. Toda ali je Krško kdaj povedalo naravnost, kaj si misli o takem koncu svojega nekdanjega paradnega konja?
M. LUZAR
DREVO OGROŽALO MOST -Narasla Krka pogosto nosi s seboj drevje. Pri lesenih mostovih na reki se podrta debla običajno ustavijo in ljudje so v skrbeh, da ne bi tak rečni tovor ob naslednji narasli vodi podrl nepogrešljivega lesenega prehoda. Prav zato so reševali most v Mršeči vasi. Z mogočnim deblom so tu minuli petek imeli opravka delavci Strojnega krožka Krka (na fotografiji). (Foto: L. M.)
Otroci povedo direktorju, ali dela prav
S-plast Krško in igrače
KRŠKO - Igrače so posebne stvari na svetu, saj jih delajo in kupujejo v glavnem odrasli, uporabljajo pa pretežno dojenčki in še bolj njihovi malenkost starejši kolegi. Plastične otroške igrače prihajajo tudi iz “S-plasta”. Krško podjetje s tem imenom ima namreč med 42 orodji za izdelavo 42 različnih vrst izdelkov tudi orodja za izdelaver plastičnih otroških igračk.
Janez Zalokar, direktor S-plasta, pravi: “Ko sem hodil po naših trgovinah, sem videl, da imajo v glavnem neslovenske igrače. Zato sem se odločil, da poskusim narediti kaj sam. Tako je naše podjetje proizvodnjo začelo dejansko z igračkami, ob tem programu smo začeli razvijati drugo.”
Nekatera pravila za proizvodnjo so v Sloveniji strožja kot v tujini, druga so korak za določili zahodnih držav. Tako npr. ugotavlja Zalokar, da naša država ne predpisuje nekaterih posebnih oznak na izdelkih. Primer je oznaka CE, ki pomeni, daje izdelek s tem vdelanim simbolom nenevaren, ekološko neoporečen. Trgovci v Sloveniji zahtevajo tako posebno označene proizvode in tudi v izvoz ne gre blago brez omenjenega proizvajalčevega jamstva. Za-
Janez Zalokar
lokarjev trud v tej smeri in na splošno A kakovost so opazili tudi drugi. Kronski dokaz tega je certifikat kakovosti po standardih ISO 9002, o čemer so listino Janezu Zalokarju slovesno izročili nedavno. “Pridobiti certifikat mi je bil izziv. Hotel sem ugotoviti, ali naša firma lahko dela po evropskih normah. No, vidim, da se da delati tako.”
Prejeti certifikat in laskave ocene S-plastu povedo Zalokarju, da njegova delovna ekipa dela prav. Ali dela prav, Zalokarju povedo tudi otroci. Predvsem ti namreč v trgovinah bijejo bitko za pisane plastične avtomobilčke, želvice, zajčke, ladjice, vlakce in podobne neminljive junake za leto in dan. Vsaka taka otrokova zmaga je na koncu koncev nekako tudi Zalokarjeva zmaga. “Uživam v proizvodnji. Od zamisli do končnega izdelka je včasih potrebnega veliko truda. Vendar je užitek, ko zamisel uresničiš,” pravi Zalokar.
L. M.
Ambulanta uspešno nad belo liso
Brežiška ambulanta za bolezni dojk pregleda mesečno 183 oseb - “V Posavju osveščenost prebivalstva v zvezi z zdravstvenim stanjem, predvsem s preventivo, premajhna”
BREŽICE - Brežiška ambulanta za bolezni dojk je v prvih petih mesecih letošnjega leta pregledala 912 pacientk, kar pomeni mesečno 183 oseb. Ambulanta načrtuje delo tako, da bi bila čakalna doba v njej čim krajša, čeprav bi ob drugačnem načinu dela njenega osebja lahko bil seznam čakajočih žensk dosti daljši.
Da je ta ambulanta v bolnišnici in na širšem območju. Tam je med
v Brežicah smiselna in potrebna naložba, so bili lokalni pobudniki za njeno ustanovitev, med temi zlasti vodstvo bolnišnice, prepričani že od samega začetka priprav. Tudi pristojni, ki podobne zadeve vzamejo v precep v Ljubljani, preden primaknejo denar, so takrat menili, da ne gre dvomiti o upravičenosti bodoče brežiške ambulante za bolezni dojk.
Napore za ustanovitev omenjene ambulante je v preteklosti podprla med drugimi tudi Zveza društev za boj proti raku. Zveza, ki pozna pogostost obolevanja za rakom po Sloveniji, je tisti čas objavila precej črno sporočilo o zdravstvenih razmerah v Brežicah
drugim navedla: “Bela lisa v pokritosti z ambulantami za bolezni dojk v Sloveniji je najočitnejša v Posavju. Ta obmejni predel obsega tudi del območja z nerazvitim
• Ambulanta za bolezni dojk v brežiški bolnišnici sodeluje s Posavskim in obsoteljskini društvom za boj proti raku, ki so ga ustanovili za območje z 80.000 prebivalci. Ambulante, ki so povezane z odkrivanjem in zdravljenjem raka, so uspešnejše, če delajo z roko v roki z društvi za boj proti raku, kot o tem meni med drugimi tudi Zveza slovenskih društev za boj proti raku.
KMEČKE IGRE - Pri hoji po lesenih čokih (na sliki) je bilo na voljo nekaj čokov. Da je dekle lahko hodilo po njih do cilja, sta jih morala možakarja postavljati pred njo. Vse skupaj je zahtevalo precej živcev tekmovalcev, saj je bil v dekletovih rokah umivalnik z jajci. (Foto: L. M.)
Igre za dušo podeželja
Kmečke igre v Dolenjem Leskovcu - Župan Bogovič: “Negujmo slovenske tradicionalne vrednote - Ugodni odzivi
DOLENJI LESKOVEC - Potem ko so bile lani tradicionalne kmečke igre v Podbočju, sta Društvo podeželske mladine Krško in Kmetijska svetovalna služba Krško organizirala letošnje, že sedme zapored, v nedeljo pri brestaniški lovski koči v Dolenjem Leskovcu. Ekipe, in sicer Tri fare, Jelše, Stranje, DPM Brežice, Veliki Kamen in kaplanov iz Posavja, so merile vzdržljivost in znanje v žaganju, “smučanju”, hoji po lesenih čokih, vožnji s samokolnico in vasovanju.
Pred zabavnim delom iger so številne obiskovalce pozdravili predsednik Zveze slovenske podeželske mladine Danijel Rihtarič, svetovalka pri krški kmetijski svetovalni službi Branka Radej Koren, predsednica Društva podeželske mladine Krško Darja Sotošek, princesa cvička Lea Marija Colarič in slavnostni govornik Franci Bogovič, krški župan. Bogovič je menil, da so tradicionalne vrednote Slovencev vrednote podeželja in kmečkega stanu. Po njegovem bi te vrednote Slovenci morali poudarjati in negovati bolj kot zdaj.
Igre so spravile v dobro voljo nastopajoče in gledalce. Kaj so povedali za časopis nekateri od obiskovalcev? “Dobro je. Izbrali so prave igre. Najzanimivejše je vlečenje vrvi,” je rekel Rajko Ceh-te, avtoklepar s Senovega. Podob-
KMEČKA OPRAVILA -SEDEM ’99
SENOVO - Turistično društvo Senovo in vaščani Šedma bodo pripravili v soboto, 24. julija, prireditev z naslovom Kmečka opravila - Sedem ’99. Ob 7.45 bo pritrkavanje, ob 8. uri pa maša pri Sv. Jakobu. Uro pozneje bo na sporedu košnja, za deseto uro napovedujejo žetev in za uro pozneje mlačev. Točno opoldne naj bi zaorali z voli, od 13. do 15. ure bodo obiskovalcem pripravili kul-turniprogram. Na Kmečkih opravilih - Sedem ’99 bodo prikazali tudi prekrivanje s slamo, pletenje košar, opletanje steklenic, izdelke iz ličkanja, predenje, kovaštvo, lončarstvo in nemara še kaj. Sobotno, domala praznično, mizo bodo z dobrotami obložile domače gospodinje.
no je o prireditvi povedal Igor Mesojedec, elektromonter s Senovega. Milan Žvar, domačin s Senovega, ki zdaj živi na Švedskem, je tudi pohvalil dogodek. “Sestra mi je povedala, da sp igre. Zelo lepo so jih naredili. Prišli smo največ zaradi tega, ker na prireditvi igra ansambel Labod, v katerem je tudi nečak Mirko Lesar, pevec in kitarist. Anton Im-perl z Velikega Kamna: “Igre so mi všeč. Prave stvari so imeli na tekmi. Prav je, da organizirajo kaj takega.” Urška Sluga, z Velikega Kamna: “Treba je nekaj takega organizirati. Najbolje je bilo, ko so vlekli vrv.”
L. M.
Ameriško zlato za Vesuo in Jernejo
Uspeh krških plesalk
KRŠKO - Vesna Vučajnk in Jerneja Šauta, članici Posavskega plesnega kluba Lu-kec Krško, sta si na madna-rodnem odprtem prvenstvu Amerike, ki je bilo 7. in 8. julija v Bostonu, priplesali zlato medaljo. Vesna je osvojila zlato medaljo tudi kot posameznica. Prejeli sta tudi pohvalo sodnikov in koreografov za tehnično zelo dobro izvedeni točki, hkrati pa so ju tudi povabili na tekmovanje prihodnje leto.
Med bivanjem v Ameriki sta se udeležili tudi treningov, ki so jih vodili najboljši ameriški vaditelji. Z uspehom in kritikami sta bili zelo zadovoljni, enako tudi njun trener Jadran Živkovič, saj so odzivi v Ameriki pokazali njuno dobro pripravljenost pred odhodom na svetovno prvenstvo. Vesna Vučajnk in Jerneja Šauta sta odpotovali
v Ameriko ob podpori pokroviteljev, ki se jima še enkrat zahvaljujeta.
gospodarstvom in z revnejšim prebivalstvom. Zato je tudi osveščenost in razgledanost prebivalstva v zvezi z zdravstvenim stanjem, predvsem s preventivo, premajhna.”
Brežiška ambulanta za bolezni dojk, ki deluje za Posavje in Obsotelje, je bila ob ustanovitvi ena izmed 21 tovrstnih ambulant v Sloveniji. “Pomembno pri vključitvi v mrežo tovrstnih ambulant v državi je bilo dejstvo, da ima Splošna bolnišnica Brežice ustrezen strokovni kader, ki je že pripravljen na dodatno strokovno izpopolnjevanje, in da jc že zagotovila, da bo nabavila sodobno opremo in da ima ustrezne prostore,” je direktor bolnišnice Tone Zorko potrdil resnost namenov, pfeden je ambulanta začela sprejemati pacientke.
L. M.
Brežice - mesto igel?
Mamila in otroštvo
BREŽICE, KRŠKO - Bila je na tleh. Kot tista od zdravnika. Ali kot tista menda, s katero si vbrizgavajo kemične zvarke, zaradi kakršnih je umrl - med drugimi - tudi Michael Kennedy, član slavne ameriške rodbine.
Ker je bila na tleh na pločniku sredi Brežic, tam, kjer hodi podnevi ves čas kar veliko ljudi, namreč igla, s kakršnimi si vbrizgavajo mamila, prisluhnite zgroženim materam in očetom v Brežicah in Krškem. Ti pravijo, da so na tem koncu Slovenije mamila našla pot med ljudi, med mladostnike, med otroke. Švari-la je treba razumeti natančno, in sicer tako, da so pot mamilom našli ljudje. Brez zamere, ugotoviti to ni nič novega, a morebiti ne škodi ponoviti. Vimenu tistih, ki ob točno določenih časih na točno določenih mestih s točno
določenimi občutki v Brežicah in Krškem čakajo na odrešilni odmerek. In jo potem, potešeni za kratek čas, rešeni vseh tesnob in skrbi, odvržejo, namreč iglo, ki počaka dan. Najdete jo sredi Brežic, kot rečeno, ali tudi drugje. Menda vendarle ne, kot opozarjajo, tudi v otroških peskovnikih na javnih mestnih igriščih?! Če so igle res tudi tu, so morda več kot le povabilo smetarjem, naj jih za božjo voljo čimprej odnesejo na smetišče. So tudi sporočilo, da bi bilo na svetu manj takih zavrženih igel, če bi bilo več peskovnikov in v njih več srečnih malčkov, ki si delajo gradove v pesku, da si ne bi pozneje delali gradov v oblakih, ki jih je potrebno podpirati s smrtonosnimi zvarki iz igel.
Tema nekako ne sodi v brezskrbno poletje. Ali pa celo najbolj v ta letni čas, ki nepojmljivo skrajšuje razdalje med ljudmi in razdalje med ljudmi in iglami.
M. LUZAR
fen		
		
Iskanje v blodnjah
Izšla je nova knjiga Janeza Kolenca
Za prof. Janeza Kolenca je kot literarnega ustvarjalca v skoraj vseh njegovih delih, naj bo to pesništvo, prozno ali javnosti skoraj povsem neznano dramsko ustvarjanje, posebej značilna angažiranost. V sami naravi njegove ustvarjalne biti je velika moralna in družbena občutljivost, ki jo je celo v zapisovanju najbolj intimnih pesniških občutij mogoče prepoznati kot angažiranost, povsem jasno in prepoznavno pa se izpisuje v njegovem esejističnem, publicističnem in kritiško usmerjenem kratkem proznem pisanju ter seveda v aktualističnih pesniških odzivih na dogajanja. Janez Kolenc je napisal že več esejistično in kritično zasnovanih razmislekov o pojavih, s katerimi se je in se še srečuje v razburkani in sprememb polni''drugi polovici tega stoletja in ki ga boleče zadevajo v tem času, paradoksalno prepletenem tako z izrednimi znanstvenimi dosežki in zmagami človekovih ustvarjalnih moči kot s strahotnimi ..padci v brezna nečlovečnosti. Nekaj zapisov je bilo že natisnjenih v revijah Rast ter Dom in svet pa še kje morda, precej pa jih je ostalo še neobjavljenih. Kolenc jih je zbral in jih z nekaj pesmimi ter biografsko in avtobiografsko zaznamovanimi črticami združil v knjigo z. naslovom Iskanje v blodnjah, ki je pred kratkim izšla pri založbi Biro M.
Naslov dobro označuje vsebino nove Kolenčeve knjige, saj se avtor v nji predstavlja kot zvest, četudi največkrat močno razočaran zagovornik trajnih vrednot življenja, človeka, naroda in družbe, a te vrednote mora mukoma iskati, jih potrjevati in utrjevati, ker so vse bolj izgubljene in zabrisane v blodnjavah tega časa in sveta. Kolenc piše po ukazu življenja samega, kot je zapisal v uvodni besedi Sebi v sebi. Za razliko od mnogih pišočih je njegovo življenje bogato z izkušnjami, tudi najtrpkejši-mi, v živo so se ga dotaknile grozote vojne in totalitarizma, tako rekoč pred očmi so se mu rušili ideali in se mu je na žlahtne njive življenja zaraščal plevel. Spoznal je mnoge grenke usode posameznikov, precej tega doživel tudi sam, zato je njegova misel pogosto trpka, polnita jo jeza in ogorčenje, ki jo včasih zanihata na rob obupa in nemoči, vendar ne klone, ostaja prežeta z vero v dobro. S pogledi in mnenji, zapisanimi v Kolenčevi knjigi, se ne bodo vsi strinjali, nekaterim ne bodo pogodu pogledi na polpreteklost, drugim na sedanjost, komu se bodo zdeli morda mestoma tudi naivni, a kdor bo te zapise prebiral, ne bo mogel spregledati iskrenosti in človečnosti, ki prežemata Kolenčevo besedo in dajeta knjigi ob njeni dokumentarnosti (osebno zarisan izraz časa in razmer) posebno vrednost, pa naj je idealizem, na katerem Kolenčevo pisanje pravzaprav temelji, videti v dandanašnji vrednostni razpuščenosti še tako čudaška osebnostna usmeri-
tev.
MILAN MARKELJ
Dragoceni dar predstavljen drugače
Ob stoletnici Jakčevega rojstva in 25-letnici Galerije Božidarja Jakca nova postavitev stalne razstave - Ohranjena dvodelnost, izbor del pa zmanjšan
KOSTANJEVICA NA KRKI - Galerija Božidarja Jakca, ki je s številnimi stalnimi razstavami iz donacij uglednih slovenskih likovnih umetnikov, formo vivo in še mnogočem gotovo eno najzanimivejših in najbogatejših likovnih razstavišč pri nas, letos praznuje petindvajset let uradnega delovanja. Jubilej so počastili z obnovo razstavnih prostorov in novo postavitvijo stalne zbirke grafik in slik Božidarja Jakca, po katerem galerija nosi ime in čigar stoletnico rojstva so počastili hkrati z jubilejem.
Organizirano likovno dejavnost v Kostanjevici je sicer že veliko poprej zastavil tamkajšnji kulturni delavec Lado Smrekar, vendar je formalni začetek galerije postavljen v leto 1974, ko je Božidar Jakac podaril zbirko (blizu štiristo) svojih grafičnih listov, pastelov in olj ter poskrbel, da so po njegovih napotkih postavili najprej stalno razstavo grafik, kasneje pa še slik. Tako je Jakčeva zbirka skupaj z zbirkama Jožeta Gorjupa in Toneta Kralja utemeljila nastanek Galerije Božidarja Jakca, ki je nato s pletersko zbirko starih mojstrov, donacijama Franceta Kralja, Zorana Didka in Janeza Boljke, odkupi in grafikami, nastalimi na kostanjeviških otroških grafičnih bienalih, svoj umetnostni fond povečala na štiri tisoč del.
“Božidar Jakac je gojil dobre stike s Kostanjevico - v bližnji vasi Slinovce se je rodila njegova mati - že od samega začetka tukajšnje likovne dejavnosti in je bil eden prvih darovalcev za Gorjupovo galerijo v osnovni šoli, iz katere je izšla kostanjeviška likovna dejavnost,” pravi predsednik strokovnega sveta galerije dr. Andrej Smrekar. Ko je umetnik iskal primemo razstavišče za postavitev stalne pregledne zbirke svojih del, je v Kostanjevici naletel na primeren odziv. V obnovljenem krilu
Višja kustosinja Barbara Rupel
samostana so postavili najprej zbirko grafik, nato pa še zbirko pastelov in olj. Taka postavitev, kot jo je zastavil mojster sam, je ostala vse do nedavnega. Ne povsem primerni prostori in zob časa so razstavljene umetnine načeli in dozorel je čas za obnovo in novo postavitev.
Obnovo grafik so zaupali Ljubljanskemu regionalnemu zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, zahtevne naloge nove postavitve pa se je lotila višja kustosinja Barbara Rupel. “Ohranila sem prvotno dvodelnost, se pravi, da so posebej razstavljene grafike in posebej slike, vendar pa
A
SUHA KRAJINA V OČEH LIKOVNIKOV - Kar šestnajst likovnikov je na slikarski koloniji upodabljajo Žužemberk, Krko in suhokrajinsko deželo, svoja dela pa so postavili na ogled v grajski kleti. Na sliki od leve proti desni: vodja kolonije Franc Železnik, gostiteljica Malti Klemen in slikarka Da-nja Bajc.
IH dni zabave in kulture
Šeststoletnico prve omembe Žužemberka so v kraju proslavili z vrsto kulturnih in zabavnih prireditev
ŽUŽEMBERK - Ob šeststolet-nici starodavnega trga - toliko let je namreč^ minilo od prve pisne omembe Žužemberka - v suhokrajinsko središče sicer niso prišli vsi visoki gostje, ki sta jih na slavje povabila organizatorja, občina in Turistično društvo Suha krajina, a se je kljub temu ob koncu prejšnjega tedna, od petka do nedelje, tu dogajalo veliko zanimivega in pestrega. Glavni prizorišči sta bila
9
VITEŠKI TURNIR - Veliko zanimanja so pritegnili boji vitezov s Turjaka in čeprav le turnirski spopadi niso minili brez nekaj malega krvi.
grajsko dvorišče in krajevni trg, zunanje obeležje pa so praznovanju dali srednjevški časi. Žužemberk je ponovno dočakal tržnico iz davno minulih časov, po njem so se spet sprehodili grajski gospodje in gospe, zabrnele so tetive na lokih lokostrelcev, zahr-zali konji vojakov in slišati je bilo žvenketanje orožja z grajskega
dvorišča, kjer so se na turnirju pomerili vitezi. Še sam žužember-ški župan Franc Škufca je zlezel v graščakova oblačila, ko je za začetek praznovanj praznično nagovoril “podložnike”, se pravi občane, in jim obljubil, da bodo, če prej ne, pa čez sto let, v celoti obnovili največjo znamenitost kraja in središče prazničnega dogajanja, žužemberški grad.
Zabave res ni manjkalo, za kar so v soboto na veselici in v nedeljo na popoldanskih nastopih poskrbeli ansambli Slapovi, Poljub, Trio Najstniki in za zaključek še priznani in priljubljeni New Svving Quartet, vmes pa še krepki fantje, ki so se pomerili v tekmovanju za najmočnejšega Slovenca Martina Krpana. Zabavo so kulturno oplemenitili ubrani glasovi skupine Prime in prvi dan praznovanja tenorist Rado Legan, ki je s svojim nastopom pričaral lepote operne glasbe. Potrudili so se tudi domači in gostujoči slikarji, ki so v grajski kleti razstavili dela, nastala na žužemberški slikarski koloniji. Kar šestnajst ljubiteljskih likovnikov z vse Dolenjske je pod mentorskim vodstvom Franca Železnika upodabljalo Žužemberk, Krko in bližnjo okolico. Zanimivo je bilo tudi srečanje turističnih društev Dolenjske in Bele krajine. Verni občani so šeststoletnico počastili s slovesno nedeljsko mašo, vsem obiskovalcem sklepne prireditve pa je za konec tridnevnega slavja razsvetlil nočno nebo lep ognjemet.
MiM
i
0
f
sem krepko skrčila število razstav-ljenih del,” pravi Ruplova. Pri grafikah se je odločila za izbor grafik iz tako imenovanega praškega obdobja, v katerem je Jakac dosegel ustvarjalni vrh, slikarski del razstave pa je zasnovala kot kronološki prerez s poudarkom na provenienci in portretih ožjih družinskih članov. Taka postavitev naj bi ostala pet let, nakar bi razstavo vsebinsko znova spremenili in predstavili še druga Jakčeva dela. Po besedah direktorja galerije Bojana Božiča gre tak način razstavlja v prid boljšega varovanja dragocenega umetnostnega fonda in daje možnost postopnega restavriranja umetnin.
M. MARKELJ
Prej volkovi, zdaj kipi
Samonikli umetnik Jurij Majerle - Majstr je v Vukovi dragi pri Dolenjih Radencih odprl kiparski park
lesenih skulptur. Tri je izklesal lastnik forme vive sam, dve akademski kipar Jožef Vrščaj, po eno pa akademski kipar Stane Jarm in zagrebška kiparka Vesna Osojnič-ki. Seveda je to začetno jedro, ki ga namerava Jurij Majerle vsako leto dopolniti z novimi stvaritva-In ker se pripravlja tudi na
DOLENJI RADENCI - V idiličnem okolju Vukove drage, kije dobila ime še v tistih časih, ko je tu namesto sadnega drevja rasel gozd in so se po njem potikali volkovi, si je Jurij Majerle - Majstr omislil malo formo vivo, kiparski park na prostem. Slovesno so park, ki gaje imenoval Forma viva Vukova draga, odprli že 12. junija za krajevni praznik Starega trga ob Kolpi. Slavnostni govornik je bil podžupan Andrej Kavšek, turistično in kulturno zanimivost pa je blagoslovil župnik Jože Pav-lakovič. Majerletu so pri postavljanju forme vive priskočili na pomoč sosedje, člani Moto kluba Bela krajina, Turistično društvo Poljanska dolina, starotrški Unior in osnovna šola Stari trg.
Obiskovalci tega lepega in neokrnjenega kotička Bele krajine si lahko zaenkrat ogledajo sedem
S HARFO OB SVEČAH
GLOBODOL - Danes, 22. julija, bo ob devetih zvečer v Domu glasbene dediščine tretji iz niza koncertov ob svečah, s katerimi Milko Bizjak bogati poletni kulturni utrip. Nastopila bo harfistka Pavla Uršič Kunej s programom postimpresionistične glasbe.
ČEMBALSKI DUO
NOVO MESTO, PIŠECE - V spremljevalnem študentskem programu brežiškega festivala bo čembalski duo, ki ga sestavljata študentki Akademije za glasbo v Krakowu na Poljskem Ewa Mrow-ca in Katarzyna Tomczyk, danes, 22. julija, nastopil v Kapiteljski cerkvi v Novem mestu, jutri, 23. julija, pa na gradu Pišece.
SPOMINSKA PLOŠČA NA JAKČEVI ROJSTNI HIŠI - Na steni p" vhodu v restavracijo Breg v Novem mestu so v petek, 16. junija, sloves odkrili spominsko ploščo, ki opozarja, da se je v tej hiši rodil veliki sloveti ski umetnik Božidar Jakac. Ploščo, ki jo je oblikoval arhitekt Jov Grobovšek, sta odkrila novomeški župan dr. Tone Starc in umetnik# vdova Tatjana Jakac po pozdravnem županovem govoru in nagovoru Zde ^ ka Piclja, direktorja Dolenjskega muzeja, od koder je prišla pobuda, da s ob stoletnici Jakčevega rojstva na njegovi rojstni hiši postavi spomin* plošča. Oktet Adoramus je slovesnost obogatil s pesmijo, delegacija obet pa je ponesla cvetje na Jakčev grob. (Foto: M. Markelj)
KONCERTI STARE GLASBE
V tem tednu se bodo od četrt ka do srede, od 22. do 28. okviru Festivala Brežice zvJ?-q štirje koncerti. Vsi bodo ob 2U. uri. V kostanjeviški samostans cerkvi bo danes koncert volj®® ga kvarteta Anonymous 4 iz Zo Ženih držav Amerike, v torek, • julija, pa bo nastopila pevska s pina Gothic Voices iz "Velike , tanije. V Viteški dvorani breziS ga gradu bo v petek, 23. Ju *J. ’ nastopil ansambel Palladian Velike Britanije, v nec!e90;. julija, francoska skupina A
besque, v sredo, 28. jul'!3’/ Capella Regia Musicalis iz Ce Na gradu Mokrice bo v soh i > 24. julija, koncert skupine Acc tus iz Avstrije.
ureditev malega arboretuma in ribnika, bo obisk Forme vive Vukova draga še toliko bolj zanimiv. Vzdrževanje parka seveda nekaj stane, zato bo Majstr hvaležen za vsakršen prispevek.
Torontski plesni Nagel)
Turneja slovenske folklorne skupine iz Kanade -Skupina praznuje štiridesetletnico delovanja^
folklorna skupina Nagelj- LM*. novil jo je koreograf in ^uuu organizator Ciril Soršak, podpori svoje žene MileI)® drugih je iz začetne maj otroške skupine postavil na n 8 za izseljenske razmere mocn kakovostno folklorno skupi > prvo med Slovenci v Kanadi, s svojim imenom, Nagelj. 1ZP^ čuje slovenstvo, in le ^e*e*^et’ieh ta slovenska rožica na tujin nikoli ne uveni. V štirih de _ letjih se je v skupini naučilo s enskih ljudskih plesov P* šesto plesalk in plesalcev,
gim se je ob prijetnem druženj.
okrepila narodna zavest, jih je tu našlo tudi svoje zw7 jske sopotnike. Skupina r ^ nastopa doma v Kanadi drugih državah.	^
Te dni po več slovenskih kra-jih gostuje Folkorna skupina Nagelj iz kanadskega mesta Toronto. Na svoji turneji bo obiskala tudi Posavje, Belo krajino in Dolenjsko. Že danes, 22. julija, bo ob sedmih zvečer nastopila v gostišču Tri lučke v Krškem, jutri bo gostovala ob devetih zvečer v Metliki, v soboto, 24. julija, ob pol osmih zvečer pa se bodo plesalci predstavili tudi v Novem mestu, na dvorišču proštije.
Med našimi izseljenci, ki žele ohranjati vsaj del svoje kulturne in narodnostne identitete ter tako preprečiti, da bi se povsem utopili v novem okolju, je pred štiridesetimi leti v kanadskem mestu Toronto ob drugih interesnih mladinskih skupinah začela delovati tudi Slovenska
Izšla je poletna Rast
O pošti in poštnih razglednicah - Pogovor s skladateljem Jakobom Ježem ■ 0 nastanku Novega mesta
V Odmevih in o
NOVO MESTO - Poletna številka revije Rast prinaša nekaj več branja kot običajno, saj je zaradi počitnic izšla kot dvojna številka. In ker v počitniškem času ljudje napišejo in odpošljejo največ razglednic, bo gotovo za mnoge zanimiva osrednja tema poletne Rasti, to je zgodovina dolenjske pošte in razglednic, s poudarkom na starih razglednicah Novega mesta. Avtorici prispevkov sta Marjeta Bregar in Majda Pungerčar. Tej temi je posvečena tudi likovna oprema, saj se skozi vso številko vrstijo barvne in črno-bele reprodukcije novomeških razglednic. Drugi sklop prispevkov je glasbeno naravnan. Naš gost je tokrat slovenski skladatelj Jakob Jež, po rodu z Dolenjske, ki je v pogovoru z Ivanom Gregorčičem spregovoril o svojem življenju in povedal tudi nekaj kritičnih misli o razmerah v slovenski glasbi. O sodobni glasbeni poustvarjalnosti v svetu pa piše Damjana Zupan. Za raziskovalce in ljubitelje zgodovine Novega mesta bo posebej zanimiv prispevek Stiški Gradec ali Bajnovški turn,
v katerem Meta Matijevič raziskuje, kako je prišlo do zmotnega mnenja o nastanku Novega mesta ob utrjenem gradcu. Rubriko Kultura zaokroža Alenka Kolšek z nadaljevanjem serije zapisov o parkih v Posavju.
Iz tekoče literarne ustvarjalnosti so v tej številki zajete pesmi Stanke Hrastelj, Helene Crček, Ivane Milavec, Rudija Vešligaja in Ivana Perhaja ter prozni prispevki Bariče Smole, Jožeta Sevljaka in Franceta Režuna. Iz tujih leposlovnih logov pa Jolka Milič predstavlja pesnico Anno Santali-quido.
Družbenih tem se lotevata Franci Šali, ki razmišlja^kako iz sveta socialnih krivic, in Čedo Jakovljevič, ki razglablja o celovitem upravljanju znanja z upravljanjem življenjskega kroga dokumentov. Za Rastočo knjigo je Franci Koncilija napisal prispevek o lokalni in regionalni geoinformacijski družbi, Tone Gošnik pa v svojem zapisu kritično razmišlja, zakaj več vodilnih dolenjskih podjetnikov ne predstavi dosežkov svojega podjetja v tej rubriki.
dogajanja na Forumu u	0
in mojstrstva, Darka L J^jčeV lutkovnem festivalu Kleni dnevi, Tone Gošnik o ne cev, nosti dolenjskih izobra nato pa slede predstav' faZ. knjig, in sicer Viktor Ko J anU glablja o Kolenčevem rom^. Čudna pota, Janez Kole
rovi pesmškizbirki Med sv'^ih
7'Arin lonarii Voie O d°'e Ufi ji
zarjo, Ignacij Voje <
gradovih v Reispovi Gradovi dežele Kranjsk > ejjje Breščak pa predstavlja '^vi0. publikacije o rimskem ^pe-
dunumu. Katja Ceglaf J (|anc J
vala zapisa o razstavah Rodič in Apolonije Sime' ’ oVite' Koncilja predstavlja us Benove založbe Goga v Nt pjje o stu, Jadranka M. ^uP3. :ce b'*.1’ novem bibliobusu Knji . paje rana Jarca, Zdenko 1 :aoja v povzel vsa lanska doga]*1 Dolenjskem muzeju. ajcjjudu' Kot običajno številko ajanja' je pregled kulturnega ^jaki ga piše Lidija MUIJjvazad«; Ijevanje objavljanja g . ksikon,k. lenjski bibliografski -gin ga pripravlja Karel ’ pratic gradivu jc dodan še.zaP gob' eta Adamiča o Vdlf^. manu in njegovih prL
afiJ1
Najbolj udrihale s taščinim perilom
Kmečke ženske so v Ziljah prikazale, kako so nekdaj ročno prale perilo - Z osli na Kolpi - V kmečkih igrah najboljši domačini
£ILJE PRI VINICI - Ziljani so poznani po tem, da znajo biti še kako izvirni. Pri njih je še vedno živa cepačija. Gre za to, da hodijo jeseni vaščani od hiše do hiše in družno pripravljajo, torej cepijo drva za zimo. V nedeljo pa so prikazali ročno praivje perila, imenovano peračija, ki je bilo nekdaj sicer povsem vsakdanje, a za ženske zelo mukotrpno delo.
OGLEDI VINOGRADOV
GABRJE - Ogled vinogradov s predavanjem inž. Maljeviča bo v Ponedeljek 26. julija ob 15.30 v Gabrski Gori pri kapelci in ob '•30 na Tolstem Vrhu pri cerkvi.
Prav zaradi težavnega dela starejši ob prikazu peračije najbrž niso preveč nostalgično gledali članic šestih belokranjskih društev kmečkih žena, ki so prale oblačila iz domačega platna. Zato pa so se kar precej zabavali mladi obiskovalci prireditve, ki ne vedo niti, kako izgledajo propomočki, s katerimi so nekdaj prali, kaj
RA Nje KOT NEKOČ - Belokranjske kmečke ženske so se dobro pri-, pravile na prikaz ročnega pranja perila ali, kot pravijo v Ziljah, na peračijo. elo oblekle so se tako kot nekdaj, ko so hodile prat bodisi na Kolpo ali v lZn]i potok. Seveda so na prireditvi gledalci pranje vzeli bolj za zabavo, eseli, da imajo doma pralne stroje. (Foto: M. B.-J.)
Pri Ribičevih so poželi rž
Sejejo le še malokdo - Mirnopeško turistično in vinogradniško društvo potrebuje slamo za “kočuro”
vč	VAS - Rž, ki so jo
...asia sejali na skoraj vsaki kme-pJ*> danes seje le še redkokdo.
em ko je slamnate strehe za-Za njaJa.°Peka> sojo nehali sejati _e Prekrivanje streh, posejali so le Pomladansko rž, njeno slamo turp0 UporablJali za vezanje trt. A n; 'to s9 zamenjali cenejši umet-ški 3ter'ab- Ribičevih v Ornu-let Vas' Pa so jo posejali že tretje zaP0red za nastil, zanjo pa so nem V m'mopeškem turistič-ker ln v‘n°gradniškem društvu in Dr„r°—0trebovali rženo slamo za ljaj r,tIe t.i. kočure, ki jo uporab-že Za promocijo društev, so se obrn'li nanje, gali *S0. k Bibičevim, jo pernata y Pozeti in potem tudi omlati-slarrfnt^ar Se Prvo prekrivanje s lani ° n' najb°lje obneslo, zato so 2alP°novno zaprosili za slamo, er° pa je krovec ugotovil, da
je za tako majhno streho predolga. Zato bodo letos za prekrivanje pripravili pšenično slamo, ki je krajša, vseeno pa so minuli petek člani obeh društev prišli v Črnuško vas na žetev rži. Okrog 20 članov turističnega in vinogradniškega društva se je žetve lotilo s srpi, med njimi je bil tudi mirno-peški župan Zvone Lah, večji del pa so jo na koncu poželi s pomočjo kosilnice.
Gospodar Vid je povedal, da je rž težko pridelati, ker zelo rada poleže. Letos so jo posejali le na 5 arih, lani pa so imeli posejane kar štirikrat več. Žito so dali tudi v mlin, zmlel jim ga je mlinar Pene z Roj pri Trebelnem, ki melje še na kamne. Gospodinja Milka, ki doma redno peče kruh, je za spremembo spekla rženega in vsi, ki so ga poskusili, ga niso mogli prehvaliti.
J. D.
kmetijski
•^Hranje cergosa 340
Udoben Renaultov traktor
bfcul. ni le natanko sto let stara svetovna znamka avtomo-temvpč' daje vsakdanj' kruh tu(h stotinam dolenjskih družin, tra^t C,U(J' ec^cn vodilnih evropskih in svetovnih izdelovalcev pj v (rJev ter največji prodajalec kmetijske mehanizacije v Evro-34o n . zanimivo, kako je Renaultov sodobni traktor Cergos $ko tehtest'raniu ocen'l mag- Viktor Jejčič, predstojnik za kmetij-niki; I’!ko na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Več o tem v Teh-
£nanaravi <TiN)št 2/99' s ŠtirjV |.n9 oranžno pobarvani Cergos 340 traktor je opremljen
ki s ti, ? J11’111 vodno hlajenim motorjem s prostornino 3.920 cm’,
nosti, lnskim polnilnikom razvija 63 kW/85 KM. Njegove pred-
plastjv()' natančna izdelava, preglednost iz kabine, lahko čistljive
okno °bloge v kabini, dobro dušenje hrupa v kabini, strešno
itnik orno8°ča nadzor nad delom s čelnim nakladalnikom, s
dost0rI zavar°vane luči, digitalna armaturna plošča s preprostim
®unib do informacij, spreminjanje hitrosti s pritiskom na
vedben‘! r°č'c‘ menjalnika m še nekatere praktične tehnične iz-
hfonj,- sicer dobrih tehnoloških lastnostih (menjalnik s sin-
fje pr '^pimi 20 prestavami naprej in nazaj, okretnost, gibljivost,
Ijenih t d 9ora^a Sor'va 'tck). Med testiranjem je bilo ugotov-
Zrbai
menjJ,uie preglednost, majhna vzvratna ogledala, “trda” ročica Vena! ’ Plnstični blatniki, ki se lahko poškodujejo.
Ujčičev'" Prcc*nosti izdatno odtehtajo hibe, tako da velja končna k° Zasi a °Ccna’ tkl jc Renaultov traktor Cergos 340 zelo sodobno z'-(H,an’ 'zvrstno izdelan in s tehničnimi zmogljivostmi, ki Posebna	.’ 1 ji 1e tud’ najbolj zahtevne uporabnike. Njegova
Slede a 0(llika je komfortna kabina, ki zadosti vsem zahtevam l°r> ki :arrl(?sti> udobnosti in zdravja voznika. Cergos 340 je trak-delsk,, Priuteren za srednje velike in velike kmetije, zlasti polje-^ak Usrnc.rjene-
cenj §(Vost ju seveda treba plačati, zato ta traktor ni ravno po-Aordne Približno 6,5 milijona tolarjev, zastopa in prodaja pa ®r°ntehanika, Hrastje 52 a, Kranj,
Inž. M. L.
nekaj slabosti: izpušna cev pred kabino, kar malo
šele, kako se imenujejo. Niso pa Ziljani pozabili spomniti, da je bilo nekdaj, ko so hodili prat v Kolpo, potrebne veliko manj vode, kot jo danes potrebujejo pralni stroji. Te pa ni dovolj, pa še oporečna je, saj v Ziljah še vedno nimajo vodovoda.
Pranje perila je bilo včasih pravi obred. Perilo so zložili v škaf, na vrhu pa so zavezali ijuho, na katero so nasuli pepel iz krušne peči. V kotlu so segrevali vodo in jo 20 ur zlivali po pepelu. Na dnu škafa je bila pipa, da so hladno vodo iztočili in jo znova segrevali. Potem so perilo naložili na osle. Ti so tovor po strmini odnesli do Kolpe, kjer so imele ženske peračijo. Poleti je še šlo, pozimi pa so bile roke povsem premrle. Z oblačili so pošteno udrihale po nečkah in to je marsikateri ostalo v krvi do danes. Kmetica iz Adle-šičev je na prireditvi, medtem ko je udrihala s taščinim spodnjim krilom po nečkah, pošteno škropila naokrog. Priznala je, da je imela vedno v mislih taščo, ko je prala njena oblačila. Zato ne čudi, da so bili tudi udarci tako močni.
Ženske so pokazale tudi, kako so nekdaj š preprostim lesenim valjarjem “likale” perilo iz doma-
čega platna. Nič čudnega ni bilo torej, da je po dingi svetovni vojni, ko so si sešile bluze iz svile zavezniških padal, prišlo tudi do kakšne nerodnosti. Barbara Bal-kovec, najstarejša ziljska kmečka ženska, je povedala, da ji je svilena bluza pri likanju ostala kar na železnem likalniku. Vendar pa v Ziljah znajo ceniti staro ljudsko izročilo. Tako so v vasi našli še dovolj nekdanjih pripomočkov za pranje, hranijo pa še celo sto let staro domače platno. Ker imajo še več drugih predmetov tako rekoč muzejske vrednosti, v Ziljah razmišljajo, da bi v prihodnje s podobnim prikazom iztrgali pozabi še kakšno opravilo.
Poleg peračije, na kateri so se predstavile članice Društev kmečkih žensk iz Dragatuša, Črnomlja, Metlike, AdlešičevrGribelj in Zilj, sta Društvo kmečkih žena in deklet Zilje in Društvo podeželske mladine Črnomelj pripravila v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Črnomelj tudi kmečke igre. Na njih so se v na-sajanju macol, sestavljanju voza, žaganju in cepanju drv, premetavanju klobukov in pobiranju jabolk pomerile ekipe Društev podeželske mladine iz Zilj, Semiča, ekipa domačinov, imenovana Maretiči, Metličani in Mirno-pečani (v takšnem zaporedju je bil tudi končni vrstni red uvrščenih).
M. BEZEK-JAKŠE
r	-tv'
J
ŽETEV PO STAREM - Tako korajžno so se prejšnji petek v Omuški vasi Mimopečani s srpi lotili žetve rži. Z vezanjem povesla so imeli na začetku nekateri nekaj težav, a so se opravila kmalu navadili. (Foto: J. Domiž)
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Tudi tokrat je bila novomeška tržnica bogato založena, branjevke pa so svoje pridelke prodajale: krompir po 80 do 150
tolarjev kilogram, korenje po 200, stročji 1 po
špinačo po 500, zelje po 120 do 150,
fižol po 300 do 400, brokoli po 200
paradižnik po 150 do 250, solatne kumare po 120 do 200, kumarice za vlagan-
je po 150, radič po 300, feferone po 200, repo in rdečo peso po 200, nadzen kolerabo po 200, papriko po 250, bučke
po 150, jabolka po 100 do 180, breskve po 120 do 150, hruške po 150 do 200, marelice po 280, nektarine po 300, ameriške borovnice po 500 kozarec, gozdne borovnice po 600, liter in pol jabolčnega kisa po 200 in kozarec medu po 1.000 do 1.200 tolarjev.
ZA DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI
Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za kmetijstvo in turizem, objavlja razpis za dodelitev proračunskih sredstev za uvajanje dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu. Sredstva se bodo dodeljevala za lastno predelavo in skladiščenje kmetijskih pridelkov in prodaje, predelavo lesnih sortimentov, uvajanje ter pospeševanje kmečkega turizma. Vsi podrobnejši pogoji glede razpisa so objavljeni v Pravilniku o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu, ki je objavljen na oglasni deski Mestne občine Novo mesto. Rok za prijavo je 20.8.1999.
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
S kupfercitratom zoper žveplovodikov vonj
Pojav vonja po gnilih jajcih se da s pravilnim ravnanjem pri pridelavi vina sicer zmanjšati, toda popolnoma preprečiti ga je zaenkrat nemogoče. Odstranjevanje te vinske napake, po legalnih, z zakonom dovoljenih postopkih, gledano z zdravstvenega vidika, ni najbolj nedolžno. Lažji pojav žveplovodi-ka (H2S) je možno, dokler je še v plinasti obliki, odstraniti iz vina z zračnim pretokom in istočasnim žveplanjem. Zračenje lahko odnese H2S iz vina, toda zgubi se tudČvelik del najpomembnejših primarnih arom grozdja. A se kljub tej škodi na kakovosti vina priporoča zračenje. Če smo prepozno opazili to napako, se plinasti žveplovodik v vinu povezuje kemično. Ena od trdovratnih spojin, ki nastane po vezavi z etilnim alkoholom, se imenuje merkaptan in ni v plinastem, temveč v tekočem stanju. Zato še tako močno zračenje vina ne odstrani neprijetnega vonja.
Vsaka dežela ima svoj vinski zakon, a v glavnem so si podobni, saj vsebina zakona sloni na glavnih usmeritvah, ki jih po letu 1924 oblikuje Mednarodni urad za trto in vino (O.I.V.), delno pa se zakoni razlikujejo. V večini držav je za odstranjevanje merkaptana izvina dovoljen bakrov sulfat, v Avstriji in Švici pa še dovoljujejo srebrov klorid. Za odstranitev nižje vsebnosti merkaptana zadostuje dodatek 2 mg bakra na liter vina, v hujših primerih pa pomaga šele količina 5 mg bakra na liter vina. Ves ta baker v vinu tudi ostane. Posledice se
kažejo v grenkastem (kovinskem) okusu, baker pa tudi škodi zdravju porabnika vina. Zato je predpisana dovoljena vsebnost bakra v vinu do 1,0 mg/l. Višek bakra se lahko iz vina odstrani z modrim čiščenjem, ki pa je najzahtevnejši postopek od vseh kletarskih opravil. Ne priporočam, da se loti modrega čiščenja nepooblaščena oseba, ki je lahko samo enolog.
Že dolgo iščejo sredstvo, ki bi nadomestilo bakrov sulfat. Letos v začetku julija je bil predstavljen na svetovnem kongresu trte in vina v Nemčiji, v Mainzu, preparat bakrov citrat. V naslovu sem zapisal originalno nemško poimenovanje kupfer-citrat, da bi bilo manj nesporazumov. Brez bakra še vedno ne gre. Toda citrat je le v prednosti pred sulfatom. Citronska kislina je v vinu njegova naravna sestavina. Citrat se je pokazal tudi kot bolj učinkovit, saj ima manjši odmerek citrata (1,2 mg/l) enak učinek kot večja količina sulfata (2,0 mg/l bakra). Torej je manj možnosti, da ob zdravljenju vina z bakrovim citratom presežemo dovoljeno vsebnost bakra v vinu. Na trgu se bo pojavil novi preparat v dveh oblikah: kupfercitrat, ki vsebuje v 1 g 350 mg bakra; kupzit, ki vsebuje v 50 g 350 mg bakra.
Zamenjava bi bila usodna, zato svetujem previdnost. Preparat kupzit je mešanica kup-fercitrata z bentonitom, tako da istočasno mlademu vinu odstranimo del beljakovin in ga zbistrimo za oko, če še ni bistro.
Opozarjam pa, da novi preparat zakonsko še ni dovoljen, a bo veijetno sprejet po končanem postopku.
(Nadaljevanje sledi) Dr. JULIJ NEMANIČ
Grmska vrtnarska postaja
Preizkušanje novih sort
SEVNO NA TRŠKI GORI - V Sloveniji delujeta dva vrtnarska centra in pet postaj, med njimi je tudi zelo uspešna vrtnarska postaja za Dolenjsko, ki jo vodi novomeška Srednja kmetijska šola Grm. Prejšnji četrtek so organizirali dan odprtih vrat in njihovo vrtnarjenje so si prišli ogledat predstavniki kmetijskega inštituta, biotehnične in agronomske fakultete iz Ljubljane in nekateri kmetje.
Vodja vrtnarske postaje Janez Bratkovič, inž. kmetijstva, je predstavil delovanje postaje, kjer preizkušajo različne sorte vrtnin, ki bi bile primerne za pridelavo na Dolenjskem, zadnje čase pa se posvečajo tudi cvetličarstvu. Njihovi dijaki so tako letos že drugič pripravili cvetlične aranžmaje za razstavo cvetja na Otočcu. Ravnateljica Vida Hlebec je poudarila, da je njihova šola nosilka razvoja kmetijstva in podeželja v regiji) saj mlade ne izobražujejo le za kmetijstvo, ampak tudi za razvoj podeželja. “Prizadevamo si, da
dijaki začnejo razmišljati, s čim bi se lahko ukvarjali in kaj bi lahko pridelovali tudi na manjših kmetijah,” je dejala Hlebčeva. Poudarila je, da ima pri tem zelo pomembno vlogo tudi vrtnarska postaja.
Gostje so si ogledali solatne kumare, ki jih imajo posajene v rastlinjaku, korenček, nizki fižol, paradižnik, papriko, zelje in tudi nasad špargljev - zelenjave, ki je v svetu zelo priljubljena, na Dolenjsko pa šele prodira. Večino zelenjave, ki jo pridelajo s pomočjo dijakov, le-ti imajo praktični pouk tudi med počitnicami, porabijo v šolski kuhinji.	J.	D.
NI ZANIMANJA ZA KMETOVANJE
SEMIČ - V semiški občini tarnajo, da je vse manj zanimanja za kmetijstvo. Še ne tako dolgo nazaj je bilo v takratni semiški krajevni skupnosti, ki je obsegala današnjo občino, 1.180 kmetij, danes pa bi jih skoraj lahko prešteli na prste. Še leta 1980 so imeli tri tisoč glav živine, danes pa jih imajo le 300 do 400. Nekaj ljudi se sicer bolj ljubiteljsko ukvarja s kozjerejo in ovčjerejo, da vsaj nekoliko preprečijo zaraščanje, vse pogosteje pa se dogaja, da ljudje pokošeno travo kar zakurijo.
HELENA MRZLIKAR
gospodinjski kotiček
Vse za dobro prebavo
NA OGLEDU - Učiteljica praktičnega pouka Anica Pezdirc, inž. kmetijstva (na fotografiji prva z desne), je goste vodila od nasada do nasada in komentirala, kako se je posamezna sorta zelenjave obnesla. Pezdirčeva dela na vrtnarski postaji že od samega začetka, od leta 1991. (Foto: J. Domiž)
Hrana, ki jo uživamo, je največkrat preveč prečiščena in obdelana, zato v njej primanjkuje vlaknin. Te pa so nepogrešljive v zdravi prehrani. Kaj so vlaknine v živilih? To so vodovpojni (hi-droskopični) deli rastlin, kar pomeni, da vpijajo in zadržujejo vodo. Vlaknine so odporne proti prebavnim sokovom, ne preidejo v kri in ne vsebujejo kalorij. Prebavljajo se spomočjo bakterij v debelem delu črevesa. Poznamo dve vrsti vlaknin, ki se med seboj dopolnjujeta: topne in netopne vlaknine. Topne vlaknine so pektini, razne smole in sluzi v sadju in zelenjavi. Te vlaknine preprečujejo vsrkavanje (absorbcijo) holesterola in žolčne kisline in znižajo potrebo po inzulinu. Netopne vlaknine, t.j. celuloza in lignin, so predvsem v žitnih zrnih. Te vlaknine so nekoliko manj vpojne, zato pa tem bolj mehanično vplivajo na debelo črevo in preprečujejo zaprtje.
Hrana, za katero rečemo, da je bogata z vlakninami, je tista, ki vsebuje vsaj 13 g vlaknin na 100 g živila, kar pomeni, da naj bi na dan s hrano použili do 50 g in več dietnih vlaknin. Prehrana, ki je revna z vlakninami, je pogoj za nastanek različnih zdravstvenih težav, kot je zaprtje, povišan krv-
ni tlak, debelost, težave s srcem in ožiljem ter povzročitelj nastanka težjih prebavnih obolenj.
Največ vlaknin použijemo s svežim in suhim sadjem, svežo in predelano zelenjavo ter s kruhom iz polnovredne moke, kaša-mi in kosmiči. Živila z veliko vlakninami moramo temeljito prežvečiti, učinek pa še povečamo, če popijemo do dva litra tekočine na dan. Dokazano je, da je čas prehoda použite hrane z malo vlakninami in blata skozi prebavila približno 60 do 90 ur, zveliko,t.j. 160gvlaknin na dan, pa okoli 30 ur.
Za vse, ki jih muči zaprtje, velja nasvet: vsak dan naj použijejo 17 g otrobov, ki jih vmešajo med jedi, 400 g sadja z več kot 30 g lupinastega sadja (orehi, lešniki, mandelji, arašidi) na dan in zelenjave. Na dan imejmo pet sadnih oz. zelenjavnih obrokov! Pektinske snovi v sadju so zelo pomembne za zdravljenje obolenj prebavnega trakta. V povezavi s taninskimi snovmi in sadnimi kislinami delujejo dietično in zdravilno. Blažijo vnetne spremembe na sluznici prebavnega trakta. Ostanki sadja in zelenjave v prebavilih so bazični in zato nevtralizirajo kisle ostanke presnove.
pota el Križi in težave novomeškega pajka
IN STfl
O
Novomeška občinska oblast ga je uvedla pred petimi leti - Policisti nočejo več pisati odredb - Zaradi pomanjkanja komunalnih redarjev zmanjšano njegovo delovanje
NOVO MESTO - 25. julija bo natanko pet let, odkar v Novem mestu odvaža nemarno parkirane avtomobile t.i. pajek. NoVomeška občinska oblast ga je uvedla zaradi vse večjega kaosa, ki ga je v centru mesta povzročala vse povprek parkirana pločevina. Na Komunali kot tudi na občini ocenjujejo, da pajek preprečuje najhujše, žal pa z njim tako kot drugje v Sloveniji, Kjer so ga uvedli, ljudi niso uspeli prevzgojiti. Manj učinkovit pa je tudi zaradi pomanjkanja redarjev, zaradi česar so morali njegovo delovanje omejiti na določen čas.
Vodja sektorja splošne Komu- bolj povečuje mirujoči promet
UKRADEL ŽICO - Neznanec je v času od 2. do 14. julija prišel do vikenda na Libni, last M. B., in z odprte terase odnesel približno 250 kg aluminijaste žice z jeklenim vložkom. Škode je za okrog 50 tisočakov.
OB DENAR - Prejšnjo sredo popoldne je neznanec prišel v vinorodni okoliš Mali Lipovec do vikenda F. G. iz Novega mesta, kjer je skozi (odklenjena) vrata prišel v objekt in iz lastnikove denarnice, ki jo je imel v hlačnem žepu, ukradel okoli 70 tisočakov.
OB BENCIN - Neznani storilec je iz prejšnje srede na četrtek vlomil v skladišče novomeškega gozdnega gospodarstva v Črmošnjicah in ukradel 150 litrov bencina. Podjetje je oškodoval za 15 tisočakov.
TAT V TRGOVINI DOMINA -Neznani storilec je prejšnjo sredo popoldan prišel v trgovino Domina, izkoristil trenutno odsotnost prodajalke in ukradel štiri otroške komplete oblačil, pet polo majic in dve moški denarnici. S tem je lastnico trgovine N. P. iz Semiča oškodoval za okoli 28 tisočakov.
PRODAJALKA OPAZILA TATICO - Prejšnjo sredo je M. P. iz Brežic prišla v prodajalno Moda v Brežicah, si ogledovala blago in v vrečko stlačila dva kosa oblačil 'ter nameravala oditi iz trgovine. To pa je še pravi čas opazila prodajalka, ki jo je do prihoda policije zadržala v trgovini. Če bi ji podvig uspel, bi trgovino oškodovala za okrog 6 tisočakov.
NA ZABAVI OB DENAR - Prejšnjo sredo zvečer je bil A. S. iz Sevnice na zabavi pri znancu v njegovem vikendu na Jagodniku, kjer mu je nekdo iz zadnjega hlačnega žepa vzel denarnico. Nepridiprav je iz nje pobral devize in tolarje, prazno denarnico pa vtaknil nazaj v žep. A. S. se je nemalo začudil, ko je ugotovil, da mu je zmanjkalo okrog 100.000 tolarjev.
ODNESEL KOVINSKI SEF - Iz petka na soboto prejšnji teden je neznanec vlomil v skladišče repro-materiala KZ Metlika v Podzemlju in iz pisarne odnesel kovinski sef, v katerem so bili shranjeni čekovni blanketi in gotovina. Nepridiprav je KZ Metlika oškodoval za več kot 250 tisočakov.
OB POSLOVNI KOVČEK - V petek je v vinorodnem okolišu Velika Plešivica neznanec prišel do parkirnega prostora pred vikendom in iz odklenjenega avtomobila ukradel poslovni kovček, v katerem je imel R. V. iz Ljubljane osebne dokumente, čekovne blankete in sooč-na očala. Lastnika je oškodoval za 40 tisočakov.
S PONAREJENO VOZNIŠKO -V petek se je s hrvaške strani na mednarodni mejni prehod v Metliki z mopedom pripeljal državljan BiH 64-ietni T. M. Med postopkom so policisti ugotovili, da ima ponarejeno vozniško dovoljenje, ki so mu ga zasegli in zoper njega napisali kazensko ovadbo zaradi ponarejanja listin.
VLOM V BIFE - V ponedeljek ponoči je neznanec vlomil v bife na železniški postaji v Črnomlju in ukradel več zavitkov cigaret različnih znamk, 4 litre vina, liter žganja in nekaj denarja. Črnomaljski bar Slovenija turista je oškodoval za okoli 50 tisočakov.
DRAGA POŠKODBA STROJA
KRŠKO - Krške policiste so prejšnjo sredo dopoldan obvestili, da je v tovarni Vipap Videm Krško prišlo do delovne nesreče. Kriminalisti so ugotovili, da se je na previjalnem stroju papirnega stroja zlomil vijak na vitlu elektromotornega dvigala. Na dvigalu pa je bila takrat naložena okrog 8500 kilogramov težka bala papirja, ki je padla na stroj in ga poškodovala. Pri tem je nastalo za pet milijonov tolarjev škode.
nale Želimir Dronjak je povedal, da je v teh letih prihajalo do sprememb pooblastil, saj je prva leta odredbe o odvozu nemarno parki-ranih avtomobilov pisala policija, potem so na občini ustanovili komunalno redarsko službo, kjer pa žal za tako obsežna dela nimajo dovolj redarjev, policisti pa tega dela nočejo več opravljati, ker pravijo, da za to nimajo dovolj ljudi. Zadnje čase ima pooblastilo za pisanje odredb o odvozu tudi njihova delavka. Na Komunali so za odvoz avtomobilov najeli podizvajalca, ker pa je nadzor upadal, je dejavnost povzročala vse večje izgube, zato so bili prisiljeni zmanjšati njegovo delovanje in določiti obdobja, ko še odvaža.
“Res je, da je to neprofitna dejavnost, vendar smo občini, ki želi to dejavnost ohraniti, zaradi negativnega rezultata predlagali, naj za to v proračunu nameni dodaten denar, ali pa zaposli še enega komunalnega redatja ter pokliče na pomoč tudi policijo,” je povedal Dronjak. V nasprotnem primeru, če se stvari ne bodo spremenile, na Komunali ne vidijo druge možnosti kot ukinitev pajka. “S takšnim načinom dela ne dosežemo tega, kar bi bilo potrebno, saj bi služba morala delati vsak dan od 10 do 12 ur,” je prepričan Dronjak. Poleg tega se s selitvijo trgovin in drugih dejavnosti iz centra Novega mesta v Bršljin vse
tudi v Bršljinu, kjer so se že začeli pojavljati podobni problemi kot v centru. Dronjak pravi, da se bodo ljudje morali navaditi, da bo za parkiranje jeklenih konjičkov potrebno odšteti denar. In čeprav ta znesek v primetjavi s stroški odvo-
Želimir Dronjak
za s pajkom in kaznijo za prekršek ni velik, se ljudje ne dajo prevzgojiti. Ko pa morajo poravnati 12.100 tolarjev za odvoz in 2.500 tolarjev za kazen, če jo plačajo v osmih dneh, sicer se znesek podvoji, pa so jezni na cel svet, le nase ne.
Jože Kobe, vodja odseka za komunalni nadzor na novomeški
UKRADEL
RAČUNALNIK
KRŠKO - 14. julija ponoči je neznanec splezal prek žičnate ograde in prišel do točilnega pulta pivnice pri vhodu na letno termalno riviero v Termah Čatež. Zanimala gaje lesena škatla, kjer so delavci hranili računalnik. Potem je odprl okno, skozi katero je neznano kam odnesel računalnik z napajalnikom, tipkovnico in drugimi deli. Podjetje je oškodoval za okrog 200 tisočakov.
po dolenjski deželi
• Prejšnjo sredo zvečer; tik preden se zaprejo trgovine, je v prodajalno Terra v Črnomlju prišel Valentin K. iz Šmihela in povedal, da bi si rad ogledal prstane, ki jih imajo razstavljene pod pultom. Prodajalka mu je enega od njih pokazala, Valentin pa siga je nataknil na prst in z njim zbežal iz trgovine. Na njegovo žalost se mu na prstu ni dolgo svetil, že kmalu zatem so ga na Lokvah pri Črnomlju izsledili policisti. S krajo je lastnika trgovine Silvestra K. iz Črnomlja oškodoval za okoli 40 tisočakov.
• O poškodovanju tuje lastnine pišemo skorajda v vsaki številki, vzroki, zakaj ljudje storijo kaj takšnega, so verjetno različni, zanimivo pa bi bilo storilce teh nečednih dejanj povprašati, kaj so s tem pridobili. Uničevalsko in škodoželjno razpoložen je bil prejšnji teden tudi neznanec, ki je prišel na dvorišče pred hišo v Gornjem Lenartu in z ostrim predmetom poškodoval tamkaj parkiranega golfa. Spisal ga je po vratih, pokrovu motorja in blatniku, potem pa izginil kot kafra in lastniku povzročil za 60 tisočakov škode.
• Nič kaj bolj prizanesljiv ni bil nepridiprav, ki je prejšnjo sredo zvečer v okna bršljinske osnovne šole na Kočevarjevi ulici v Novem mestu vrgel 5 kamnov in z njimi razbil štiri dvojna stekla, velika 135x 175 cm. Potem je odšel neznano kam, šolo pa oškodoval za okoli 50 tisočakov. So bile morda krive stare zamere do šole oz. učiteljev?
VEC VLOMOV V AVTOMOBILE
KRŠKO - Iz četrtka na petek so krški policisti na območju Krškega zabeležili kar sedem vlomov v avtomobile. Iz avtomobilov so neznani storilci odnesli izključno denar in dokumente, čeprav so bili v njih tudi vrednejši predmeti. V avtomobile so prišli tako, da so razbili steklo na vratih.
GROZIL Z NOŽEM
ČRNOMELJ - Minulo soboto zvečer so policisti pridržali vinjenega 41-letnega A. B. iz okolice Črnomlja, ker je z nožem grozil natakarici v gostinskem lokalu Bučko pri Kvasici, ker mu ni hotela postreči pijačo. Natakarica je poklicala policiste, ki so ga pridržali do streznitve, za svoje dejanje pa se bo moral zagovarjati pred sodnikom za prekrške.
PREVRNIL SILAŽNE BALE
BOŠTANJ - V nedeljo zjutraj je neznanec prišel do silažnih bal, ki so bile na robu travnika ob gozdu nad regionalno cesto Boštanj-Tržišče. Trije prevrnil in začele so se kotaliti po strmem gozdnem pobočju, eno je ustavilo drevo, ostali dve pa sta se kotalili proti cesti, po kateri je pripeljal voznik s Fiatom uno. Prva bala je padla na sprednji del avtomobila, druga pa je priletela na cesto za avtomobilom. Pri tem je na srečo nastala le materialna škoda, in sicer za okoli 200 tisočakov.
V PORODNIŠNICI ODPRLI POŠTO
NOVO MESTO - Novomeška poslovna enota Pošte Slovenije je v ponedeljek odprla novo pošto, in sicer v avli novomeške porodnišnice. Poslovala bo od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in od 12.30 do 16. ure ter v soboto od 9. do 12. ure, na njej pa bodo opravljali celo vrsto storitev, ki jih opravljajo tudi na drugih poštah. Prijazna upravnica nove pošte Katja Cesar bo strankam z veseljem svetovala pri sprejemu pošiljk, dvigu gotovine, plačilu računov in drugih storitvah. Z nove pošte pa bodo stranke lahko odposlale tudi telegram ali telefaks sporočilo.
občini, je pojasnil, da bi na tem področju morali biti zaposleni vsaj trije komunalni redarji; eden, ki bi opravljal administrativna dela, ostala dva pa bi lahko delala na terenu. Trenutno sta za vsa dela komunalnega redarstva zaposlena dva redarja v občini. Kobe pravi, daje pajek potreben, saj je že nekajkrat moral posredovati v nujnih primerih, ko je bila zaparkirana pot, ki pelje do porodnišnice. Kaj bi šele bilo, če pajka ne bi bilo.
J. DORNIŽ
PROTI POLICISTU Z VSO HITROSTJO
NOVO MESTO - V nedeljo zjutraj so policisti pridržali vinjenega 29-letnega R. F. iz Novega mesta. Tega dne so na To-pliški cesti v Novem mestu opravljali kontrolo prometa in tako opazili tudi R. F., ki se je s Šmi-helskega mostu proti Brodu peljal z dolgimi lučmi. Policist gaje zaradi prekrška hotel ustaviti, vendar je voznik z vso hitrostjo zapeljal proti njemu, a mu je še pravočasno uspelo odskočiti. Potem so se odpeljali za objestnim voznikom in ga izsledili na parkirnem prostoru v Ulici Slavka Gruma. Hoteli so narediti preizkus z alkotestom, vendar gaje odklonil. Zoper kršitelja so napisali predlog sodniku za prekrške in kazensko ovadbo zaradi preprečitve uradnega dejanja pooblaščeni osebi.
Ceste vzele že 172 življenj
Prejšnji teden seje zgodilo kar 124 nesreč -TH hujše nesreče na Dolenjskem in v Posavju
preblizu roba vozišča, je z vzvratnim ogledalom zadel 19-letno Suzano Vire iz Ivanje vasi, ki jo je odbilo v vrata kovinske ograje. Hudo poškodovano peško so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Preizkus z alkotestom pa je pokazal, da je imel voznik 1,70 g/kg alkohola v izdihanem zraku.
V soboto dopoldan se je zgodila prometna nesreča tudi na regionalni cesti Čatež ob Savi-Podgračeno. 35-letni Ivan Tomše iz okolice Brežic se je z osebnim avtomobilom peljal po regionalni cesti od Čateža ob Savi proti Podgračenem. Izgubil je oblast nad vozilom, zapeljal desno na neutrjeno bankino, po kateri je vozil 30 metrov, potem pa sunkovito zavil levo-Avto je zaneslo čez nasprotni vozni pas, po dobrih 31 metrih prevračanja po strmem nasipu pa je na strehi obstal na hitri cesti. V nesreči sta se poškodovala voznik in sopotnik Bojan Dimeč, oba so odpeljali na zdravljenje v bolnišnico.
NOVO MESTO, KRŠKO -V preteklem tednu se je na slovenskih cestah zgodilo 124 prometnih nesreč, v katerih je 8 ljudi umrlo, 168 pa se jih je poškodovalo. V letošnjem letu je na slovenskih cestah umrlo že 172 ljudi. Vzroki za prometne nesreče so bili nepravilna stran in smer vožnje, neprimerna hitrost, neupoštevanja prednosti, nepravilno prehitevanje ipd.
Prejšnjo sredo ob pol devetih zvečer se je 18-letni Simon Škofič iz Stranske vasi z mopedom peljal od Petelinjeka proti Potov Vrhu. 22-letni Andrej Moravec iz Novega mesta, ki je pred njim vozil avto, je v Pete-linjeku ustavil ob desnem robu ceste, Škofič pa je zaradi prekratke varnostne razdalje in trenutne nepazljivosti z mopedom brez zaviranja trčil v avto in se pri tem hudo ranil.
V soboto nekaj po šesti uri zjutraj se je 24-letni Boštjan Blatnik iz Trebnjega z osebnim avtomobilom peljal po lokalni cesti od Dobrniča proti Mirni Peči. Ker je v Ivanji vasi peljal
ODPLAKE PREČRPAL KAR V SAVO
IMPOLJCA - Dom upokojencev Impoljca je 1. julija pri sevniškem podjetju Ro-hrblitz naročil praznjenje domske čistilne naprave, saj seje v njej nabralo okoli 130 kubičnih metrov odplak. Tega dne ob osmih zjutraj je prišel delavec omenjenega podjetja, ki je v dogovoru s hišnikom iz čistilne naprave v odtočni jašek, ki se izliva v Savo, prečrpal okrog 100 kubičnih metrov odplak, 20 kubikov pa je odpeljal na deponijo v Zalog pri Ljubljani. Ob pol desetih dopoldan so odplake v Savi opazili sevni-ški ribiči, ki so poklicali inšpektorja za okolje in prostor.
NASILNI OCE
KRŠKO - Prejšnji torek popoldne, ko je 47-letni S. J. iz Krškega prišel domov, je brez razloga začel kričati na ženo in jo zmerjati. V kuhinjo je prišel sin, ki je hotel očeta pomiriti, to pa je tega tako razjezilo, daje sina udaril po glavi. Sin je zato odšel v svojo sobo, za njim pa je prišel oče in ga spet začel pretepati. Pretep je poskušala preprečiti hčerka, kije očeta prosila, naj pusti brata, oče pa jo je udaril v trebuh. Pretep je skušala preprečiti tudi žena, in sicer z leseno palico, ki pa ji jo je mož iztrgal iz rok, prelomil in njene dele začel metati proti sinu. Fantje zbežal iz stanovanja in se zatekel k sosedu. Zoper razgretega očeta bodo policisti napisali kazensko ovadbo.
OB PRIHRANKE OD POKOJNIN
MOSTEC - Med 6. in 13. julijem je nekdo neopazno prišel v stanovanjsko hišo J. S. z Mosteca in v eni od sob našel kuverto, v kateri je imela ženica shranjene prihranke. Neznanec je pobral vseh 40 tisočakov, prazno kuverto pa skril pod oblačila. Storilca policisti še iščejo.
POLICISTA JE HOTEL PODKUPITI
KRŠKO-14.julUaob23.“ri je patrulja krške prometne policije kontrolirala hitro* vozil na cesti izven Drnovega. Nekaj po 23. uri je mimo popeljal voznik z mercedesom hrvaške registracije, ki je vozi s hitrostjo 154 km/h. Policisti so ga ustavili in mu pojasnili, da bo moral zaradi prekoračitve hitrosti k sodniku za prekrške-Ker sta mu policista odvze a potni list, jima je predlagal, * kazen za prekršek poravna ka njima, onadva pa naj mu vrneta potni list. Ko sta mu povedala. da to ni mogoče, jimaJe ^ zameno za izpustitev začel P0^ nujati bankovec za 100 nemS^ kih mark. Podkupnino sta zavr nila, ker pa je voznik še naprej vztrajno ponujal, sta mu bankovec zasegla, njega pa Prl r žala. Sledi kazenska ovadba.
PRIJATELJICO USTRELIL V DLAN
SEMIČ - Ivan K. iz Semi^ Č
ocMlL - Ivan iv. ^	. j£
prejšnji torek ob petih zju L.| malomarnosti s pištolo Pr®j dlan svoji prijateljici Darinki jo hudo poškodoval.
Gasilci imeli celo svojo godbo
Kronika Gasilskega društva Semič razkriva bogato 105-letno zgodovino in pestro de*° društva - Ob visokem jubileju nov gasilski avto - Najstarejšemu gasilcu že9lj^.
SEMIČ - Minulo nedeljo je Prostovoljno gasilsko društvo Semič praznovalo 105. obletnico obstoja. Na pobudo dekana Antona Aleša so namreč v Semiču 15. novembra 1894 ustanovili Gasilsko društvo, ki velja za eno starejših v Beli krajini. Ustanovna člana sta bila še nadučitelj Matija Bartel ter posestnik in trgovec Ivan Šuštaršič.
Gasilci so leta 1905 postavili leseno barako, ki jo je leta 1937 nadomestil gasilski dom, pred desetletjem pa so si gasilci zgradili sodoben gasilski dom na obrobju Semiča. Tudi oprema je bila v začetku precej skromna: leta 1903 so kupili ročno brizgalno, ki so jo uporabljali 45 let. Danes pa se ponašajo z dvema motornima brizgalnama, trem gasilskim avtomobilom pa se je v nedeljo pridružil še četrti. Boter Bogomir Zupančič, glavni republiški inšpektor požarnega varstva, ki je zastopal Upravo za zaščito in reševanje RS, je na slovesnosti ključe novega avtomobila izročil poveljniku Gasilskega društva Janezu Mal-nariču, ta pa vozniku Igorju Štuklju. Avto je blagoslovil starotrški župnik Jože Pavlakovič, ki je član kar petih gasilskih društev.
Gasilsko društvo je dobro skrbelo tudi za kulturni utrip kraja. Gasilci so uprizarjali odrske igre in imeli celo svojo godbo na pihala. Zaslužek so si zagotovili s prirejanjem veselic, podmladek pa z učnimi urami v osnovni šoli. Tudi članstvo je v vseh teh letih vztrajno naraščalo, tako da šteje danes 210 članov. Najstarejši je 91-letni
Anton Plut z Mladice, ki je letos prejel priznanje za 70-letno udejstvovanje med gasilci. Od treh praporov, ki jih ima društvo, je prvi že v muzeju, zadnjega pa so razvili pred dvema letoma. Na nedeljski slovesnosti je v paradi sodelovalo okrog 200 gasilcev iz
20 društev, med njimi tudi acija iz Mengša, od kode ^ <-e. doma ustanovitelj Aleš- ^ mičani jih je povezal Pj^oč6 prav gotovo pa bodo v pja društvi stkali še trdnejše v ^ proslavi ob visokem juh1 spregovoril tudi semlado-Janko Bukovec, ki je P° rernlje-
bro usposobljenost in °J? ^jču,
nost gasilcev ne le v
temveč v vsej občini.
M-
t
ČETRTI AVTO SEMIŠKIH GASILCEV - Boter Bogomir Zup^ ffl prerezal trak na novem gasilskem avtomobilu semiških gasike	pit &
jim je zaželel, da bi ga čim manj uporabljali za gašenje požarov dovoze vode v vasi, kjer še nimajo vodovoda. (Foto: M. B.-J.)
PRODAJNI
3355
Kdo Kaj
reklamno-ugankarska prilogo Dolenjskega listo
JP Komunala je z vami v najtežjih trenutkih
pogrebne storitve
NOV PRODAJNI CENTER BRŠLJIN V NOVEM MESTU.
Velika izbira ugodne cene!
RUTOCOMMCRCe d
.0.0.
PRODAJNI SALON NOVO MESTO, Seidlova 16
Tel: 068/321-000, 068/372-231 ,telefax 068/321-411
Mercedes A
ŽE OD 3.047.000 SIT NAPREJ
KREDIT m SIT/dan
DOLENJSKI
NOVO MESTO
NAGRAJUJE
DOLENJSKI MUZEJ
Muzejska ul. 7, Novo mesto, tel.: 068/373 11 30 Jakčev dom, tel.: 068/325 632 Kočevski Rog - Lukov dom, tel.: 068/66 025, 0609/633 154
Odprto: torek - petek: od 8. -17.ure, sobota : od 10. -. 17. ure, nedelja: od 10. -13. ure, v ponedeljek zaprto
Vas vabi na ogled občasnih razstav
100 LET LEONA ŠTUKLJA
JAKAC IN NOVO MESTO
NOVO MESTO NA RAZGLEDNICAH
in stalnih zbirk
arheološke, etnološke, druge svetovne vojne in Kočevskega Roga na Bazi 20.
V muzejski recepciji so Vam na voljo poleg knjig zanimive kopije muzejskih predmetov.
ot upravljalec na štirih pokopališčih (Stranska Vss’ Prečna, Šmihel in Ločna) JP Komunala izvaja D a.Vzdrževalna dela, na željo najemnikov grobov P IZvede tudi ureditev le-teh.
omenjenih pokopališčih je izvajanje pogrebnih ecanosti izključno v pristojnosti njihove grebne službe. Na željo svojcev pa organizirajo k« Srebne svečanosti tudi na ostalih pokopališčih, sl. »L0 koncesijsko oddana drugim pogrebnim
“mžbam.
^grebna služba JP Komunala deluje povsem ^mostoj00 j,rez zasebnih podizvajalcev in je na polago 24 ur, in sicer v rednem delovnem času l • d° 15. ure na tel. številki 068/321-484 ter dežurna služba na tel. številki 323-594 ali ?3*596.
Po
, .2e^° ugodnih cenah ponuja naslednje storitve:
% J^tervencijske storitve , Priprava, prevoz in urejanje pokojnika Prodaja pogrebne opreme in materiala , valitetnih proizvajalcev Postavljanje in okraševanje mrliškega odra na , °teu ali v mrliški vežici
rejanje kompletne dokumentacije v zvezi s . Pokopom
, zdelava in oglaševanje osmrtnic
elotna organizacija pogrebnih svečanosti: abava in aranžiranje cvetja, posredovanje Pevskih skupin in glasbenih vložkov,
, zvočevanje govorov
, ?rganizacija prevozov pokojnih na upepelitev 2vajanje prekopov
Vjj 1 .
hu ’ 1 .Se boste odločili prispevati svoj delež za po, anitarn° akcijo Roka pregnancem, lahko s p^co nakažete denar pri nas - brez plačila
dolenjka
DISKONT SALON POHIŠTVA SALON MODE SALON	O
V Novem mestu je eno največjih in najbogatejših arheoloških najdišč v Sloveniji in tudi v Evropi. Na njem je bila izkopana tudi dragocena situla, ki je na fotografiji.
Kako se to arheološko najdišče imenuje? Pravilno rešitev pošljite na dopisnici na naslov Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo mesto.
s pripisom UGANKA DOLENJSKI MUZEJ
Izžrebane bodo 4 nagrade v vrednosti 15.000 SIT. Izid žrebanja bo objavljen v Dolenjskem listu.
JAVN0 PODJETJE
KOMUNALA d.o.o. NOVO MESTO
KOTLI 10 let GARANCIJE
Ekskluzivni uvoznik za Slovenijo
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE d.o.o. 8000 Novo mesto, Ljubljanska 89 tel : 068/324-442, taks: 068/232-209
Brezhibno,
varno, čisto, okolju prijazno in dolgo delovanje* z optimalnim izkoristkom!
SEZONSKO ZNIŽANJE
do 40%
v vseh Labodovih trgovinah od 20. julija do 2. avgusta
Labod
NAGRAJUJE
urarstvo budna
FES TINA je velik sponzor kolesarskega športa.
Nagradno vprašanje je naslednje:
kateri sta dve največji vsakoletni kolesarski dirki na svetu?
Pravilne odgovore pošljite na naslov Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo mesto, s pripisom UGANKA URARSTVO BUDNA. Podeljeni bosta dve nagradi - ročni uri v vrednosti 25.000 SIT
Izid žrebanja bo objavljen v Dolenjskem listu..
t£ STlf^
FESTINA
čE
Do konca novembra 1999 v času praznovanja 50. obletnice Mercatorja vam v sodelovanju z dobavitelji vsak teden pripravljamo neverjetno znižanje cen popularnih artiklov dnevne potrošnje!
S 50 let
Mercator
najboljši sosed
Od 26.7 do 31.7.1999
Radenska. Radenci Radenska 1,51 PVC, Šum, Pepsi
Zmajčkov butik. Ljubljana Sladoled Princesa, Zmajčkova rezina
Od 2.8 do 7.8. 1999
Pivovarna Union. Ljubljana Pils 0,661, Zala 1,51, ledeni čaj
M-KG Kočevje
Ljubljanska salama, prešana slanina
...znižanje cen...
urarstvo budna
Glavni trg 16, SOVO MESTO telefon: 06X 25-698
/z masivnega
Uganite!
Od temeljev de Ključe!
Obrtna zadruga hfo#l, Adamičeva 2, 8000 Novo mesto tel.: 068/341-802, 341-927, faks: 068/342-059
GRANIT salon keramike Novo mesto
Z NAJVEČJO IZBIRO KERAMIČNIH PLOŠČIC IN KOPALNIŠKE OPREME NA DOLENJSKEM
Ici/ mmercc
■■Novo mesto ■■■■■■■
Trgovina in inženiring, Na Livadi 21, 8000 Novo mesto
tel.:00386 (0)68 372 680. 375 890. 375 891: fax: 00386 (0)68 321 306
OBRTMI ZADRUGA ftOYO ffl
SALON POHIŠTVA
tel 068/84-500, 84-505
Na žago 6, Straža pri Novem mestu
vrtna garnitura
lesa
ew®3ts__________
lesna industrija Straža d.d.
Kdo je pokojni voznik F1 na levi sliki!
Za pravilen odgovor, na dopisnici poslan na naslov Dolenjskega lista v Novo mesto, Glavni trg 24, bomo izžrebali 6 nagrajencev, ki bodo prejeli nagrado v vrednosti po 8.000 tolarjev.
Nagrade podeljuje Avtogalant
Avto
UGODNE CENE!
VELIKI GOTOVINSKI POPUSTI!
BREZSKRBNO V POČITNIŠKE DNI
Z IZPUŠNIMI CEVMI
Na doMAČEM TRqu doMAČi izdElEk visokE kAkovosTi!
Ob potoku 10, Novo mesto 68/322-643
CITROEN
* MERKUR
^ MERKUR
TRGOVSKI CENTER NOVO MESTO
Z zaupanjem do uspeha!
Za vsakega kupca — darilo!
NOVOTEHNA
MERKUR SKUPINA
Trgovski center TC MERKUR
Kočevarjeva 7, Novo mesto, tel.: 068/371 84 41
Avto center AC NOVOTEHNA
Kočevarjeva 11, Novo mesto, tel.: 068/371 84 70
NAGRAJUJE
CALERIJA
KRALJ
Informacije na brezplačni
TELEFONSKI ŠTEVILKI
□ BO 7□ 70
WWW.MOBITEL.SI
mobitel
SLOVENSKI OPERATER NMT S OSM
ŽE 140.000 SLOVENCEV IMA MOBI.
Na fotografiji je ena izmed ilustracij iz znane povesti o Martinu Krpanu. Povest je napisal Fran Levstik, ilustracije pa so delo znanega slovenskega slikarja.
Navedite njegovo ime.
Pravilno rešitev pošljite na dopisnici na naslov Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo mesto, s pripisom UGANKA GALERIJE KRALJ Izžrebani bosta dve nagradi-dve umetniški deli v vrednosti po 40.000 SIT. Izid žrebanja bo objavljen v Dolenjskem listu.
Z MOBIJEM LAHKO GOSTUJETE V TUJIH OMREŽJIH!
□ □SLEJ LAHKO SVOJ MOBI UPORABLJATE PO NAROČILU, POD POSEBNIMI POGOJI IN ZA DOLOČEN ČAS TUDI V TUJINI.
Med počitnicami ali službenim potovanjem zunaj Slovenije postanete UPORABNIK ROAMINGA PO NAROČILU V SISTEMU MOBITEL GSM.
□ GLASITE SE V ENEM DD MOBITELOVIH CENTROV IN UREDITE VSE POTREBNO.
Gostovanje v tujih omrežjih (Roaming) je zelo preprosto in... zelo Mobi!
Podrobnejša navodila dobite v vseh Mobitelovih centrih v Sloveniji.
Zelo počitniški. Zelo Mobi.
Primož
CALERIJA
KRALJ
Prešernov trg 3, Novo mesto OB KINU KRKA tel. 068/372-720
OKVIRJANJE SLIK PRODAJA SLIK SLIKE PO NAROČILU
PRODAJA	IN	IN
0 STREŠNI	KRIT
TRIMO d.d., 8210 Trebnje, Slovenija Telefon: 068 460 200 Telefax: 068 44 569
Št. 29 (2604M2JUIU*
DOLENJSKI LIST
s
najboušaje bila
MANJA PRAZNIK
BVDGOSZCZ - V tem poljskem mestu je bilo svetovno ■»ladinsko prvenstvo v atletiki za mlajše mladince (do 17 let), kjer smo Slovenci, pa tudi Dolenjci, imeli svoje predstavnike. Enajstčlansko državno reprezentanco je vodil znani atletski delavec iz Dolenjskih Toplic prof. Milan Simunič. Naši atleti so nastopili s spreminjajočo se srečo. Novomeščan Sašo Rebernik (višina) je tekmovanje končal v kvalifikacijah (1.95 m), enako tudi Topličan Matjaž Buko-yec, kije tekel 400 m z ovirami ■n dosegel čas 56.01. Največje dosegla Manja Praznik, ki se je v troskoku uvrstila v finale '» tam z rezultatom 12.47 Pristala na 11. mestu, v predtekmovalcu pa je dosegla celo rezultat 12.63. Manja in Mat-I** sta tekla tudi v štafetah 100, 200, 300, 400 m, kjer so dekleta bila peta, fantje pa ®smi, kar je več, kot bi lahko kdo pričakoval.
S. D.
JAKA MOŽE V OREHOVI VASI
j OREHOVA VAS - Štajerski D rtp1' ^e*avc' so v Orehovi vasi vit icm °b koncu prejšnjega enda pripravili 9. dirko za sve-iev a° prvenstvo v kategoriji motor-do 125 ccm y množici odličnih ®t°krosistov je bil tudi mladi vomeščan Jaka Može, ki je tako *'°§njen' krst” v zelo močni las nar°dni konkurenci. Jaka je za ski^il, da bi se uvrstil v nedelj-v laa'e štiridesetih najboljših na ni kov- V svoji skupini je bil usd r^osernindvajseti, kar je dober valc *e^a Ze*° °betavnega tekmo-
BORUT VEBER
nastopil na danskem _
ESBJERg - Na 5. poletnih ^"opijskih igrah mladih na ž askem, kjer seje slovensko “opstvo dobro odrezalo, je stopil tudi mladi atlet iz vmce Borut Veber. Borut je j. na 800 metrov in si je s me®IP 1;S4,78 priboril finale, si . j* Potem s za spoznanje 1 1In časom dosegel odlično mesto, kar je spodbuden ki .,eRa mladega atleta, rut* lepega obeta. Bo-t...? je »a Danskem hodrila
tudi
»jegova družina.
S. V.
Innocenti, Papež in Pintarič), tako da so si ob koncu dirke še malce pokvarili sicer skromno uvrstitev.
Ves čas dirke je bil Robert Pintarič na dobrem petnajstem mestu, vendar ga je v zadnji dirki prehitel Hrvat Miholjevič, kije bil osmi, kar je lep uspeh, Italijan Bertocci, ki vozi za Krko - Telekom, pa je bil soliden petindvajseti. Miholjevič, ki je po enoletni poškodbi ponovno oblekel dres novomeške profesionalne kolesarske ekipe, je za zmagovalcem zaostal vsega 1.58 minute.
Novomeščani s kolesi po Poljski
Šesterica kolesarjev KK Krka - Telekom je nastopila na dirki Po Poljski - Ravninska dirka
BALTIK - Šestčlanska ekipa kolesarjev Krke - Telekoma je ves prejšnji teden na Poljskem od Baltika do Krkonošev pridno vrtela pedala, vendar s spremenljivo srečo.
Ravninska dirka, ki so jo spremljali močno vetrovi, zlasti so bili zoprni tisti v prsa, so našim kolesarjem onemogočili, da bi dosegli vidna mesta. V zadnji, to je sedmi etapi, so naši kolesarji dosegli sicer najboljšo posamično uvrstitev (Miholjevič - 3. mesto), zato pa je kar nekaj naših kolesarjev v tej zadnji dirki odstopilo (Santoro, Dell’
Jože cilja na olimpijske igre
Obetavni 18-letni dolenjski atlet Jože Vrtačič z Gorenje Gomile pri Šentjerneju želi na olimpijske igre v Sydneyju
GORENJA GOMILA - Varovanec trenerja Slavka Antončiča,
Jože Vrtačič, ki je pred kratkim osvojil kar tri naslove državnega prvaka v Sprinterskih kategorijah, izhaja iz znane športne družine. Oče Jože je bil znani štiristometraš, mama Ljudmila Lipar pa skakalka v višino. V šport je vpeta tudi sestra Helena, ki je Jožetova maserka.
Ali ste pričakovali takšen uspeh na pravkar končanem državnem mladinskem prvenstvu?
“Po tihem že. Zlasti v moji najbolj priljubljeni disciplini, 200 metrov, ki sem jo pretekel že pod 21 sekundami. Poskusil sem in tudi uspel.”
Kaj to pomeni, da se boste udejstvovali v vseh treh sprinterskih disciplinah?
PONOVNO SEJE OGLASILA ALPINISTIČNA ODPRAVA
ANDI - Spet se je oglasila novomeška alpinistična odprava Andi 1999, ki piše takole: “Vrnili smo se z druge aklimatizacijske ture, na kateri smo opravili kar nekaj vzponov. Vsi alpinisti smo se 12. julija povzpeli na pettisočak Ishunco (5530 m). S samega vrha je Roman Mihalič opravil tudi spust na smučeh. Po dobrem dnevu počitka sta se 14. julija Tomaž Zalokar in Roman Mihalič odločila, da se povzpneta tudi na šesttisočak Tocllaraju (6034 m). Višinska razlika med baznim taborom in vrhom je približno 1600 metrov. To višinsko razliko sta premagala v devetih urah, potrebovala pa sta še dodatne tri ure in pol za sestop. Vzpon na ta šesttisočak pomeni prvi osvojeni vrh gore nad 6000 metrov, ki so ga osvojili alpinisti novomeškega alpinističnega odseka, ni pa to tudi najvišja dosežena višina novomeških alpinistov. Cilj, ki sta ga dosegla Roman in Tomaž, je tudi eden izmed njunih ciljev odprave Andi 99. Glede na to, da sta bila na višini 6000 metrov, sta sedaj dovolj aklimatizirana in se bosta v kratkem posvetila svojemu glavnemu cilju - osvojiti najvišji vrh Peruja Huascaran (6768 m). Andrej Markovič je v šestih urah sam preplezal svojo prvenstveno smer Mazohizem, ki jo je prvič preplezal leta 1996 z Matejem Zorkom in to v 16 urah. Naši mladi alpinisti so osvojili tudi 5495 metrov visoki Urus.”
Obiramo naj slovensko kopališče
■alin- 'l .0 kot smo pozi™ izbi-p0, aJh°ljše smučišče, bomo vse konal'*6* 'hirali naj slovensko P°kra Yses'ovenski akciji več
nih i,i'"sklh časopisov in števil-Pridn i-i h ra<Jijskih postaj se bo bra|cU| tud' Dolenjski list. Naši jena ' ko glasujete za vsa urc-na n„?ravna 'n umetna kopališča saviu° c"iskern-v Beli krajini, Po-ca p!n kočevsko-ribniškem kon-<>b D[,,as.ujetc lahko za kopališča Žensk ’ tekah pa tudi za ba-vilišč 7°Pali5ča v okviru zdra-’ kt jih na našem korjcu ne
( Glasovnica
SLOVENSKO KOPALIŠČE”
'•■»ujem /a kopališče
manjka. Pogoj je le, da je kopališče uradno urejeno in oskrbovano, divja kopališča ne pridejo v poštev.
Glasovnice pošljite na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, Novo mesto, najkasneje do ponedeljka vsak teden. Izmed glasovalcev bomo izžrebali tri, ki bodo dobili praktične nagrade.
Prejšnji teden so bili izžrebani: 1. Janez Vogrin, Laze 4, Jesenice, 2. Sonja Murgelj, Hrib pri Orehku 16, Novo mesto in 3. Jože Burgar, Krajčeva 22, Novo mesto.
Cl
litn
C ‘n Priimek:
'•slov;
Kolinska
V TRETJE GRE RADO
LJUTOMER - V središču slovenskega kasaškega športa, v Ljutomeru, je bil v nedeljo 14. dan letošnje kasaške sezone. Konjeniški klub Ključa-revci MS je pripravil tekmo, kjer je nastopilo 97 konj. V tej konkurenci so bili tudi tekmovalci iz KK Posavje iz Krškega in KK Šentjernej. Kot so ljubitelji konjeništva pričakovali, seje v 7. dirki (štiriletniki) spet proslavila Suriya pod vajetmi Voja Maletiča. To je že tretja zaporedna zmaga te dragocene kobile (Komenda, Šetnjernej in Ljutomer). V tej dirki je tudi dobro tekel Fuci Fuc (M. Kovačič - Posavje Krško), ki je zasedel peto mesto.
Jože Vrtačič
“Ne, ne mislim teči 100 in 400 metrov, povsem sva se s trenerjem osredotočila na 200 metrov, ki bo moja paradna disciplina. Drugo bom tekel bolj iz zabave.”
Čeprav je za druge športnike zdaj v glavnem mrtva sezona, vi vadite s polno paro.
“Z veliko vnemo se pripravljam na bližnje evropsko atletsko prvenstvo za starejše mladince, ki bo od 5. do 8. avgusta v Rigi. S svojim časom na 200 metrov izpod 21 sekund sem kar visoko rangiran v Evropi, kar pa bo potrebno dokazati na tekališču. Če bo šlo vse po sreči in če ne bo neljubih poškodb, po tihem računam tudi na kolajno, morda pa tudi na nov mladinski državni rekord. Tekel bom tudi v štafeti 4 x 100 in 4 x 400 m, tako da nastopov ne bo manjkalo.”
Kaj načrtujete v bodoče?
“Ko bom star dvajset let, bodo letne olimpijske igre v Sydneyju, tam bi rad v najmočnejši svetovni konkurenci tekel 200 metrov. Mislim, da bom bolj izkušen in še bolj pripravljen kot sedaj, zato v Avstraliji ne bi smel doživeti razočaranja.”
Kaj pa vaša druga življenjska pot?
“Jeseni nameravam študirati, moram priti do izobrazbe, čeprav to ob rednem treningu ne bo ravno lahko. Vendar se splača potruditi.”
SLAVKO DOKL
NIK ROVAN SPET TRETJI
KUNDL - Na 5. motokros dirki za pokal McDonald’s, ki je bila na Tirolskem, je mladi Nik Rovan iz Krškega spet stal na zmagovalnih stopničkah. Tokrat je v svojem razredu (motorji do 80 ccm) osvojil tretje mes(o, tretji je bil v obeh vožnjah, in se z novimi tridesetimi točkami povzpel s šestega na četrto mesto. V prvi dirki je dobro nastopil tudi Denis Dolinšek (šesto mesto), v drugi pa je padel in si poškodoval gleženj, tako daje moral iskati zdravniško pomoč v bolnišnici. Nastopil je tudi Tomaž Salobir (60 ccm), ki je bil dvakrat deveti in je že na trinajstem mestu v skupni razvrstitvi. Nik je nastopil tudivsuper-finalu s starejšimi vozniki, vendar je padel in pristal na desetem mestu.
G. ROVAN
ZVONKO MESOJEDEC NAJBOLJŠI ŠAHIST
SEVNICA - Šahovski klub Milan Majcen iz Sevnice je organiziral hitropotezni šahovski turnir za julij, na katerem je sodelovalo 15 šahi-stov. S točko prednosti pred Kuzmičem je zmagal Zvonko Mesojedec, ki vodi tudi v skupni razvrstitvi po sedmih turnirjih. Vrstni red julijskega turnirja: 1. Mesojedec 12, 2. Kuzmič 11,3. Mojca Grilc 10.5, 4. Blažič 9, 5. A. Grilc 8,5 točk itd. Skupni vrstni red: 1, Mesojedec 120, 2. Kuzmič 113,3. Lazič 823,4. Mojca Grilc 77, 5. A. Grilc 65 točk itd.
J. BLAS
GRAMIZ BREZ TRENERJA
KOČEVJE - V novi rokometni sezoni bo ekipa kočevskega Grami-za nekoliko spremenjena. Potem ko je pred dnevi dosedanji trener Zdenko Mikulin odšel k ljubljanski Robit Olimpiji, je trenutno mesto trenerja v Gramizu še nezasedeno. Verjetno bo ekipo v novi prvoligaški sezoni vodil nekdo izmed trenerjev iz Ribnice ali Kočevja. Ker je bila v prejšnji sezoni najbolj šibka točka vratarka, je vodstvo kluba uspelo v Kočevje pripeljati Barbaro Gorski, ki je bila do sedaj v mariborskem Braniku in neuradno tretja najboljša v Lanskem prvenstvu. V ekipi bosta še naprej igrali Špela Cerar in Polona Klun, ki sta lani prišli iz ljubljanskega Krima.
SEVNIČANI NA ATLETSKEM MITINGU V MURSKI SOBOTI
MURSKA SOBOTA - AK Pomurje je v počastitev občinskega praznika občine Murska Sobota pripravi) atletski miting, na katerem so nastopili tudi mladi sevniški atleti. Najbolje se je odrezala Alenka Radej, kije zmagala med mladinkami na 800 m, pohvaliti pa gre tudi Robina Papeža in Klavdijo Tomažin, ki sta zasedla tretje, oziroma četrto mesto. Nastopila sta še atleta Gregor Vodenik in Bojan Bedrač.
S. V.
TURK IN KASTELEC IGRALA V PORTOROŽU
PORTOROŽ - Serija mednarodnih teniških turnirjev Mens’ Futures Slovenia Open 1999 seje ta vikend nadaljevala v Portorožu. Na turnirju sta nastopila tudi Novomeščana Blaž Turk in Tomaž Kastelec, ki pa nista mogla naprej od 2. oziroma 1. kroga. Blaž je v prvem krogu kvalifikacij premagal Američana Maherja (6:3, 6:0), potem pa izgubil z znanim Domžalčanom Kraševcem (6:1, 6:1), Tomaž pa je izgubil s tržaškim Šlovencem Plesničarjem (6:2, 6:0).
J. MEDLE
ZMAGALI SO ORLI IZ SEMIČA - Novoustanovljeno Športno društvo 113 iz Črnomlja je v nedeljo pripravilo turnir v malem nogometu, na katerem je sodelovalo 15 ekip. Kot so po tihem ljubitelji in poznavalci nogometa v Beli krajini računali, so zmagali nogometaši iz Semiča, ki so v finalu ugnali nogometaše lokala Piccolo iz Črnomlja, tretji so bili nogometaši iz Nove Lipe in četrti nogometaši iz Gribelj. Najboljši strelec turnirja je bil Marko Žagar (NK Nova Lipa) in vratar Alojz Banovec (ŠD Orel). Predsednik novoustanovljenega športnega društva belokranjsih policistov Valentin Kuhar je bil zelo zadovoljen z udeležbo. Na sliki: zmagovalna ekipa ŠD Orel iz Semiča. (Foto: Slavko Dokl)
NAŠ POGOVOR
Tadej novim uspehom naproti
Mladi tenisač Tadej Pucelj je že prebredel precej teniškega sveta, vendar še premalo, da bi bil zadovoljen
NOVO MESTO - Petnajstletni dijak novomeške gimnazije in obetavni mladi teniški igralec Tadej Pucelj je v svoji sedemletni teniški karieri dosegel že nekaj vidnih rezultatov. Med drugim je bil v slovenski ekipi, ki je v Barceloni osvojila naslov evropskega prvaka za te-
V
\
Tadej Pucelj
nisače, stare do 14 let. Igral je tudi na Floridi, kjer se je na turnirju mladih in obetavnih igralcev uvrstil v 2. krog turnirja za Orange Bovvle v kategorji do 14 let. Še in še bi lahko naštevali dobre rezultate Tadeja Puclja, zlasti se moramo spomniti zadnjega prvega mesta, ki ga je osvojil na odprtem prvestvu Slovenije za tenisače do 16 let v Domžalah.
Kako to, da si se odločil za tenis?
“Tenis je zelo lepa in privlačna športna panoga, ki zahteva celega
človeka. Sam si v tekmovalni areni, kjer je pač potrebno pokazati največ in kjer uspejo res najboljši.”
V Slovengi in tudi na Dolenjskem imamo kar nek^j nadarjenih fantov in deklet, pa vendar vseeno ne moremo v svetovni vrh, zakaj je tako?
“Bo držalo. Slovenci v mlajših kategorijah tenisačev posegamo po prvih mestih na evropskih in svetovnih prvenstvih, potem pa kar ne gre naprej. Izjema so naša dekleta (Srebotnik, Križan, Pisnik itd.), slabše je pri moških. Za prOboj v svetovni vrh in na profesionalne turnirje višjega ranga ATP je potrebno imeti veliko športne sreče, seveda pa tudi dobrega in bogatega pokrovitelja. Pri nas v Sloveniji šepa organizacija, manj-. ka pa denarja, da bi naši najboljši ^hodili po turnirjih in nabirali točke.” Jeseni boš sedel v klop novomeške gimnazije. Ali se bo kaj spremenilo?	,
“Kakšnih bistvenih sprememb ne bo. Na srečo odpirajo jeseni na novomeški gimnaziji športni razred, ki bo veliko pomagal še k hitrejšemu napredku naših športnikov. Vesel sem tega. Seveda bo potrebno posvetiti nekaj več časa tudi učenju, končno je pa potrebno priti do primernega poklica.”
Kaj bi naredil, če bi se ti odprla profesionalna pot?
“O tem je zaenkrat še težko govoriti, bomo videli, ko bom star osemnajst let.”
Ali imaš vzornika pri tenisačih profesionalcih?
“Zelo rad bi igral tako kot igra španski as Carlos Moya.”
V Kočevju so brez kegljišča
Bo za kegljače prostor v novi športni dvorani?
KOČEVJE - Če občina Kočevje ne bo do srede avgusta zagotovila 300 tisoč tolarjev za nujno sanacijo kegljišča v Gaju, grozi članski ekipi Kočevja, ki tekmuje v drugi ligi, zaprtje kegljišča in igranje tekem v Čerknici ali Novemu mestu. Kot je znano, so zaradi slabih razmer na domačem kegljišču članice Kočevja prvoligaške tekme igrale v Cerknici, po njihovih stopinjah pa bodo nadaljevali tudi kegljači Ribnice, ki bodo poslej igrali v 1. B ligi. V Ribnici namreč sploh nimajo kegljišča.
Članice so se lani komaj obdržale v prvi ligi. Na njihovo uvrstitev je zanesljivo vplivalo gostovanje v Cerknici, kjer so se morale “obnašati” kot v Kočevju. Načrtovane obnove kegljišča ne bo, saj je podjetje Fortina izračunalo, da se jim naložba ne bi izšla. V gradnjo novega objekta bi moralo vložiti več kot 500 tisoč mark, ko bi bil zgrajen, bi ga vzeli v 25-letni najem, v 15 letih pa ne bi mogli vrniti
MAJ JOŽEF ZMAGAL V LJUBLJANI
LJUBLJANA - Maj Jožef, član ŠD Krka - Teniški center Otočec, je čez vikend nastopil na odprtem teniškem prvenstvu Slovenije za fante do 16 let in prijetno presenetil dolenjsko športno javnost. Maj je v finalu po poškodbi le zbral toliko moči, daje premagal Ljubljančana Meniha s 6:1,6:3.
J. M.
vloženega denarja. Po besedah Jožeta Kozine, tehničnega vodje kluba, je tako propadla zadnja možnost, da bi rešili kegljišče v Gaju, ki ga bodo morali dokončno zapreti v sezoni 2000/2001, ko bodo začeli veljati novi tehnični
□oji. Seveda, če se ne bo zgodil sž. Kegljači predlagajo, da bi svojo streho nad glavo zgradili v okviru nove športne dvorane v Kočevju, za katero se sicer projekti že pripravljajo, a se še ne ve, kdaj jo bodo začeli graditi.
“Članske ekipe se bodo začele pripravljati na novo sezono prvega avgusta. Slabe tri tedne jih bo uril trener Marjan Oražem, ki sicer v Kočevju skrbi zanamizno teniški klub Melamin. Ekipa Ribnice se bo okrepila z našima članoma Zlatkom Pajničem in Tinetom Kajfežem, medtem ko bodo članice nastopile v isti postavi,” je še povedal Jože Kozina.
M. GLAVONJIČ
ŽAGARJEVA NA MARATONU ROGAŠKA ’99
ROGAŠKA SLATINA - Na kolesarskem maratonu (103 km) je nastopila tudi kolesarka Žagarjeva iz Dolenjskih Toplic, ki je zasedla prvo mesto, kar je veliko presenečenje.
KOLIKO ATLETOV NA OLIMPIJSKE IGRE?
NOVO MESTO - Čeprav so letne olimpijske igre v avstralskem Sydneyju še precej daleč, najboljši športniki se bodo na tej celini zbrali leta 2000, nekateri naši športniki že kar na glas razmišljajo o tem, da bodo udeleženci te veličastne športne prireditve. Največ možnosti imajo prav gotovo atleti, med njimi so kar štirje, ki lahko
upajo na najboljše. To so: Igor Primc (disk), Aleš Tomič (800 in 1500 m), Jože Vrtačič (200
m) in Jure Rovan (palica).
NOGOMETAŠI KOLPE SE OGREVAJO
PODZEMEU - Nogometaši NK Status Kolpa iz Podzemlja so že pričeli s pripravami na novo prvenstveno sezono. Pomlajena ekipa (povprečna starost je 22 let) je že odigrala nekaj pripravljalnih tekem. Nogometaši so sodelovali na turnirju v Karlovcu, kjer so bili četrti. Prijateljsko tekmo so odigrali tudi z NK Duga Resa, ki pa se je končala z izzidom 2:2. V domači ekipi je blestel povratnik Mario Podrebarac, ki je dosegel oba zadetka.
I £• KRKkZDRAVI LIŠČK HOTELI OTOČEC
"teniški CENTER OTOČEC
Odgovori, popravki in	mnenja• Odgovori, popravki in mnenja
II
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objav-Ijene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Kočevska, dežela medvedov?
Dol. list št. 27, 8. julija
Že pred veljavnostjo republiškega predpisa o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč iz leta 1976, ki je še vedno v veljavi, so številni posamezniki in delujoči organi občine Kočevje predlagali, da je potrebno znižati število divjadi, še posebej medvedov. Vrsto let se je dokazovalo pristojnim republiškim organom, da divjad na območju te občine povzroča škodo in da medved ogroža življenje posameznih prebivalcev in drobnice.
V tem primeru gre za večdeset-letni spor med kmetijskimi proizvajalci in lastniki gozdov, da jim divjad dela škodo. Njihova stališča so bila in so še danes, da je potrebno stalež divjadi znižati. V zvezi s tem je bilo podanih več odgovorov s strani republiških organov, v zadnjem obdobju pa s strani ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo RS. Iz vseh teh odgovorov je razvidno, da je potrebno posege v okolje ' usklajevati s prizadevanjem ohranjanja narave in razvoja podeželja. Podlaga za usklajevanje pa naj bi bili programi razvoja, ki naj bi jih izdelale projektne skupine ob sodelovanju občine, prebivalcev na podeželju, gozdarjev, kmetijskih proizvajalcev, lovcev in po potrebi tudi ostalih.
Kot je mogoče ugotoviti iz omenjene novice v vašem cenjenem tedniku, do danes do takšnih rešitev še ni prišlo. Ob tem velja omeniti, da je omenjeni predpis iz leta 1976 določal, da se interesi gospodarjenja z divjadjo urejajo z družbenim dogovorom. Nekaj let po veljavnosti omenjenega predpisa so se zadeve reševale, čeravno s težavo, sedaj pa se je to opustilo, kar se po vsej verjetnosti odraža v tem, da se vpliv divjadi na naravne ekosisteme ne spremlja dovolj organizirano. Ob tem je potrebno vedeti, da je sedaj pooblaščen skrbeti za ta vprašanja Zavod za gozdove Slovenije, Odsek za spremljanje razvoja populacij prostoživečih divjih živali.
Zavod za gozdove Slovenije je nosilec lovskogojitvenega načrtovanja in zato bi bilo prav, da bi se v pripravljanje (med ostalim) omenjenih načrtov, vključil čim širši krog zainteresiranih, ki imajo željo, da se stalež divjadi na tem območju zniža. Že pred časom je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v svojem odgovoru navedlo, da je pritisk rastlinojede divjadi na prostor Kočevsko-belokranjskega območja precejšen in da je v načrtu predviden intenziven odstrel rastlinojedov.
Pričakujemo lahko, da se bo to uresničevalo in da se medvedi ne bodo več tako sprehajali, kot to zatrjujejo posamezni prebivalci tega območja. Čas bi že bil, da se škoda po divjadi zmanjša in da se poveča odstrel te divjadi.
VIKTOR DRAGOŠ Kočevje
Gangsterski obračun sredi belega dneva
I)ol. list št. 27, 8.julija
Sem Bogdan Miklič, obtožen kaznivega dejanja, o katerem ste pisali v Dolenjskem listu. Kot je običajno pri novinarjih v Sloveniji, je pred mojim imenom in priimkom obvezen pripis Rom, ki spremlja Rome do konca življenja. Sredstva obveščanja ne dopustijo, da bi se to končalo.
Rom je sinonim za vse, kar je slabo v Sloveniji. Slovenske novice pišejo: “Ob Ciganih bi bruhali.” Župan v Črnomlju in gostje z ministrstva izgubijo apetit ob pogledu na Cigane. Sprašujem se, ali pripadamo ljudem ali smo samo pecus (lat. živina). To delate tudi v vašem časopisu. Bil sem svoboden, pa sem zasledil dva članka L. Murn v zvezi z dvema sojenjema na sodišču v Novem mestu, ko je šlo za primer pri istem javnem tožilcu (Bojan Avbar) in sodnici (Milojka Gutman), člen 127/1 KZ. “Oče branil hčerko pred nasilnim možem.” Tak je naslov enega prispevka. Primera nista enaka, gre pa za obravnavo po istem členu 127/1 KZ. Zanimiv je opis teh zadev v vašem časopisu.
Nisem ponosen, ker me obravnavajo v enem izmed teh dejanj, vendar pričakujem takšno obravnavo kot vsak drug Slovenec. Sodišče mora presoditi in izreči sodbo. Problem je v etiki. V vašem časopisu razlagate humanitarno etiko, v mojem primeru gre za avtoritarno. Dopisnik pa je obe sestavil. V prvem primeru ni oznake Slovenec, pri meni je - Rom. Predpostavljam, da zato, ker lahko kaj takšnega storijo le Romi, ne pa tudi drugi prebivalci Slovenije.
Pripadam narodu, ki je reven in neizobražen, vendar ne nazadnjaški. Naš značaj in naša čustva so nam omogočili, da se izognemo Scile in Karibde zgodovine. Upam v sedanjost in prihodnost. Do sedaj smo imeli več sreče kot nekateri mladi v Sloveniji, ker smo se izognili mamilom, aidsu, homoseksualnosti, alkoholu, ne delamo pa tudi nobenih razlik med nami in drugimi. Za nas je strpnost kultura življenja. Nikomur ne vsiljujemo svojega načina življenja, niti ne obsojamo drugih, ker živijo drugače. Upam, da bo prišel dan, ko bo povsod, tudi v Dolenjskem listu, Bogdan Miklič samo Bogdan Miklič, ne pa Rom.
Kar zadeva moj priimek, bo pravica dosežena, prej ali slej, ko bomo vsi upoštevani kot ljudje, šele nato pO narodnosti in poreklu..Brez tega ni možno doseči pravice. Do takrat ostajajo le senzacije, kot npr. “Kdo bo fant Jasne Miklič?” To, daje dekle staro 14 let in se v Dolenjskem listu prodaja kot belo blago, pri vas nikogar ne zanima. Moram vas spomniti, daje takšno obnašanje kaznivo po KZ, enako kot pedofilija.
BOGDAN MIKLIČ
Od obljub se ne da živeti
Dol. list št. 27, 8. julija
Članek, ki ga je napisal v Dolenjcu S. D. in ki objokuje usodo novomeških balinarjev, me je spodbudil, da bi napisani resnici dodal tudi nekaj podatkov, ki verjetno novinarju S. D. niso znani.
Vsi Novomečani, ki so v mestu staroselci ali pa so tu živeli od 1950. leta dalje, vedo za zametek športnorekreacijskega poligona pri sv. Roku, ki kljub idealni legi in naravnim danostim ni nikdar navdihnil nikogar iz organov, ki so odločali o tem, kaj se bo kje gradilo, da bi takratno iniciativo vaščanov Regrče vasi sprejeli in razširili dejavnosti športa in rekreacije v naravno okolje, ob mesto ter tam zasnovali center po vzoru velikih in manjših mest v Evropi.
Na nesrečo je ta vzpodbuda prišla od spodaj. Regrčant so namreč zgradili prvo dolenjsko skakalnico, smučarsko progo, postavili vlečnico, izsekali plato za igre z žogo, organizirali teke po gozdnih poteh in zgradili dom Krajevne skupnosti ter mu dali ime Dom mladih in športa. Generacija graditeljev se je postarala, tradicija zamrla in zgrajeno je
pričelo propadati skupaj z domom.
‘Medtem so vse generacije tistih, ki so odločali, gradili športne objekte v mestu ali neposredno ob njem, mesto je raslo, razvoj je naredil svoje in tako danes “uživamo” na redkih športnih objektih sredi avtomobilskega prometa, smoga industrije, mestnega vrveža. Si predstavljate enkraten užitek na balinišču pod glavnim novomeškim mostom, ki ga vsako minuto prečka na desetine avtomobilov in tovornjakov? Tudi izbrane lokacije za balinišča so bile “strokovne”, kot da bo Novo mesto zakrknilo v podobi iz leta 1930 med karlovškimi in ljubljanskimi vrati. Nato so načeli Portovald, krona vsega pa je lokacija velodroma.
In se je, ne bodi ga treba, neko zasebno družinsko podjetje spomnilo na tradicionalno novomeško shajališče še izpred prve svetovne vojne - sv. Rok in na nekdanje športne vsebine ter ugotovilo, da je to idealna lokacija za rekreacijske in športne dejavnosti v naravi, ki so neposredno ob mestu. Obnovilo je Dom mladih in športa ter se pričelo truditi, da bi odgovorne prepričalo, kako je pravzaprav prav ta lokacija, ki ima tradicijo in kjer so bile že zgrajeni zametki športa, z vidika današnjih spoznanj v svetu, idealna za koncentracijo vseh športnore- * kreativnih dejavnosti v naravnem neokrnjenem ambientu. No, to je že druga pripoved. Ostanimo pri balinarjih.
To, ne bodi ga treba, privatno podjetje je ob domu zgradilo tudi balinišče, ki iz tehničnih razlogov ni moglo (na žalost) biti daljše od 24 m, kar je le mladinska kategorija. Vendar se je tu dve leti še kar pridno balinalo. Za zgraditev dvostezne-ga (celo tristeznega) pokritega balinišča mednarodne katergorije, za katerega zgraditev je bil vložen velik trud, ni bilo nobenega posluha odgovornih za šport, zaman so bila prizadevanja okrog pokroviteljev in celo balinarji so zadevi obrnili hrbet. “Predvsem zato, ker je to daleč.”
Balina se na Mirni, na Gorjancih in še kje, kjer to ni daleč. Za “diš-pet”, kot bi temu rekli Primorci, naj bi balinarji forsirali balinišče na Regrških košenicah (300 m od sv. Roka), ker je to blizu. Tudi za tiste iz Žabje vasi, Ločne in Bršljina. Imam občutek, da je nesebično prizadevanje nekega zasebnega družinskega podjetja o zgraditvi športnorekreacijskega centra po nedelavnosti oz. zaspanosti socializma buržoaznokapitalistična deviacija, zato je nujno vsako tako prizadevanje zatreti v kali. Ali pa velja tista “naj sosedova krava crkne”.
Gospoda Rudija Mraza na žalost nisem spoznal, čeprav je bil seznanjen z dogajanjem pri sv. Roku. Škoda, ker mislim, da bi za dobro Novega mesta s skupnimi močni lahko storila precej več za balinarst-vo. In še nekaj, dragi balinarji, morali boste balinanje obravnavati kot šport in ne kot gostilniško druženje po svobodi hrepenečih mož. Pobrigajte se za podmladek!
ZDENKO HLAVATIY st.
Novo mesto
Gasilci rušijo meje vseh vst
Dol. list št. 26, 1. julija
Lahko bi rekli, da je pomlad s prihodom v Metliko malo zamudila, vendar ko je končno prišla, je bila to prava bomba. Če bi se kak Ljubljančan v tem času slučajno izgubil tu okoli, bi zagotovo rekel: “Ej stari, tu se pa ful dogaja!”
Metliško poletje se je začelo na veliko. Najprej so ga na trdnih tleh pozdravili gasilci in še tako močno sonce jih ni mogolo omajati. Raz-
košna parada in zadovoljna lica gledalcev, predvsem predsednika Kučana, so bili gasilcem plačilo za ves njihov trud. Metličani pa smo spet pokazali in dokazali, da smo tudi tako veliki stvari kos. Zanimivo je bilo, da so mnogi občudovali gasilke iz drugih društev, ki so ponosno korakale ob svojih moških kolegih. “Kaj? Če bi šla ja med gasilce, bi se mi vsa Metlika smeja-la!”je bilo slišati Metličanke. Dodal bi le: “Naj se smeje!”
Kot da nam en predsednik ni bil dovolj, sem že naslednji teden na mejnem prehodu srečal bivšega predsednika maršala Tita. Sprva so bili vsi nekoliko skeptični, ko pa je začel ene pošiljati na Goli otok in druge vabiti v svojo sobo, so si nekateri globoko oddahnili. Še posebej prisrčni so bili pionirčki, ki so ga spremljali na njegovi poti. Varnostnikov pa je bilo desetkrat več kot pri Kučanu, in ta je še živ in pravi!
Maršala poznam predvsem iz mitov in legend, dobro pa se spominjam fanta, ki je bil odločen pionir, ki je skupaj z drugimi ponosno omenjal tovariša Tita in je zelo čustveno doživljal vse dogodke okrog bratstva in enotnosti. Kaj je od vsega tega ostalo, nam je izredno lepo prikazala Maja Weiss v svojem odmevnem dokumentarcu.
Vendar pa ves “show” okrog odličnega komedianta Iva Godniča ni bil nič tako resnega. Nostalgija zna biti težka reč, a vse je odvisno od tega, s katere strani jo doživljaš. V Metliki, sem imel občutek, je bil to predvsem spomin na neke druge
DEJAN LADIKA
Tilia želi zadržati tržni delež
Dol. list št. 28, 15. julija
Že velikokrat sem v vašem časopisu opazil, da nepravilno uporabljate pri člankih o Zavarovalnici Tilia, d.d., naziv našega podjetja. Čudi me, da kot novinarji ne preverjate uradnih podatkov pravnih oseb, kar je posledica, da s članki zavajate bralce v našo škodo. Članek “Tilia želi zadržati tržni delež” novinarke B. Dušič Gornik z dne 15.7.1999 pa je presegel vse razumne meje.
Naslov članka in tekst (predvidevam, da ste pisali o Zavarovalnici Tilia, d.d., čeprav brez besede Zavarovalnica) se nanaša samo na naše podjetje, kot na primer “slabo vodenje, likvidnostne težave, poslabšanje položaja, odhod delavcev h konkurenci, izgube, lastništvo Pozavarovalnice Sava ipd.” To pa je žaljivo za naše podjetje.
V omenjem članku ter tudi v preteklosti ste nam povzročili veliko škode, zato zahtevam, da se nam v naslednji številki na vidnem mestu opravičite ter v bodoče ne uporabljate našega imena, ker bom prisiljen zadevo predati sodišču.
Za končno informacijo pa še: naziv našega podjetja TILIA, d.o.o. naziv zavarovalnice ZAVAROVALNICA TILIA, d.d.
Direktor: ZDRAVKO GRAH
Samo letnica je druga
Dol. list št. 28, 15. julija
Gospod Ive A. Stanič v pismu, ki je bilo v Dolenjskem listu objavljeno 15. julija, ugotavlja, da naj bi bil novi zakon o stavbnih zemljiščih, v državnem zboru sprejet 11. julija 1997, v delu, ki ureja obveznost plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, v nasprotju z Ustavo RS in zakonom, kije uredil lastninjenje stavbnih zemljišč. Dodaja, naj bi bil ta zakon kar prepis prejšnjega iz leta 1984, s katerim daje bilo določeno, da se nadomestilo plačuje zaradi uporabe stavbnih zemljišč v družbeni lastnini. Hkrati tudi navaja, da se je veliko občanov iz Kočevja pridružilo pobudam določenih, posameznikov, ki so že konec lanskega leta posredovali Ustavnemu sodišču zahtevo, da se takšen zakon razveljavi oziroma naj Ustavno sodišče izvajanje tega zakona ustavi, ker da morajo še vedno plačevati to nadomestilo za nekaj, kar ni več družbeno premoženje, ampak je last posameznih državljanov. Navaja tudi, da je Ustavno sodišče omenjene pobude sprejelo, odločilo pa da še vedno ni, čeprav je jasno, da so vsi prispevki za stavbe že plačani ob njihovi (prvi) gradnji.
Ker je bilo ministrstvo za okolje in prostor pripravljalec zakona o stavbnih zemljiščih, moramo pojasniti, da novi zakon o stavbnih zemljiščih ni prepis prejšnjega zakona iz
leta 1984, ampak popolnoma nov zakon. Obveznost plačevanje nadomestila je urejena le s prehodnimi določbami zakona, kar pomeni, da obstaja samo še toliko časa, dokler ne bo sprejet ustrezen (nov) zakon. Zakonodajalec je namreč (začasno) ohranil obveznost plačevanja nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v pričakovanju novega zakona o davku na nepremičnine, ki bo ukinil navedene določbe “starega” zakona o stavbnih zemljiščih, in ker v prehodnem obdobju, dokler predpis o obdavčevanju vseh vrst nepremičnin ne bo uveljavljen, ni mogoče enostavno ukiniti enega od najpomembnejših virov prihodkov občinskega proračuna.
Pravna podlaga za obveznost plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ni pravica uporabe stavbnega zemljišča v družbeni lastnini, temveč neposredna uporaba (kateregakoli) stavbnega zemljišča. Zavezanec za plačilo pa tudi ni (v vsakem primeru) lastnik stavbnega zemljišča, ampak le v primeru, da je lastnik hkrati tudi neposredni uporabnik. Po določbah 62. člena zakona o stavbnih zemljiščih iz leta 1984 so to nadomestilo dolžni plačati taksativno navedeni neposredni uporabniki zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, in sicer lastnik oziroma najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora. V obravnavanem primeru ni vzročne zveze med lastništvom stavbnega zemljišča in obveznostjo plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Zato tudi menimo, da ni krštive 14. člena ustave (enakost pred zakonom), prav tako pa tudi ne njenega 33. člena (pravica do zasebne lastnine in dedovanja).
Še posebej velja poudariti, da je država dolžna z zakonom zagotoviti sistemski vir pridobivanja sredstev vsakomur, če mu drug ali isti zakon nalaga določene obveznosti. To velja tudi za občino oziroma drugo obliko samoupravne lokalne skupnosti, kot jo omogočajo predpisi o lokalni samoupravi, saj je z 8. členom zakona o stavbnih zemljiščih določeno, da je gospodarjenje s stavbnimi zemljišči njena obvezna gospodarska javna služba, gospodarjenje s stavbnimi zemljišči pa, glede na določbe 7. člena navedenega zakona, obsega tudi graditev javne infrastrukture, s katero se zagotavlja uporabnost zemljišč glede na njihov namen (opremljanje stavbnih zemljišč).
Glede obveznosti plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča velja poudariti tudi to, da gre pri njegovem plačevanju pravzaprav za to, da lokalna skupnost zajame del povečane vrednosti nepremičnine, ki je posledica tujih in ne lastnikovih ali uporabnikovih preteklih vlaganj v razvoj območja, kjer se nahaja nepremičnina.
Ker so sredstva, zbrana iz nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča, eden najbolj “zanesljivih” virov za financiranje drugih nalog občine oziroma druge lokalne skupnosti, po 61. členu še veljavnega zakona iz leta 1984 pa nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi, občinski svet v skladu z dogovorom o usklajevanju meril in območij, na katerih se plačuje nadomestilo in za določanje tega nadomestila, menimo, da smo pojasnili vse potrebno. Pojasnjujemo samo še, da gospod Ive A. Štanič tudi (nepravilno) enači komunalni prispevek, ki se ga izračuna in ga je potrebno plačati pred izdajo gradbnega dovoljenja za (novo) gradnjo, z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča.
TOMAŽ M. JEGLIČ, svetovalec vlade na
Ministrstvu za okolje in prostor
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Dol. list št. 28, 15. julija
Gospa Julija iz Šentjerneja kritično ocenjuje prostovoljna gasilska društva, ki ne prirejajo veselic. Res je morda prijetno zaključiti vikend na vaški veselici, kjer je veselo, prijetna glasba in ples, vendar mnogi ne vedo, da so se pogoji za organiziranje vrtnih veselic zelo spremenili. Vsa društva ne morejo več sama organizirati veselic, to lahko storijo le lista, ki imajo člana gostinca z uveljavljeno ponudbo jedi. Časi, ko so gasilci postorili vse, so minili. Gostinec, ki to prevzame, zahteva isto kot inšpekcijska služba - živilske preglede, urejene sanitarije, ker ne bo dovolil, da bi inšpekcija ugotovila nepravilnosti in onemogočila morda že začeto prireditev.
Ne poznam vas, gospa Julija, vendar vam naj povem, da imamo v našem društvu gostinca, zato vsako leto prirejamo veselice, imamo pa
tudi 40 dobro povezanih članov, kar je pogoj za uspešno prireditev. Kljub temu veliko društev ne organizira vrtnih veselic, pa za to ni krivo vodstvo.	i
JOŽE GRGOVIC Gor. Brezovica
V NEOBVEZEN PREMISLEK
Bolne ledvice županov ne zanimajo!
Pred časom je bil v Novem mestu sklican sestanek, na katerem naj bi se dogovorili o gradnji novega dializnega oddelka Splošne bolnišnice Novo njesto. Vkup so vabili najodgovornejše ljudi z Dolenjske m iz Bele krajine. Se pravi župane. Le-ti naj bi se “izprsili m zagotovili denar za izboljšanje dejavnosti, ki trenutno dela v zelo težkih pogojih - celo v nočni izmeni, kar je velik napor za medicinsko osebje kot tudi za paciente, ki prihajajo v Novo mesto z omenjenih dveh področij.
A glej ga, zlomka. Na sestanek sta prišla samo novomeški in semiški župan: doktor Tone Starc in Janko Bukovec. Da obvlada lepo vedenje, je dokazal metliški župan, ki se je opravičil na račun (pre)veli-ke zasedenosti. Drugi gospod' je župani pa nič. Ni se jim zdelo vredno niti opravičiti■ Gotovo imajo že dosti problemov z zdravimi, pa bi se uk\’arjalt s z bolnimi krajani?! Lepo vas prosim!
Toda tudi bolniki s kronteh n obolelostjo ledvic so “njihov1 krajani, ki si zaslužijo b°V.. pogoje zdravljenja. Prav bilo, da prihodnjič pridejo n sestanek in če že denarja morejo obljubiti in zagotovi
naj zastavijo vsaj svojo bese podpore in pripravljeno pomagati. Saj v nesreči spo naš prijatelja, trdi pregovor .
TONI GAŠPERlL
NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJ*^
LOGATEC - Notranjski radio
teden zastavlja dvoje nagraan šanjf 1. Kako imenujemo zgo J ^
stopala? Nagrada: darilni bon j. tolarjev. 2. Napišite telefonsKO-^^ Ine Modi arilo Mo iobote, 24 ATEC, c gatec, za oddajo “9* _aZ«i šanje, 81 minut za grde, u, ,.g zle”. Nagrajenca z dne 4. J J ., Lojzka Taler iz Zgornjih Milena Kožuh iz Šenčurja.
tolarjev. 2. Napišite teleions^ -. ne.
ko prodajalne Modiane iz LJ vore
Nagrada: darilo Modiane. US, flV:
pošljite do sobote, 24. julija, n - -
NTR LOGATEC, p.p. 99,	'	L
gatec, za oddajo “99 ®ir"JirnazaHe!
,.u	^	Jta
i i"
Kdaj župani hodijo na kulturni
prireditve?
Presenetilo me je, k o se zagledal novega S0SP m-pana sedeti na kulturni P' ditvi, in to samo zato, k ^ poznam že vrsto let, a■ podobnih priložnostih s srečala.	.	0b-
imt lereS,kuJ podpiralkit
Pred volitvami jo res '
ljubljal, da bo PodP‘ra:da turno dogajanje v občin ^
bo, če bo le mogoče m
izvoljen, seveda, Ro,.P^teria oktete, ansamble, s0, .iBrtij se bo udeleževal celo.,.anje likovnih razstav, četiidi ni njegova najboljša <<> s0 Toda nekaj Podoh 'Lski izjavljali tudi drugi žuj -a. kahdidati, še več: s P° . rj. njem kulture so si *erJana dobiti čim več glasov, s(lji
županskem stolčku lahka
le eden.	„rire-
Tako zdaj kulturn P ^
ditve, potekajoče skoJ1 'rjSot-
minevajo brez njihove• i nosti. Do morebitne < jg za župana. Takrat s slikali v prvi vrsti, kuj N^ati mora biti kulturno razg ^ in osveščen človek. '$0 niso župani, ne rabtj takšni.
TONI
gašpe
Rit
Metlika gostila pobratime
Pretekli teden so bili v okviru poletne izmenjave pri metliških družinah na počitnicah otroci iz pobratenih Ronk in Wagne
METLIKA - Otroci iz pobratenih občin Metlike, italijanskih Ronk in avstrijske Wagne že skoraj tri desetletja letujejo zdaj v eni zdaj v drugi državi. Letos so bili gostitelji Metličani, ki so pretekli teden gostili 10 vrstnikov iz Italije in 14 iz Avstije, z njimi pa so bile se tri spremljevalke.
Organizacija letovanja je bila v rokah Občinske zveze prijateljev mladine (OZPM) Metlika, ki je pripravila bogat program. Vsak oan so se gostje namreč odpravili na izlet, kjer so spoznavali Metliko. Belo krajino, Dolenjsko in rosavje, ker pa je bila Kolpa neprimerna za kopanje, so se popoldne kopali v Dolenjskih Toplicah Oateških. Sprejel jih je tudi metliški župan Slavko Dragovan.
Premijah so jih seveda gostitelji, metliški otroci, ki so jim pripravili jjj® spoznavni in poslovilni pik-
Takšna utečena oblika sodelovanja med pobratimi, ki pa še zda-,ec ni edina, poglablja že tako nobre prijateljske vezi med orebi-
I)ve Vzajemnosti
valci treh držav. Ne le, da otroci spoznavajo kulturo, še zlasti pa jezik v sosednjih državah, ampak se ob letovanju otrok sklenejo tudi trdna prijateljstva ne le med njimi, temveč tudi med njihovimi družinami. Zanimivo je, da danes prihajo na letovanje že otroci otrok, ki so bili v počitniški izmenjavi na začetku tovrstnega sodelovanja.
Ne gre pa prezreti, daje OZPM Metlika s počitnicami malih Italijanov in Avstrijcev v Metliki omogočila prijetne počitnice tudi njihovim gostiteljem. Pri tem so ji bodisi z denarjem ali kako drugače pomagali občina Metlika, Urad za mladino pri ministrstvu za šolstvo in šport, Ivan Slobod-nik-pivovama Union, Anton Štru-celj, Olga Jurajevčič, Zdene Mu-žar, hranilnica osnovne šole Metlika, Krka zdravilišča, Ljudska knjižnica Metlika, Slovenski gasilski muzej, Triema Kostanjevica, Dolenjska turistična zveza in Gospodarska zbornica Novo mesto.
M. B.-J.
S
e SLOVO - Otroci iz z Metliko pobratenih Ronk in Wagne so se med :g,‘imenskim počitnikovanjem tako spoprijateljili z metliškimi vrstniki, da olj■ ° s^ovo vse Prej kot lahko. Ob slovesu so se še fotografirali pred metliško
(FotohfStaV^°ter Sl °^u^’ se aez ^et0	ne ze Prei’ Z0Pet sreeojo.
v
Šport kot način življenja
.^Rekreativka Metka Lindič čedalje bolj uspešna
teliioJPrej ^ ^e*eIa biti vzgoji-pirLa’ a se je v zadnjem letniku zije premislila in naredila
šp0r}e7’|1?®. izpite na fakulteti za niorai- t0 Področje ustreza, bi nočni vPra§ati brusniške osnov-res £ ’ 0IJa meni. da ji. Najbrž dngve uP°števamo, da nobenega koip a ae začne brez polurnega nekai^-fHJ3’ zvečer pa preteče Priiat i mctrov v družbi moža, ali Da ]*ce> starejšega sina Aleša Davin sPremstvu mlajšega sina Če "a kolesu.
movanj, šele avgusta bo v Kranjski Gori prvo in sicer za Novice Extreme. “Tudi rekreativni šport se komercializira, vendar ostaja geslo nespremenjeno - treniraj trdo, zmaguj z lahkoto,” je še povedala Lindičeva.
MOJCA RAPUŠ
In veliko zavajanje naročnikov
Po petindvajsetih letih izhajanja glasila Vzajemnost, ki jo izdajata Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zveza društev upokojencev Slovenije, je zasebno založniško podjetje Bistra, d. o.o., poslalo naročnikom Vzajemnosti svojo revijo z istim naslovom in logotipom in hkrati tudi položnice za plačilo polletne naročnine.
Veliko naročnikov Zavodove in Zdusove Vzajemnosti je te položnice plačalo v dobri veri, da plačujejo Vzajemnost, na katero so se naročili. Podjetje Bistra, d.o.o., je namreč na osnovi pogodbe, ki jo je imelo z izdajateljema Vzajemnosti, osem let vodilo naročniško službo in v zvezi s tem tudi pošiljalo položnice, ki so jih naročniki plačevali na žiro račun tega podjetja. Zato so bili naročniki še bolj prepričani, da plačujejo isti Vzajemnosti. Podjetje Bistra jih je sicer obvestilo, da je pogodba z ZPIZ-om in ZDUS-som kot izdajateljema potekla in da so oni od 1.7.1999 tudi izdajatelji Vzajemnosti. Vendar pa tega marsikdo ni prebral in je položnico plačal, še zlasti zato, ker je Bistrina Vzajemnost imela številko 7-8, in ne številko 1, in podobne rubrike, vse z namenom zavajanja.
Izdajatelja edine prave Vzajemnosti sta sprožila vse pravne postopke za zaščito svoje Vzajemnosti in se odločila, da bo z novim logotipom in dostavkom k imenu, iz katerega je jasno razvidno čigava je, še naprej izhajala. Tako je poletna številka (7-8) izšla v naprej določenem roku, to je 13. julija, naslednja pa bo 9. septembra. Naročniki bodo predvidoma drugi teden dobili tudi položnice, s katerimi bodo plačali naročnino na žiro račun Zveze društev upokojencev Slovenije, kot soizdajatelja Vzajemnosti. Polletna naročnina bo 1.475 tolarjev. Tisti, ki so naročnino plačali Bistri, d.o.o., žal ne bodo mogli dobiti prave Vzajemnosti; tiste, na katero so se naročili, ker jim je Bistra, d.o.o., poslala položnice brez vednosti in pooblastila ZPIZ in ZDUS za svojo Vzajemnost.
Glavna in odgovorna urednica MARINKA LEVIČAR
Z dojenčkom po planinah
Pa^a ■šport strast’ne v.em’vem Valentina Šavor je, čeprav komaj polletna, z mamo “prehodila” S	tekom' n'a 'lisco	precej hribov in gora • Na Mimo goro večkrat na mesec
vanja , > od takrat pa se tekmo-vrstiin \> tudi dobre uvrstitve) kar larjev 'iim težko dati 6.000 to-Heio ,? startnino, pa čeprav osta-zato k pra?.nih rok- “Tečem trio m se družimo in spoznava-venjjo seboj, da si ogledam Slo-si ’ Pa tudi vidiš, kje trenutno PoVer ■ s*?venskimi športniki,” dobi|a !ndičeva, ki je pred kratkim km v iuCnsko k°lo (2. mesto na 21 na OtrJrni Peči), Pa vikend paket Majhn KCU ’n v Čateških toplicah.
Pa je nagrad ne šteje več, zelo P°kale°Sna na medalje in štiri
Pada cHi,iSV"ie in ene8a’ ki Pri' ktošn; družini za 1. mesto na
Mo Hm teku na ^sco. ni, Saj aa je sreča res na njeni stra-
Poškodh L?e*a..*e nobenih večjih varjan' k*. J' onemogočile uk-Pravj ie z njenim konjičkom. keje j. ,a živi bolj zdravo, je red-Zahtev,na in bolj sproščena. Tek žrtvovanVeliko kondicije, a se ^unehJe °brestuje. Metka It- ? °dpovedala niti na m
se mor-
najdem kakšen koti-Poletj j \ !ahko zjutraj treniram.
| . *	■—J	k*	v	I	C*J	VI Vlili Ulil*
Je kar dolgčas, ker ni tek-
6Va med lovorikami
MIRNA GORA - Dobra polovica od okrog sto članov Planinskega društva Črnomelj se je v nedeljo udeležila slovesnosti na Mirni gori, na kateri so planinci sprejeli v svoje vrste zagotovo najmlajšo belokranjsko, morda pa tudi slovensko planinko. Valentina Šavor je namreč stara komaj pol leta, v gore pa je začela “hoditi” pred tremi meseci.
Četrtpšolka Ana je navdušila mamo Jožico Šavor za pohode v gore. Ker pa je bila takrat hčerka Valentina stara komaj nekaj mesecev, Jožica ni imela druge izbire, kot da jo je vzela s seboj. Tako je Šavor-jeva z nahrbtnikom na hrbtu in otrokom na trebuhu kmalu postala zaščitni znak bodisi metliškega ali črnomaljskega Planinskega društva. V organizaciji prvega ali drugega se je v zadnjih treh mesecih z Valentino udeležila številnih pohodov: na Golico, Črno prst, Rodico, Gorjance, Kriško goro, Tolsti vrh. Skupaj sta šli na pohod po Župančičvi poti, na 27 kilometrov dolg kostelski pohod, večkrat na mesec na Mirno goro. Na Kleku pa je Valentina komaj trimesečna kot najmlajša, ki je bila kdaj na tej gori, dobila celo posebno priznanje.
Kot je dejal predsednik Planinskega društva Črnomelj Peter Dichlberger, bi ji te pohode, glede na njeno starost, lahko zavidal marsikateri planinec. Ker pa je Valentina večkrat “ilegalno” prenočevala v planinskih kočah, so se črnomaljski planinci odločili, da jo sprejmejo v svoje vrste. Dichlberger ji je poleg planinske izkaznice izročil tudi dnevnik slovenskih planinskih poti, poln nahrbtnik in kamen, ki je še pred dvema dnevoma ležal na Triglavu, poiskala pa sta ga skupaj s
NAJMLAJŠA PLANINKA - Predsednik Planinskega društva Črnomelj Peter Dichlberger je mali planinki Valentini Šavor izročil izkaznico planinskega društva za njene dosedanje izlete v gore. Seveda pa gre še večje priznanje mamici Jožici, ki je hčerko vedno varno prinesla na vrh, čeprav so bile včasih poti precej nevarne. (Foto: M. B.-J.)
predsednikom metliškega Planinskega društva Tonijem Krašovcem. Marija Jerman pa ji je v imenu starejših črnomaljskih planink izročila album. Jožica, kije prejela knjigo Slovenska planinska pot, se je zahvalila vsem planincem, ki so ji pomagali na pohodih. “Planinci so zelo dobra družba. Vedno so mi stali ob strani ter me počakali, če sem zaostala. Brez njihove prijaznosti in potrpežljivosti z Valentino gotovo ne bi zmogli vseh teh poti,” je bila hvaležna Jožica, ki načrtuje, da bi z dojenčico odšla celo na Triglav.
M. BEZEK-JAKŠE
Zdaj imam vas!
Z velikim veseljem sem 2. julija letos dobil svoj prvi Dolenjski list. Čudim se vaši pošti, ker dobim svoj časopis že v petek ob 9. uri. Še eno veselje.
Rojen sem bil v Velikem Orehku 4.9.1919. V Sloveniji sem bil poznan kot Kostrevčev Francelj. Če bi me kdo poznal, ga prisrčno pozdravljam. Če bi mi želel kdo pisati, je moj naslov Franz Erlach, Markt 112, A3345 Golstling v Nemčiji. Že 60 let ne govorim slovensko, veselim se pa vedno, ko slovenščino kje najdem. Posebno takrat, ko je Slovenija postala samostojna država. Vi ste zdaj “sami gospodarji v svoji hiši".
Vsako leto pridem v Orehek ali na morje na slovensko obalo. Tam je toliko tujcev, da se ustrašijo, ko slišijo moj pozdrav po slovensko ali hrvaško.
Večkrat bi vam pisal, če vas to zanima. Opisal bi vam, kako se tukaj živi in kako mi živimo. Vaš časopis me zanima, ker pove veliko zanimivega iz Podgorja.
Srčna hvala za branje mojega pisma. Sem 80 let “mlad”, nimam nobenega poznanega človeka in nobenega sorodstva pri vas, zdaj pa imam vas, Dolenjski list.
FRANZ ERLACH
SANJA CERJAK V PORTOROŽU - Na Melodijah morja in sonca 99 se je v finalnem večeru otroških pevcev, pevk in skupin predstavila Dolenjcem že znana mlada pevka Sonja Cerjak, Za pesem z naslovom Super mulci sta ji besedilo, glasbo in aranžma napisala že uveljavljena festivalska “mačka ” Matic Oražem in Damjana Kenda - Hussu, posnela pa jo je v priznanem studiu Tomaža Borsana. Gledalce je navdušil tudi nastop spremljevalne skupine, v kateri je nastopil tudi Sanjin bratec Simon, ki je ob Sanjinem petju zaplesala na koreografijo Mojce Borsan in Nine Petaros. Sanja je prejela mnogo čestitk znanih pevcev in povabila na nastope širom po Sloveniji. Posnetke s prireditve si boste lahko ogledali tudi na TV Vaš kanal.
UPOKOJENSKI IZLET PO DOLENJSKI
Društvo upokojencev Moravče pri Domžalah je 29. julija organiziralo enodnevni avtobusni izlet po Dolenjski. Udeležili smo se 11. srečanja upokojencev Slovenije, ki vsakič poteka v drugem kraju. Letos je bilo v Dolenjskih Toplicah. Prišlo je 18.000 upokojencev in drugih iz vseh društev v Sloveniji. Ob 11. uri je predsednik ZDU Slovenije Vinko Gobec nagovoril zbrane in s tem otvoril' program, slavnostni govornik pa je bil Milan Kučan. Nepozabno je bilo srečanje z družino Kovačič iz okolice Šentvida pri Stični. Gostitelji so nam namreč ob vrnitvi iz Dolenjskih Toplic v gostilni Što-rovje pripravili slavnostno domače kosilo z domačim vinom in
ŠPORTNE POČITNICE NA MORJU - Agencija za šport iz Novega mesta je letos že drugič izvedla športne počitnice za predšolske otroke v Fiesi. Letos se je počitnikovanja na morju udeležilo 24 otrok iz novomeških vrtcev. Poudarek je bil na športnih vsebinah. Poleg pla vanja in iger smo odšli tudi na izlet, obiskali smo Piran, akvarij, barko, likovno ustvarjali, plesali, pripravili lutkovno igro. Vsem otrokom, ki niso mogli z nami, pa pošiljamo morsko obarvano fotografijo. (Darja Rozman, strokovna sodelavka za predšolski šport)
žganjem.
JOŽE NOVAK
POSTRVI IZ DOMAČEGA RIBNIKA - Ena izmed priporočljivih turističnih postojank ob sremiško-bizeljski vinski cesti, pa tudi brežiški kolesarski poti, je Kranjčičeva gostilna nad Sromljami. Goste privablja s postrvmi, ki jih nudijo iz lastnega ribnika, ki ga je Tone Kranjčič zgradil v pestrem naravnem okolju pod vasjo. V ribniku ima vpeljano celotno vzrejo rib, od pridobivanja iker do vzreje mladic in konsumnih postrvi. Posebnost so prekajene postrvi, ki jih ponudijo za predjed. (Foto: M. Vesel)
Že nekaj po dvanajsti uri v Kostanjevici “noč”
V soboto pestra prireditev
KOSTANJEVICA NA KRKI -Turistično društvo Kostanjevica na Krki bo to soboto spet dodobra razgibalo Kostanjevico, saj pripravlja Kostanjeviško noč, prireditev, ki jo letos organizira že dvajsetič in katere začetki segajo še dlje v preteklost. Ob 13. uri bo, prvič na Dolenjskem, tekmovanje v skokih v vodo z višine 7 in 12 m. Nastopili bodo Italijani, Hrvati in Slovenici. Ob 15. uri se bodo srečale pustne skupine iz Slovenije. Tako druženje mask zunaj pustnega časa bo na pobudo kostanje-viške Šelmarije že osmič. Doslej so ob takih priložnostih v Kostanjevici na Krki videli pustne skupine iz Markovcev, Liga nad Kanalom, Cerknega, Cerknice, Ribnice, Mozirja, Laz pri Logatcu, Podgrada in Hrušice. Da je vse potekalo na kar najbolj izviren način, so kostanjeviški organizatorji povabili doslej k sodelovanju priznane etnologe, kot sta dr. Janez Bogataj in dr. Naško Križnar.
Sobotni kostanjeviški dogodek bodo popestrili tudi pihalni orkestri iz Kostanjevice na Krki, Krškega, Šentjerneja in Vidma-Do-brepolja na srečanju ob 17. uri. Za konec bodo vsi orkestri zaigrali skupaj. Ob 19. uri se bo pričela prireditev, po kateri ima ime celotno sobotno dogajanje, in sicer Kostanjeviška noč. Ob 21. uri se bodo v svojih izvirnih kostumih predstavile vse sodelujoče pustne skupine. Ob 22. uri bo dobesedno po Krki prispel kostanjeviški Prforcenhaus, na splavu in v spremstvu okrašenih čolnov, izmed katerih bodo izbrali in ob 23. uri razglasili najlepše. Preden se bodo udeleženci predali spominom na sobotno Kostanjeviško noč ter res zasluženemu spanju in sanjam, si bodo lahko pogledali v oči v siju ognjemeta, ki ga organizator napoveduje za eno po polnoči.
L. M.
ČASTNIKI S KUČANOM NA TRIGLAVU - Štirinajstega spominskega pohoda na Triglav, ki ga vsako leto julija pripravijo borci, veterani in slovenski častniki, se je 16. julija letos udeležila tudi delegacija Območnega združenja slovenskih častnikov Novo mesto pod vodstvom dr. Borisa Pogačarja. Z Rudnega polja so se podali v stene alpskih vršacev in se preko Vodnikove koče povzpeli naprej na Mali Triglav in po njegovem slemenu na 2864 m visoki Triglav, kjer je bila proslava s kulturnim programom. Zvečer so bili dolenjski in belokranjski častniki na Kredarici priče prisrčnemu srečanju škocjanskega župana Janeza Povšiča s predsednikom države Milanom Kučanom. Župan Povšič in podjetnik Jože Luzar iz Škocjana sta visoko v gore s helikopterjem pripeljala 150 litrov izvrstnega cvička, ki je poživil zaključek pohoda. (Besedilo: B. Avbar)
PREVZEM VOZILA PGD TRNO VEC - PGD Trnovec spada med mlajša društva v sevniški gasilski zvezi, po opremljenosti in zagnanosti članov pa med bolje pripravljena za intervencije. Komaj so si predlani malce oddahnili po otvoritvi gasilskega doma, že je vzplamtela želja po boljšem avtomobilu. Vedeli so, da bodo zbrati blizu 5 milijonov tolarjev zelo velik zalogaj, a so se vseeno korjažno lotili zbiranja denarcev po vaseh Trnovec, Stržišče, Podvrh, Vranje in Dobje. Poleg krajanov in KS Zabukovje so pomagali še v sevniških podjetjih Inplet, Jutranjka, Kopitarna, na občini ter zavarovalnici Triglav Krško. Predsednik PGD Trnovec Zvone Žulič se je preteklo soboto ob prevzemu novega vozila zahvalil tudi GZ Sevnica, ki je prispevala 2.150.000 tolarjev. Botra vozila, direktorica Inpleta, Marija Jazbec ga je krstila za Srečka, vozilo pa je blagoslovil še zabukovški župnik Peter Štumpf (na posnetku).
• gsi[m0[raiiDw®©,QD • ©OOOs® • (S®[po@o • [?®[p®[?Gag® • g®[jD0[jiJD0w®®G0 • ©OoDs® • (šQ®[]d0©0
Ciril se je dobesedno zakopal v delo. To mu ni bilo težko, saj je vsak delovni dan rudaril v zatohlih rovih rudnika Krmelj. Opravil je rudarski “šiht”, potem pa pešačil domov na Mal-kovec. Tu gori, visoko sredi zelenega gričevja med Savo in Krko, je bil zrak čist in čutiti je bilo njegov sveži dih, ko se je pretakal iz ene doline v drugo. In pogled na vse strani je bil tako mamljiv! Vendar Cirila vsa ta lepota ni zapeljala. Njegove raskave roke so spet prijele za kramp in lopato in spet se je pogrezal v zemljo. Tokrat le do pasu. Okoli mogočnih drevesnih štorov je odkopaval črno gozdno zemljo in sekal stoletno koreninje, dokler štor ni bil okoli in okoli osvobojen in gaje lahko z živinčetom potegnil na prosto.
“Osem hektarov sem tako prekopal. Kupil sem poseko in se spravil nadnjo z lopato, krampom in sekiro. Štor za štorom sem izruval. Šlo je počasi, saj so bili nekateri tako tir dovratni, da sem se z enim mučil tudi po cel teden,” pripoveduje Ciril Logar. Ko se dobiva na Malkovcu, je okoli naju lepo zgodnje julijsko popoldne. Kraj je ves presijan s toplim poletnim Spncem in dolenjski griči okoli ^jega sločijo hrbte vse tja d&zponosnega očeta Kuma. Blage sveže sapice jim neprestancrSiršijo grebene. Ni čudno, da tukaj dozori ena od najžlahtnejših vinskih kapljic na Dolenjskem.
Tako je moralo biti tudi takrat, petdeset in več let nazaj, ko se je Ciril Logar spopadal z gozdnim koreninjem. Le da takrat ni imel časa opazovati to lepoto. Prav te dni je dopolnil devetdeseto leto in njegova duša zdaj v miru pije ta čudoviti pogled. Tisti gozdni panji, ki sojih iz zemlje izruvale njegove roke, so že zdavnaj zgoreli v krušnih pečeh, in njive, ki jih je ukradel divjini, so že velikokrat rodile obilen sad..
O Cirilovi mladosti zdaj teče beseda in o tem, zakaj se je moral kmečki fant, doma z lepe Falentove kmetije na Vodalah, spopasti z divjino, da ji je iztrgal tistih nekaj zaplat zemlje. Bil je deseti otrok v Falentovi družini. Pa ga od doma ni pognalo tisto znano ljudsko verovanje o desetem bratu, ki naj bi ga usoda že v zibeli zaznamovala za širni svet. Ne, saj seje ustalil na bližnjem Malkovcu. Usoda tudi ostalih devet Falentovih otrok ni pustila ostati doma. Vse je pognala iz toplega gnezda. Kriva je bila prav ta opojna pijača, ki je tolikim sinovom naše zemlje dajala moč, uteho, pa tudi pogubo. Gospodarja Falentove kmetije je omamila in ga pahnila v slabo družbo. Domačija je v kratkem času prišla na kant in starši so se z vsem naraščajem znašli na cesti.
Le še v spominu devetdesetletnega Cirila so zapisane sledi njihovih usod. Pripoveduje mi, da je starejšega brata Franceta med prvo svetovno vojno v Ti-rolah raztreščila italijanska granata, Lojzka je pristala v Ameriki, Pepca v Franciji, Rezka in Micka na Malkovcu, Malka in Urška pa v Krmelju. On je že s
šestimi leti pričel služiti pri kmetih na Malkovcu in v okoliških vaseh. Domači so najprej živeli v “štantu” na Malkovcu, potem pa so se preselili v prazen vinski hram. Na njegovem mestu sije Ciril kasneje postavil svoje bivališče. Tudi starše je vzel pod streho in za njih skrbel do smrti.
Ciril je bil najprej pastir, pozneje pa je prijel tudi za drugo delo. Zrasel je in se okrepil. Začel seje ozirati za zaposlitvijo. Česa drugega kot krmeljski rudnik v okolici ni bilo: “Dobiti delo v rudniku tisti čas ni bilo lahko. Veliko mož in fantov je čakalo v vrsti. Ko so jih enkrat vzeli, so se dela držali, dokler se je le dalo. Bog ne daj, da bi zamudili ali celo manjkali. Vrgli so jih na cesto in vzeli druge,” pripoveduje Ciril o tistem času, ko je že zgodaj zjutraj Odhajal v dolino in se pozno popoldne ves utrujen vračal. Bilo je to pred drugo vojno, nekaj časa med njo in tudi po njej. Zdaj je upokojen, a še vedno ne da miru.
Ko ga takole gledam, čilega devetdesetletnega nekdanjega krmeljskega knapa, ki še danes živi na tem vetrovnem Malkovcu, mi po glavi roji nešteto misli in vprašanj. Izruval in posekal je ničkoliko korenin, svoje pa je pognal globoko v to dolenjsko zemljo. Spuščal se je v temne globine krmeljskega rudnika, pa je vedno prilezel ven živ in zdrav. Živel je na vinorodnem Malkovcu, pa je bila njegova priljubljena pijača vedno mleko. To je bilo koristno za “knapa”, obdržati trezno glavo pa je bilo v teh krajih in v tistih viharnih časih, ko je divjala vojna in se dostikrat ni vedelo, kdo pije in kdo plača, tudi dobro. Nekega jutra leta dvainštirideset so Cirila zbezali iz postelje italijanski vojaki. Odgnali bi ga s sabo, pa ga je eden izmed vojakov prepoznal in izpustili so ga. To je bil tisti vojak, ki je ponavadi stal na straži pri rudniku v Krmelju in zapomnil si je Cirila, ki je vedno prišel med prvimi na delo, čeprav je imel od doma kar dobro poldrugo uro pešačenja. Tisti dan so na Malkovcu Italijani kot talce ustrelili več domačinov. Verjetno bi bil tudi Ciril med njimi, če bi ne bilo tistega srečnega naključja. Požgali so tudi precej hiš in gospodarskih, poslopij. Druga svetovna vojna pa se je še večkrat navarno približala temu lepemu dolenjskemu kraju, vendar se je Ciril vsem prežečim nevarnostim spretno izognil.
Že pred začetkom druge svetovne vojne si je za mlado pri hiši pripeljal Julko iz Tržišča. Iz njunega zakona izhajata Julka in Ciril. Hčerka Julka je poročena v soseščini, sin Ciril pa ima svojo zidanico v bližini, zato se devetdesetletnik ne počuti osamljenega, čeprav v svoji hiški biva sam. Tu razpreda svoje spomine in tu prešteva svoje vnuke: kar devet se jih je z leti nabralo in tudi nekaj pravnukov je že. Družine z desetimi otroki pa so danes že redkost. Korenin na Malkovcu Ciril torej nič več ne seka - saj je že sam postal prava korenina.
TONE JAKŠE
NAŠE KORENINE
En štor sem kopal tudi cel teden
Nikoli več “srečno” v
NA KRAJU SAMEM
POSLEDNJI RUDARJI - Stane Fortun, Džemal Kurtič in Ivan Šikonja (z leve) so še zadnji jamski delavci v Rudniku Kanižarica v zapiranju. Sicer pa je na plačilni listi rudnika sedaj še 30 delavcev, od tega 15 invalidov, ki so na čakanju. Fotografija je bila posneta pred vhodom v jamo, v katero so se ti možje spustili neštetokrat, pred dnevi pa jih je skip resnično zadnjič odpeljal v kraljestvo teme. (Foto: M. B.-J.)
Njihovo zadnje delovišče tik pred tem, preden so 1. junija 1996 prenehali z izkopom, je bilo povrh vsega najlažje v zgodovini rudnika. Na približno 50 metrov širokem čelu okrog 260 metrov pod zemeljsko površino oziroma ok-r.og sto metrov pod morsko gladino namreč ni bilo več večjih pritiskov. Zrak, kije imel znatno krajšo pot, kot jo je imel do delovišča v drugem ali tretjem sloju, pa ni imel dovolj časa, da bi se med potjo dodatno segrel, zato je bilo v jami prijetno hladno. Poleg tega je bil premog, ki so ga kopali takrat, znatno kvalitetnejši kot nekdaj. Njegova energetska vrednost je bila 16,5 gigajoula na tono, imel je le 7 odst. pepela in 1,2 odst. žvepla. To je bilo sicer malo v primerjavi s premogom, ki so ga kopali leta pred tem in je imel 25
odmika, temveč gre natančno po načrtih. Zapiralna dela pa potekajo, kot je pojasnil direktor Silvo Grdešič, v štirih smereh: ekološka in prostorska sanacija površine, urejanje in prodaja industrijske cone na površini rudnika, kadrov-sko-socialni program ter likvidacija jame. Slednja je v zaključni fazi, dela pa so potekala v skladu z ekološko nespornimi projekti. Iz rovov so pobrali železno podpor-je, ki so ga bodisi vzeli drugi rudniki ali so ga, če je bilo preveč poškodovano, odpeljali na odpad. Nekaj pa so ga shranili tudi za rudarski muzej. Okrog 20 kilometrov rovov pa so zarušili. Seveda so pred tem potegnili iz jame vse stroje in naprave. Prav na koncu so imeli še toliko časa, da so spravili na zemeljsko površino črpalko za vodo. Kot že rečeno,
Pred dobrimi trinajstimi leti sva s sodelavcem obiskala rudnik rjavega premoga v Kanižarici pri Črnomlju. Takrat sem se prvič spustila v jamo katerega koli premogovnika sploh in še danes me ni sram priznati, da me je bilo pošteno strah. Nikoli pa mi ni bilo žal za to, lahko bi rekla kar pustolovščino, kajti iz jame sem prišla bogatejša za izkušnjo več in vedenje o tem, kako težaško je knapovsko delo. Tega v kanižarskem rudniku noben obiskovalec ne bo mogel nikoli več tako nazorno spoznati. V kratkem bo namreč rudnik za vedno umrl.
Ne toliko zaradi naporov in vročine, ki naju je spremljala ob prvem obisku v jami, temveč predvsem zaradi nevarnosti, da bi morda prišlo do eksplozije ter zaradi neznosnih pritiskov laporja in gline, ki so neprestano stiskali rove v drugem sloju, sem si takrat ob slovesu od rudarjev sama pri sebi dejala, da me kanižarska jama skoraj zagotovo ne bo več videla. A zarečenega kruha se navadno poje največ in tako sem se tudi jaz po tistem s skipom _ spustila pod zemljo še trikrat, nazadnje 22. junija letos. Danes vem, da tokrat zagotovo zadnjič. Ljudje sicer marsikaj v življenju počnemo zadnjič, a če tega ne vemo, v našem zadnjem dejanju ni nič tragičnega. Veliko teže pa je, ko človek zagotovo ve, dva nečesa nikoli več ne bo videl. Še toliko težje je, če mu je priraslo k srcu. Za kanižarski rudnik lahko rečem, da se mi je v teh letih, ko sem večkrat pisala o njem in zlasti o delu v rovih, priljubil. Ne čudi torej, da mi je, ko sem se v spremstvu tehničnega direktorja Rudnika Kanižarica v zapiranju Tomislava Sekovaniča in rudarja ter reševalca Džemala Kurtiča s skipom spustila v jamo 210 metrov pod zemeljsko površino, neprestano odmevalo v ušesih: “Zad-njič, poslednjič!”
Travm rudarjev ni več
Ko sem bila spomladi leta 1986 prvič v kanižarskem rudniku, sem na vsakem koraku srečevala prepotene rudarje, ki so se trudili, da bi iz Zemljinega nedrja iztrgali čim več rudnega bogastva. Čeprav sem dobro vedela, da se v rudniku pripravljajo na zapiranje, pa je bil moj obisk deset let pozneje eno samo veliko presenečenje. V rudniku je bil mir, tišina. Nikjer neznosne vročine, ampak prijeten vetrc, ki ga je povzročal svež zrak, ki so ga dovajali v rudnik. Takrat so rudarji kopali le še v eni izmeni, ker pa so smeli na mesec izkopati le dva tisoč ton premoga, niso več hiteli kot v letih, ko so ga nakopali 120 tisoč ton in več na leto.
do 30 odst. pepela in do 1,5 odst. žvepla. Predvsem zaradi prevelike količine žvepla pa je bil tudi zadnji premog, ki je zapustil kanižarski rudnik, ekološko sporen.
A še nekaj tednov pred 1. junijem 1996, ko naj bi uradno prenehali z izkopom, je tehnični direktor Sekovanič še vedno upal, da bo kdo le uslišal predlogf kanižar-skih rudarjev, da bi kopali do leta 2005. Odprtih je namreč ostalo 250 tisoč ton zalog najkvalitetnejšega premoga, kar so ga rudarji do takrat pripeljali iz jame. Kakšne travme so v tistem času doživljali rudarji, med katerimi je bilo mnogim rudarjenje prva, upali pa so, da tudi zadnja zaposlitev, ve najbolje vsak sam. Veliko pove že to, da so mi ob enem od obiskov dejali, da so kot krti, ki so raje pod zemljo, v temi, kot pa zunaj. Ob zadnjem obisku letošnjega junija pa se mi je zdelo, da sem samo še jaz tista, ki obžalujem, da se ne bom mogla nikoli več plaziti po prašnih ali spolzkih tleh kanižar-skega rudnika ter se neprevidno s čelado zadevati v s stropa visečo tračnico, s pomočjo katere so nekdaj tovorili repromaterial. Moja spremljevalca sta mi namreč zagotovila, da so travme, ki so jih doživljali ob vesti, da bodo morali zapirati rudnik in s tem tudi odpuščati delavce, že zdavnaj za njimi. Komaj so čakali, da bodo zasuli ali zalili rove ter na vrh vhodnega jaška postavili betonsko ploščo. Imela sem občutek, da jim je pri srcu nekako tako kot sorodnikom pokojnika, katerega pogreb se neprestano odmika.
Zapiranje po ekološkem programu
Razlika je le v tem, da se zapiranje kanižarskega rudnika ne
PREMOGOV PRAH V BELEŽKI - Ob soju rudniške svetilke, ki sem jo imela na čeladi, sem si, ko sem po približno kilometer dolgem rudniškem rovu capljala med Seko-vaničem in Kurtičem, zapisovala, kar sta mi pripovedovala o rudniku. Poleg fotografij me na zadnji obisk v kanižarskem rudniku spominja le še od premogovega prahu umazana novinarska beležka.
kanižarskem rudniku
vsa zapiralna dela potekajo natančno po programu. Le nekatera so opravili prej, kot je bilo predvideno, vendar zgolj zaradi varnostnih razlogov. Grdešič je zagotovil, da je bilo celo drugod po svetu po tako natančnem strokovnem programu zapiranih le malo rudnikov.
V najboljših letih je v kanižarskem rudniku delalo v jami skoraj 300 rudarjev. Danes so ostali le še trije kopači: Mirko Kudželič, Matija Pejič, Džemal Kurtič. Pa elektrikar Stane Fortun in kopač-in-valid Ivan Šikonja. S tehničnim direktorjem Sekovaničem in rudarjem Kurtičem, ki dela v rudniku že petnajsto leto, sem se torej s skipom spustila po 310 metrov dolgem izvoznem vpadniku 210 metrov pod zemljo ali 40 metrov pod morjem. Spremljevalca sta mi med dvominutno vožnjo, ko so mi v glavi neprestano pozvanjale besede: “Zadnjič, zadnjič!”, pojasnila, da bo ta jašek zadnji, ki ga bodo zasipali in sicer z 2.500 prost, metri odpadnega materiala iz bližnjega suhorskega kamnoloma. To zasipavanje bo precej preprosto, saj bodo s tovornjakov stresali kamenje in pesek v jamo. Precej drugače bo z zasipavanjem 230 metrov dolgega zračilnega vpadnika. S površine bodo namreč vanj po ceveh pošiljali pesek, ki ga bo potiskal zrak. Vse to sta mi spremljevalca razlagala mimogrede, ko smo se po vpadniku številka 10 spuščali do glavnega črpališča 95 metrov pod morjem. Po tem vpadniku so nekdaj vozili premog iz rudnika, po njem pa je prihajal tudi svež zrak. Vendar ni bilo v načrtu, da bi ta rov porušili ali zasuli, pač pa kot enega redkih zalili z vodo. Obok iz betonskih kvadrov je bil namreč zgrajen tako trdno, da bi bilo podiranje zelo težavno. Poleg tega je rov kratek, tako da ni nevarnosti, da bi se zaradi njegovega zalitja začelo na površini vgrezati. Mimo glavne črpalke za vodo, ki so jo demontirali letošnjega 17. junija, in je čakala na odvoz, me spremeljeval-ca peljeta k transformatorju, kije poganjal vodno črpalko, ki so jo zadnjo potegnili iz jame. A tudi ta je ob mojem obisku delala le še dve uri na dan, na minuto pa je lahko izčrpala po 3.500 litrov.
Mimo čela 83 metrov pod morjem, pri katerem so naredili protipožarni zid, da ne bi uhajal plin, smo se ob soju svetilk, ki smo jih imeli na čeladah, pomikali na najnižjo še dostopno točko v rudniku. To je bila pravzaprav mla-kuža na 115 metrih pod morsko gladino, iz katere so črpali vodo s potopno črpalko. Da pa je ne bi stisnilo, so naredili lesen sklad. Najglobje so rudarji kopali 130 metrov pod morjem, a ta del rudnika - gre za južno polje in kadu-njo - so likvidirali, kot pravijo rudarji v svojem žargonu, že veliko prej. Moja pot po rudniku je bila tokrat precej krajša kot ob prvih treh obiskih. Merila je le kilometer. Razumljivo, saj je bila večina rovov že porušenih. Bila pa je tudi najbolj žalostna, priznam. Čeprav sta mi spremljevalca zatrjevala, da sta, tako kot ostali, s čustvi - vsaj kar se rudnika tiče - že opravila, pa se mi je dozdevalo, da smo bili, ko smo s sklonjenimi glavami stopali po tistem, kar je še ostalo od njega, vsi trije istih mislih. Preprosto: jemali smo slovo.
Rudniški muzej kot obliž
Toda čeprav je v rudnik le še občasno prihajalo zgolj po nekaj rudarjev, ki so opravljali zapiralna dela, a tudi obiskovalcev, ki so se prišli še zadnjič poslovit od nje-
ga, je bilo vse manj, so v jami do zadnjega poskrbeli za vse varnostne ukrepe, kot da bi delalo na desetine rudarjev. Pri tem je bilo najpomembnejše pretočno zračenje, kot so imenovali kroženje svežega zraka, ki ga je bilo čutiti kot rahel vetrič. Medtem koso bile zlasti ob mojem prvem obisku noge na koncu poti že pošteno utrujene in je prišla še kako pray nekakšna žičnica, s katero smo si pomagali po šestem vpadniku
proti izhodu, pa sem si
tokrat
l
želela, da te sicer preproste narave ne bi bilo. Dlje časa bi lati' o ostala pod zemljo, opazoval nekakšno vato, visečo s stropa, k je bila še eno redkih živih bitij rudniku, ter imela več časa, da s poiščem primeren kos premog kot spomin na kanižarski rudm • Je morda to začutil tudi Tomls f Sekovanič? Ob koncu šesteg vpadnika se je namreč ustavil se, kot bi želel imeti poslovili1! govor, kar precej razgovoril. r tem ni pozabil omeniti, kaks težave jim je povzročal pray . rov, po katerem so s pomočjo v la privažali v jamo repromaterii • Ker so bili namreč v njem ve\, požari, so namesto lesenega up rabili pločevinasti opaž. A s t niso preprečili požarov v okrog let starem rovu, v katerem Je opaži ostalo še nekaj premoga.
E
a se je vedno, —	.....
isikom, vžgal. “Požari so btU cer vedno le lokalni, a smo jing sili tudi po ves mesec. Najprejis morali odstraniti goreči Piem f. nato smo vbrizgali injektirno so, ki je zaprla odprtine m s dotok zraka. Masa je bila na -L na iz pepela, ob gašenju en 8 požara pa smo jo pnpeljali ce dvajsetimi tovornjaki. Na sre J ta vpadnik na koncu poti zracn s toka, tako da smo kljub p° .. lahko nemoteno kopali prem se spominja Sekovanič te pozabi omeniti, da bodo tu rov zalili.	•	več
Pri skipu, ki že nekaj let n prevažal premoga, ampak le JI sem se še enkrat ozrla pfotl . u.
niku. Nikogar ni bilo, ki bi mu
ko zaželela rudarski “srecn, „ri kljub temu mi je bilo topi v srcu, ker sem vedela, da jam našem odhodu ne bo ostala P sem brez življenja. Nekje m v senim opažem tik ob vst P^ jamo so se namreč skrivali P,. ki jih je pred leti Prin®Spintarič-
ski nadzornik Leopold Pm . s0 Kar dobro se jim je godilo, J^e jim rudarji prinašali prib J . Kaj pa bo z njimi, ko rudn bo več? Džemal Kurtic ^ migne z rameni, ne verjame I1 jim bo uspelo uboge živ.a‘cr Janje viti in odnesti iz jame. Vpr . je tudi, kako bi se po tollK't)obo. v večni temi privadile na sv A če bi jim polhe uspel . v bi jim lahko našli prebiva . rudniškem muzeju. V bl|*i« j,
ruumsKem muzeju. * ~-	«.
voznega stolpa, ki bo s P
i siuipa,	Zenona!
strojnico ostal muzejski e tjgjjv in spominjal na to, da so . -aV-Kanižarici od leta 1857 ll! /(,radili ega premoga, so namreč že |JaVjli rov, v katerem bodo pre ■$. rudniško jamo. Muzej soS pod lili tako, da bodo tri rnyhoCj|iega površino sicer zasutega v , ^0,s jaška namestili betonsko p jeSet katere bo vhod v okrog njem metrov dolg rudniški rov. . .gn; bodo prikazali vse načine r r „j ja v Kanižarici. Ta rov pa bo ne le dobrodošla ■	0,
L-; itm ni bilo PlkO« , [Uj|
ežk°
za tiste, ki jim ni bilo nl^“na|(tutl1 da bi se spustili v jamo, atnp nekakšen obliž za oneVnf,ea be"
zapiranje edmeg
lokranjskega rudnika. .«!(§£ MIRJAM BEZEK-J^
ZGODOVINSKA FOTOGRAFIJA - Džemal Kurtič in ,ehniČfyJla‘ori^ Rudnika Kanižarica v zapiranju Tomislav Sekovanič ob trans] ki je poganjal še zadnjo črpalko za črpanje vode v’ rudniku. r° ppteš že zgodovinska, kajti tako transformator kot črpalko so sredi J ,y0io: nili iz jame, 19. julija pa so začeli izvozni vpadnik zasipavati-B.-J.)
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 22.VII
SLOVENIJA J
J40-1.25 Teletekst g™” bremenska panorama Srebmogrivi konjič, risanka vtelovadnici,nadalj.
10-35 Tedenski izbor Zgodbe iz školjke
11-05 Boj za obstanek, angl. serija, 10/12 11-55 Obiskali smo, franc. dok. serija, 1/12 1
™ i22^ Po sledeh ritma, serija, 3/6 13.00 Poročila 'L10 Tedenski izbor Grafika 1999 14.40 Očetje in sinovi 15-30 Delo na črno z gospo Deso
n™	Nenadoma Susan, naniz.
17-00 Tedi
}!■£ Moj prijatelj Piki Jakob, 4/7 »■00 Obzornik
to’i5 Spoznavajmo, amer. serija, 4/8 '■D Risanka
S Pnevnik' vreme, šport 20.05 Tednik
1-00 Leteči cirkus Montyja Pythona, angleška 7i m	serija
turistična oddaja Odmevi, kultura, šport • Podoba podobe Brane Rončel izza odra SLOVENIJA 2
bi!? vPmens*(a panorama -10.05 Tedenski iz-13.1- '"°ring; 10.30 VVildbach, nem. naniz., 8/ ’ il-ZUMMS: Nova scens; 12.20 Moll Flan-FnrA3 nadalJ' 774; 13.10 Svet poroča -13.40 15’45 Pisanka -16.10 Hišni svetni-
■ nSnv i ’L*r-Ooionova , amer. naniz.
w Rolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Eks-nne avanture - 20.25 Filmski triki - 21.00 Sto-
23 in ansona, 2/4 - 22.00 Poseben pogled, film -
Baznikov soražnik, Šved. nadalj., 6/8
kanal a
‘ 8-00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30
■ 10m?’ iUm'nan'z-'HddOeeDowling,naniz. nadali .nfcsrc’ponov-' 1L0°Nemogoče, DndLv	'op-13.30 Oprahshow-14.30 nadaliS uZnfeve’ nan'z’' L5-A0 Sinovi in hčere,
nadali i s m Pprah show' 17-°° src’ Ne mi --	»Lza korakom, naniz. -18.30
19.36 7621*’, naPz''	Sam svoj mojster -
cev 77 k 1- i6' 2Ekd® P''m P° >zN>ri gledal-naisteot a P°r°dena?, film - 0.00 Petek tri-8 , naniz. - 0.50 Nemogoče, naniz.
^nal
Ptod!l!lde?Erani ■17-30 Risanka -18.15 Iz Novic, n ^	Rezerviran	čas -19.00
24 Ur	-'5 Tedenski kulturni pregled -19.30
P°z»ate7 ^m!!,taktnaoddaia-2a40Nas turni n.„ i i Novice - 21.15 Tedenski kul-^dentsfCd'	Litijski mozaik - 21.45 Ta
Htv 1 '"odda)a
8.20 Tv	„
10-30	‘ Dobro jutro, Hrvaška -
Mlado« ■n! * 'd,4d Kraljestvo divjine -11.30 Obala I ■ “P0^' -12.00 Poročila -12.35
Sto dekli?* “hoda (serila)'13,25 Ubo8° sateHi i c i, k^ftja) -14.15 Veliki svetovni pi-■VL., 0 Turistični magazin -16.15 Prof.
17.25 Se-
»(senjaj-n.lTSla.
ja). jo <v, ekologija tukaj in takoj (dok. odda-iport. in /O sreG; -19.30 Dnevnik, vreme, '21.10 lij' , jeslovna bogastva (dok. serija) 0vat|ovet1V’ ‘ Zl-55 Opazovalnica - 22.25
S tesnka^rll13)hCttnU (film)'23'45 NeVer‘ Htv 2
l655^koleda
:dar -15.15 Jutro potem (film) -
“•55SvetnUu7•• l-’-1JJUtro. ,	,
-18.05 H, 1(dok- seriia) ■17i5 Koncert serija) - ]& '8r'ca -18-35 Prijatelji (hum. treme J« , aška dancs -19.30 Dnevnik, rija)-2i inn' 0 Kviz - 20.25 Čarovnija (se-^ (seriia i iv?'na tujca (serija) - 21.50 Dosjeji
treme iUvaška danes -19.30 Dnevnik, rija)-2l 2D*p' Ky'z'	'
trija). 2wna!uica(senja)'4t-5titJ ^	—55 Obalna straža (serija)
kETEK, 2J.VU.
8-00 I Teleteks'
S-90 Srehmcnska Panorama
30 jjCilk;nii{’riMnka
9.50 v‘7ateli PtM Jakob, 4/7 101 c Dte'°vadnici, nadalj.
10 2n 5lsanka
12 ne c a snndnl vročini, drama, 3/3 i°° Porcv'tP02nava)mo - dok- scr'ia-4/8
Tedfn"ki izbor
,	, l5jn£odobaPodobc
^ Tih« domačc
i30 »&*' umetnikl l7-001?*1
|>Sklb nog na okrog
jj-bo *«*. ftcnte, šport
, Odml-v-0 P vc*crncstu, amer. naniz. 1
10 L-uvvigana
2/25
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Dr Ouinnova, amer. naniz.; 11.20 Euronetvs; 14.45 Stoletje šansona, 2/4; 15.35 New Orleans, amer. film -17.10 Afrika, avstral. dok. serija, 1/3 -18.05 Popolna tujca, naniz. -18.30 Simpsonovi -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Danes in nikoli več - 20.05 Pustolovščina Okavago, franc. dok. serija- 21.00 Mojih 17 let, franc, film - 22.20 Red in zakonitost, amer. naniz., 7/22-- 23.10 Koda 10-07, kan. nadalj., 6/8
KANAL A
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, hum. naniz. - 9.00 Oče Dovvling, naniz. -10.00 Kraljica src, ponov. -11.00 Nemogoče, nadalj. - 12.00 Atlantis -13.30 Oprah shovv,
. ponov. -14.30 Družinske zadeve, naniz. -15.00 Key West, nadalj. -16.00 Oprah show -16.50 Bravo, Maestro -17.00 Kraljica src, nadalj. -
18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Ne mi težit, naniz. -19.00 Sam svoj mojster, naniz. -
19.30 Skrita kamera - 20.00 Otroci swinga, fdm
- 22.00 Kvantni skok, naniz. - 22.50 Atrvvolf, naniz. - 23.50 Petek trinajstega, naniz. - 0.50 Nemogoče, naniz. -1.40 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Najspot -17.50 Adrenalin za vsak dan -18.20 Kmetijski razgledi -
18.40 Kulturni pregled -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice -21.15 Rezerviran čas - 21.30 Video Millennium, 2. oddaja
HTV 1
8.20 Tv spored - 8.25 Poročila - 8.30 Dobro jutro -10.40 Kraljestvo divjine -11.30 Mladostniške izpovedi -12.00 Poročila -12.35 Obala sončnega zahoda (serija) -13.25 Ubogo bogato dekle ^serija) -14.15 Veliki svetovni pisatelji -15.15 Živa resnica -16.15 Ferris Bueller (serija) -17.10 Poročila -17.25 Serija -18.15 Ne daj se, Floki (serija) -18.50 Kolo sreče -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Velo misto (drama) - 21.30 Foxov filmski večer - 23.20 Opazovalnica - 23.45 Kronika Dubrovniškega poletnega festivala -0.30 Nočna straža: Roseanne show (serija); J.A.G. (serija); Sedmi element; Fantiči (film)
HTV 2
15.10 TV spored -15.30 Roža in šakal (film) -
17.00 Svet odkritij -17.30 Meje -18.05 Hugo, tv igra -18.35 Prijatelji (serija) -19.00 Hrvaška danes -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz
- 20.30 Zakon v L.A. (serija) - 21.20 Lepa naša
SOBOTA, 24.VII.
SLOVENIJA 1
7.05 - 2.15 Teletekst
8.00 Zgodbe iz školjke
8.30 Cofko cof, ris. naniz.
8.55 Pod klobukom
9.55 Poslednji dinozaver, 3/27 10.20 Slonji kralj, kan.-franc. film
11.35 Caroline v velemestu, amer. naniz.
12.00 Tednik
13.00 Poročila
13.30 Tedenski izbor Turistična oddaja 13.45 Med valovi 14.15 Petka
15.30 Potovanje v Weimar, nem. film
17.00 Pomp
18.00 Obzornik
18.10 Na vrtu
18.35 Ozare
18.40 Svet čudes, avstral. serija, 13/13
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
19.55 Utrip
20.15 Igre brez meja
22.05 Obiskali smo..., franc. dok. serija, 2/12
22.45 Poročila, šport
23.15 Življenje z Rogerjem, amer. naniz., 17/20 0.40 Nedolžnost, kanad. nadalj., 2/4
0.30 Poison Ivy II., amer. film
SLOVENIJA 2
8.45 Videoring - 9.10 Črni in beli, Šved. nadalj., 4/6 - 9.40 Učitelj, franc, nadalj., 4/18 -10.30 Igre brez meja -11.45 Davov svet, amer. naniz. -
12.10 Pearl, amer. naniz. -13.00 Euronetvs -
15.15 Kolesarska dirka po Franciji -17.25 Teniški magazin -17.55 Šport -19.30 Videoring
- 20.00 Noro zaljubljena, amer. naniz. - 20.25 Marie Fransson, franc, film - 22.00 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kult. - 22.30 Solibt-na noč - 0.30 Sla, amer. naniz., 1/22
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve, naniz. -
10.00 Nora hiša, naniz. -10.30 Očka major, naniz. -11.00 Charles je glavni -11.30 Brook-lynski most, naniz. -12.00 Zmenkarije -12.30 Bravo, Maestro -13.00 Pot v raj, naniz. -14.00 Atentat, film -16.15 Družina na razpotju, film -18.00 Odklop - 19.00 Lovec, naniz. - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Resnični svet, naniz. - 21.00 Mreža, naniz. - 22.00 Nezvestoba, film - 23.40 Cestni bojevniki, naniz. - 0.30 Atlantis
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -16.50 Videoboom 40-17.45 Kako biti zdrav in zmagovati -18.20 Video Millenium, 2. oddaja -19.00 Novice - 19.30 24 ur -
20.00 lz produkcije LTV - 20.30 Za uho in oko
- 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Videospot
HTV 1
8.40 Tv spored - 8.55 Poročila - 9.00 Powcr Rangers (serija) - 9.25 Ulica Sezam (serija) -10.25 Koncert -12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Ekhaja (serija) -13.15 Roseanne show - 14.05 JAG (serija) - 14.50
Grmenje iznad ravnin (film) -16.30 Informacijski mozaik -19.10 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kronika 33. mednarodne folklore - 21.40 Policaj za najem (film) - 23.20 Opazovalnica - 23.45 Nočna straža: Skrivnost jezera Lake Success (film); Zakleti dvorec (film)
HTV 2
13.50 Tv koledar -14.00 Črno-belo v barvi -15.00 Sodobnik: Igor Mandič -16.30 Stolp smrti (film) -18.20 Hišni prijatelji -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Dok. serija - 21.00 Omiš -23.05 Svet zabave - 23.35 Pearl (hum. serija) -0.00 Omiš
NEDELJA, 25.VII.
SLOVENIJA 1
7.05 - 1.40 Teletekst
8.00 Živ žav
Živahni svet iz zgodb Richarda Scarryja 8.25 Risanke 9.15 Telerime
9.20 Pika Nogavička, Šved. naniz.
9.50 Ozare
9.55 Zborovsko petje
10.20 lz poletnega festivala
11.00 Povodni raziskovalec, dok. serija
11.30 Obzorja duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila 13.35 Pomagajmo si
14.05 Tedenski izbor Igre brez meja
15.30 Leteči cirkus Montyja Pythona, hum. serija
16.00 Glasbeni utrinki
16.30 Parada plesa
17.00 Po domače
18.00 Obzornik
18.10 Slovenski magazin
18.40 Po sledeh ritma, angl. glasb, serija 19.15 Risanka
19.20 Žrebanje lota
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.00 Delo na črno z žumalistko Vesno
21.00 Nenadoma Susan, amer. naniz.
21.30 Večerni gost
22.30 Poročila, šport
22.50 Evrovizijsko tekmovanje mladih baletnih plesalcev
0.10 Po sledeh ritma, angl. glas. oddaja SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.00 Videoring -
9.30 Emily z mesečeve domačije, kan. naniz., 5/ 13 -10.20 Davov svet, naniz. -10.40 Murphy Brown, amer. naniz. -11.10 Zvezde Hollywo-oda -11.40 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kult. -12.10 Policija na naši strani -12.40 Mali veliki trener -14.45 Euronetvs -18.30 Euro liga 1998/99 -19.30 Videoring - 20.00 Moll Flanders, angl. nadalj., 2/4 - 20.55 Nacisti: Svarilo zgodovine, dok. serija, 6/6 - 21.50 Šport v nedeljo -
22.20 Meso in hudič, amer. nemi film
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Družinske zadeve -10.00 Nora hiša, naniz. -10.30 Očka major, naniz. -
11.00 Charles je glavni -11.30 Brooklynski most, hum. naniz. -12.00 Prijatelja v krilu, naniz. -12.30 Stilski izziv -13.00 Pot v raj, naniz. -14.00 Žena, mati, morilka, film -15.50 Klik: Pravdatji, hum. naniz.; Katie Joplin; Atlantis; Polno na poročila, hum. naniz. -19.00 Kung fu, naniz. - 20.00 Razodetje, film - 21.50 Stilski izziv - 22.20 Prbičani fant, film - 0.00 Nezgodni oddelek, naniz.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -
19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Za uho in oko - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote
PONEDELJEK, 26.VII.
SLOVENIJA 1
7.40-1.15 Teletekst
8.00 Vremenska panorama
9.00 Tedenski izbor Risanki
9.25 V telovadnici, braz. nadalj.
10.20 Raziskovalec, dok. serija, 6/13 11.10 Na vrtu
11.35 Svet čudes, dok. serija, 13/13
12.00 Slovenski magazin 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna
13.00 Poročila
13.15 Kralj slonov, kan.-franc. film 14.55 Tedenski izbor
Pomagajmo si 15.20 Polnočni klub
16.30 Dober dan, Koroška
17.00 Radovedni Taček
17.15 Pika Nogavička, Šved. naniz.
18.00 Obzornik
18.10 Človeško telo, dok. serija, 3/8
19.00 Žrebanje 3x3 plus 6
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nem naniz., 8/26
21.00 Gore in ljudje
22.00 Odmevi, kultura, šport 22.45 Original sin, angl. film
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.00 Popolna tujca, naniz.; 12.25 Simpsonovi; 12.50 Pustolovščina Okavago, franc. dok. serija; 13.45 Nacisti - svarilo zgodovine, dok. serija -14.35 Euronetvs -15.45 EP v plavanju -17.30 Policija na naši strani -
18.05 Snežna reka, naniz., 3/26 -19.00 Ljubimkanja in nogomet, angl. nadalj., 4/6 - 20.00 Gospodarska panorama - 21.00 Studio City -22.20 Noč z Dickonij naniz. - 23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 Španski vratar, angl. film
KANAL A
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Oče dovvling -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Nemogoče, naniz. -
12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah shovv -
14.30 Družinske zadeve, naniz. -15.00 Key West, nadalj. -16.00 Oprah shovv -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Ne mi težit, naniz. -19.00 Sam svoj mojster, naniz. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Igra s časom, film - 21.40 Kupid, nadalj. - 22.30 Petek trinajstega, naniz. - 23.20 Nemogoče, naniz. -0.15 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek prireditve -
19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Klasika avtomobilizma - 20.25 Šport - 20.45 Nas poznate? -
21.00 Novice - 21.20 Potujte z nami - 21.50 Brez šminke
TOREK, 27.VII.
SLOVENIJA 1
7.40 -1.50 Teletekst
8.00 Vremenska panorama
9.00 Tedenski izbor Risanka
9.35 Radovedni Taček
9.50 Waynove dogodivščine, naniz., 8/26 10.20 Človeško telo, dok. serija, 4/8
11.10 Glasbeni utrinki 11.40 Parada plesa
12.10 Gozdarska hiša Falkenau, naniz., 8/26
13.00 Poročila
13.15 Vremenska panorama
14.00 Tedenski izbor Gore in ljudje
14.50 original sin, angl. film
16.30 Prisluhnimo tišini
17.00 V znamenju dvojčkov, lut. naniz., 4/13 17.25 Azil, norv. nadalj., 4/14
18.00 Obzornik
18.10 Frostovo stoletje, amer. dok. serija, 6/13
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Župnik za deset tednov, nnaniz., 19/20
21.00 Mednarodna obzorja
22.00 Odmevi, šport 22.50 Dve roki, švic. drama
23.25 Flaming Armandillo, švic. drama 0.35 Palete, dok. naniz., 3/7
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Snežna reka, naniz.; 11.20 Gospodarska panorama; 12.15 Studio City; 13.45 Ljubimkanja in nogomet, angl. nadalj., 4/ 6 -14.35 Euronetvs -15.45 EP v plavanju -18.05 Saint Tropez, nadalj., 18/26 -19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Turistične akcije - 21.00 Problem stoletja, nizozem. dok. oddaja - 21.40 Italijanski dolomiti - 22.00 Trije moški, htv. film -23.15 Svet poroča - 23.45 Murphy Brotvn, naniz.
KANAL A
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Oče Dovvling, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Nemogoče, naniz. -
12.00 Atlantis -13.30 Oprah show -14.30 Družinske zadeve, naniz. -15.00 Key West, nadalj. -
16.00 Oprah show -17.00 Kraljica src, nadalj. -
18.00 Korak za korakom -18.30 Ne mi težit, naniz. -19.00 Sam svoj mojster -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 Izbruh, film - 22.45 Petek trinajstega, naniz. - 23.45 Nemogoče, naniz.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Risanka -17.45 Brez šminke -18.15 Šport -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Dežela senc 2. del, film - 21.30 Novice - 21.45 Rezerviran čas
SREDA, 28.VII.
SLOVENIJA 1 7.40 -1.00 Teletekst
8.00 Vremenska panorama
9.00 Tedenski izbor Risanka
9.30 V znamenju dvojčkov, lut. naniz., 4/13 9.55 Azil, norv. nadalj., 4/14
10.20 Frostovo stoletje, serija, 6/13 11.10 mednarodna obzorja
12.05 Župnik za deset tednov, naniz., 19/20
13.00 Poročila 14.15 Tedenski izbor
Ljudje in zemlja
15.05 Palete, dok. naniz., 3/7 15.35 Pomp
16.30 Obzorje duha
17.00 Pod klobukom
18.00 Obzornik
18.10 Boj za obstanek, angl. serija, 11/12
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat, film
22.00 Odmevi, kultura, šport 22.45 Osmi dan
23.25 Sklepni koncerfslovenskih glasbenih dnevov
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.05 Tedenski izbor: Videoring; 10.30 Saint Tropez, franc, nadalj., 17/26; 11.20 Problem stoletja, nizozem. dok. oddaja -12.15 Turistične akcije -12.35 Ljudje poleg nas -13.05 Euronetvs -14.00 Punk-ovski odvetnik, nizozem. film -15.45 EP v plavanju -17.15 Polni -18.05 Wildbach, naniz. -
19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring -19.55 Nogomet - 22.00 Dva filma za groš, angl. film
KANAL A
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy - 8.30 Bra-dyjevi, naniz. - 9.00 Oče Dovvling, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Nemogoče, naniz. -
12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah shovv -
14.30 Družinske zadeve, naniz. -15.00 Key West, nadalj. -16.00 Oprah shovv -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom -18.30 Ne mi težit, naniz. -19.00 Sam svoj mojster, naniz. -
19.30 Skrita kamera - 20.00 Pri Addamsovih 2, film - 21.45 Sever in jug, nadalj. - 22.40 Petek trinajstega, naniz. - 23.40 Nemogoče, naniz. -. 0.30 Danyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Dežela senc, ponov. film -18.25 Za uho in oko -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Potujete z nami - 20.35 Ta je študentska - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas -21.45 Andrenalin za vsak dan
TELEVIZIJA NOVO MESTO
al
RADIO V BREŽICE
88,9
95,9 MHz
g
H
RADIO MAX
88,9 FM
87,6 FM
Verjemite ali ne.
OGNJIŠČE
M*	
	P
NAGRADE V NOVO MESTO, VODICE IN LJUBLJANO
Žreb je izmeti reševalcev 27, nagradne križanke izbral Marka Burgerja iz Novega mesta, Anko Borovnik iz Vodic in Gorazda Tomiča iz Ljubljane. Burgerju je pripadla denarna nagrada, Borovniko-va in Tomič pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 2. avgusta na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 29”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 27. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 27. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: PLOSKVA, ROBURIT, EPOLETA, SMODIŠ, NET, ČAKA, MARACANA, RO, ARF.H, VIRMAN, RISANKA, AS, IME, KANTINA, NADEV, SENIK, ANAND, ATAKA.
NAGRADNA KRIŽANKA 29
AVTOR:
JOŽE
UDIR
VRSTA
SOCVETJA
NOČNA
PTICA
STARO-
GRŠKI
DROBIŽ
Gl. MESTO AFRIŠKE REPUBLIKE MALI
ITAL.TISK.
AGENCIJA
STOPNJA
PRIDEVNIKA
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
UST
UČENKA, KI SE UČI LATINŠČINE
POTOPLJENI OTOK NA DONAVI (DJERDAP!)
STANOVALEC
BARAKE
IME IRAŠKEGA PREDSEDNIKA HUSEINA
PUŠČAVSKI
RIS
OKR.ZA SINE ANNO
OČE UJE IN RAHELE (STARI TESTAMENT)
ABECEDNI
SEZNAM
RIBIŠKA
MREŽA
VRSTA ZVERI IZ DRUŽINE PSOV
PREBIVALEC
ISTRE
VRSTA
BOJNEGA
STRUPA
IVAN
MINATTI
BOKSAR
CASSIUS
CLAY
EVROPSKI
DIVJI
KONJ
OTOK V TIHOMOR. ARHIPELAGU TUAMOTU
PERUNIKA
BAJESLOVNI
LETALEC
DRUGO IME NORD.BOGA VOJNE TYRA
TKANINA
ZAPRTE
STARO-
PERZIJSKI
VLADAR
GR.-RIM. UMETNOST IN KULTURA
SRBSKO
MOŠKO
IME
CERKVENI PRT (KRONIK S HOSTIJAMI!)
ORIG. KRATICA ZA ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
STARA
KULTURNA
RASTLINA
PETI TABOR MLADIH PROSTOVOLCEV- V Šmarjeti je v nedeljo 70 mladih iz Bosne in Hercegovine, Španije in Slovenije zaključilo peti mednarodni tabor prostovoljcev. Mladi, ki so se tabora udeležili za nagrado za njihovo prostovoljno delo, so ob dopoldnevih delali z okoliškimi otroki, in sicer v 11 vaseh, v Šmarjeti pa so delali še s skupino kosovkih begunčkov. Posnetek je iz ene takšnih skupin na Pahi. Ob popoldnevih so ustvarjali v raznih delavnicah, desetnevno druženje pa so zaključili v soboto z zaključno prireditvijo, kjer so s pomočjo glasbe prikazali kulturo in značilnosti države, iz katere prihajajo. To je bil že drugi tabor zapovrstjo v Šmarjeti, ki ga je tudi letos organiziralo novomeško Društvo za razvijanje prostovoljnega dela, za uspešno izpeljavo pa gre prav gotovo tudi tokrat največja zahvala neutrudni Branki Bukovec. (Foto: J. Domiž)
Koroški Avstrijci kar po slovensko
Jezikovne počitnice 1999 na grmski šoli
Krščanska kulturna zveza iz Celovca in Osnovna šola Grm sta letos od 4. do 17. julija pripravili že enajste jezikovne počitnice za otroke iz avstrijske Koroške, ki se želijo naučiti slovensko.
Zanimivo je, da vsi starši ne znajo našega jezika, nekateri nimajo nobenega sorodnika v Sloveniji, kar nekaj otrok pa je bilo na jezikovnih počitnicah v Sloveniji že večkrat. Večina izmed 32 udeležencev, stari so med 9 in 16 let, se uči slovenščino v šoli. Njihovo predznanje je različno, zato so razdeljeni v štiri skupine. “V prvih dveh se učijo skozi pogovor, v zadnjih dveh pa je več poudarka na jezikovnih vajah. Veliko pa se učijo tudi z računalnikom,” nam je povedala ena izmed štirih učiteljic, Danica Rangus, ki je poučevala do sedaj na vseh 11 jezikovnih počitnicah.
Bilo bi dolgočasno, pa tudk naporno, če bi se otroci učili po cele dneve. Hodijo na izlete, bili so v Šmarjeških Toplicah in na morju, in to ne le z organizatorji, ampak tudi z družinami, pri katerih bivajo. “Osnovni pogoj je, da imajo družine otroke, ki so njihovi vrstniki,” pove Rangusova in doda, da do sedaj ni I$q še nobenih večjih nesoglasij.
Minulo soboto so,bili zadnji dan v Sloveniji, zato je bila to
priložnost, da staršem pokažejo svoje znanje. Vsak se je predstavil z ustnim nastopom, izdali pa so tudi glasilo. In kako jim je bilo
všeč?
Verena Podrečnik, Dobrla vas,
10 let: “Doma govorimo samo slovensko, pa tudi teto imam v Sloveniji. Tukaj mi je najbolj všeč kopanje, pa tudi učenje z računalnikom.”
Marion in Silvia Picey, Zana-
nje, 11 let: “Tukaj sva prvič. Fino je, ker se kopamo, rišemo in pišemo. Sva v drugi skupini.”
MOJCA RAPUŠ
Dnevi jedi s pivom v Rogu
Kulinarični dnevi sovpadajo s praznovanjem občinskega praznika - Golaž s pivom proti mačku in pivske klobase po lastnem receptu
predjed pikantna jajčka s pivom, med toplimi predjedmi so ribji fileji v pivovem testu. Za preganjanje mačka je preizkušeno uspešen golaž, pripravljen s pivom. Slastna specialiteta je svinjska ribica po arlonsko s sladkim dušenim zeljem, hrustljavo pečen odojek, ki ga med pečenjem pridno zalivajo s pivom, da dobi lepo barvo in hrustljavo skorjico.
Pivske klobase naredijo po svojem receptu. Maso zanje naredijo iz svinjskega in govejega mletega mesa, naribanega sira gauda, piva, ovsene moke, začinjeno s soljo, poprom in česnom. Maso dobro zgnetejo, nadevajo v tanko ovčje črevo, ga polžasto zvijejo, pretaknejo s paličico za ražnjiče in sočno opečejo na žaru. Od sladic velja omeniti vsaj palačinke iz pi-vovskega testa in ocvrte jabolčne rezine s pivovim šodojem. A. B.
DOLENJSKE TOPLICE - Od včeraj potekajo v gostilni Rog v Dolenjskih Toplicah dnevi piva in jedi, pripravljenih s pivom. Ta letošnja bogata kulinarična ponudba, ki bo trajala do nedelje, sovpada s prvim praznovanjem topliškega občinskega praznika. To poletno osvežujočo kulinarično ponudbo v sodelovanju s Pivovarno Union “režira” zdraviliška gastronomsko-kulinarična naveza Peter Kotar in Berta Grmek.
“Dneve piva in jedi, pripravljenih s pivom, smo v gostilni Rog pripravili že lani ob tem času in so jih gostje zelo lepo sprejeli,” pravi Peter Kotar, vodja gostinstva v Zdravilišču Dolenjske Toplice. Vse jedi, ki jih v teh dneh ponujajo, so pripravljene z dodatkom piva in se k njim pivo lepo poda, naj bodo predjedi, glavne jedi ali sladice. Tu so izvrstna hladna
PRAZNIK OBČINE DOLENJSKE TOPLICE
DOLENJSKE TOPLICE - Danes občina Dolenjske Toplice prvič praznuje svoj praznik. Izbrali so ga v spomin na 22. julij 1998, ko je državni zbor sprejel odlok o imenovanju novih občin, med katerimi je tudi topliška. Julija leta 1777 pa so opravili prvo kemično analizo zdravilne topliške termalne vode. Včeraj so v počastitev praznika pripravili pestro športno popoldne, ki so ga zaključili z družabnimi igrami. Danes ob treh popoldne bo slavnostna seja občinskega sveta, ob šestih zvečer pa bo na terasi gostilne Rog nastopil jazz kvartet Igorja Lumpreta. Jutri popoldne bodo odprli obnovljeno arheološko pot na Cvin-gerju, pripravili predstavitev domače obrti. Zvečer bo na vrtu gostišča Lovec nastopil Šentjer-nejski oktet, tam bodo podelili tudi priznanja domačega turističnega društva za najlepše urejeno domačijo, sledil bo zabavni večer. Sobotno popoldne na terasi gostilne Rog bo začel ansambel Rubin, nastopil bo Pihalni orkester Krke Zdravilišča, Franc Mišmaš bo tu zaključil svoj tek s Triglava, zvečer pa bo za ples igral ansambel Stil.
VINOGRADNIKI STUDENCA SAMOSTOJNI
STUDENEC - Na sobotnem ustanovnem občnem zboru Društva vinogradnikov Studenec je novoizvoljeno vodstvo poudarilo, da ne gre za nikakršno odcepitev od DV Sevnica-Boštanj, največjega društva v okviru Zveze društev vinogradnikov Dolenjske, kar je dokazovalo tudi dejstvo, daje bila približno polovica prisotnih vinogradnikov takih, ki niso vključeni nikamor. Predvsem gre studenškim vinogradnikom za to, da bi preprečili zaraščanje zemlje in bi na njej pridelali kakovostno grozdje za čim boljšo kapljico. Zbor sta pozdravila sevniški podžupan Andrej Štricelj ter škocjanski župan in hkrati podpredsednik ZDV Dolenjske Janez Povšič. Vinogradniki so prisluhnili izbranim besedam princese cvička Lee Marije Colarič in priznanega enologa Darka Maijetiča, za prijetno razpoloženje pa so poskrbeli domači godci in pevci ter učenci studenške šole.
Letovanje na morju za 400 otrok
Le na Debelem rtiču
NOVO MESTO - Tudi v letošnjem poletju bo preko novomeškega območnega združenja RK letovalo 400 zdravstveno in socialno ogroženih otrok iz novomeške, šentjernejske, škocjanske, mirno-peške, topliške in žužemberške občine, le da bodo letos letovali le na Debelem rtiču, ker dom v Fazanu za letovanje do temeljite obnove ni več primeren. Zaradi tega bo letošnje letovanje dražje, vendar ne za starše.
Prvo skupino 100 otrok so na desetdnevno letovanje ob morju odpeljali minulo soboto, za njimi bodo odpeljali še tri skupine po 100 otrok in letovanje zaključili 26. avgusta. Predsednica novomeške OZRK Anica Bukovec je povedala, da je potreb za letovanje več kot je možnosti, število otrok, ki letos letujejo, pa so določili glede na število prebivalcev v posameznih občinah. Največ otrok bo letovalo iz novomeške občine, in sicer 271, iz šentjernejske 44, žužemberške 32, škocjanske 22, mirnopeške 16 in topliške 15. Za letovanje bodo občine prispevale po 14 tisočakov na otroka, Zavod za zdravstveno zavarovanje bo prispeval skupaj 9,6 milijona tolarjev, potem pa še krajevne organizacije RK in starši. “Prispevki staršev se gibljejo od 8 do 30 tisočakov, glede na dohodke v družini, vendar večina staršev ne zmore plačati niti 8 tisočakov, njim poravnamo ta znesek na Rdečem križu,” je povedala Bukovčeva.
Tudi letos bodo zanje skrbeli vzgojitelji, v glavnem študenti, v vsaki skupini pa bo tudi študent medicine, tako da so starši lahko brez skrbi, jih pa prosijo, naj otrok ne vznemirjajo s prepogostimi klici in obiski, kajti v primeru, da ima otrok hudo domotožje, bodo starše poklicali po telefonu. Prav tako jih opozarjajo, da morajo otroke pred odhodom na letovanje obvezno peljati na zdravniški pregled.
J. D.
te
DEPONIJA GLOBOKO - V Posavju še iščejo lokacijo za deponijo komunalnih odpadkov. V najožjem izboru sta ostali dve, in sicer v brežiški občini v Dobravi pri Kapelah in v krški občini v Brestanici. Odločiti se bodo morali krajani teh in sosednjih krajevnih skupnosti, ki jim za sprejem deponije v svojem okolju investitorji obetajo lepo rento. Predstavniki krajevnih skupnosti iz obeh občin so bili zaradi lažje odločitve že na ogledih več deponij v A vstriji in Sloveniji. Tako so prišli tudi v Globoko, kjer bo osrednja deponija za trebanjsko občino (na posnetku). Direktor Komunale Trebnje Pavel Jarc je seznanil goste, med katerimi sta bila tudi krški župan Franci Bogovič in direktorica brežiške Komunale Vladka Kežman, da so doslej vložili okrog 200 milijonov tolarjev. (Foto: P. Perc)
JEDI S PIVOM - Avtorja vseh posebnih kulinaričnih dni v gostilni Rog v Dolenjskih Toplicah, vodja gostinstva Peter Kotar in glavna kuharica Berta Grmek. (Foto: A. B.)	.
Novomeška občina za mlade
Razpis za mladinske projekte
NOVO MESTO - Sekretariat za vzgojo, izobraževanje, šport in mladino pri Mestni občini Novo mesto je po sprejetju občinskega proračuna pripravil javni razpis za dodelitev proračunskega denarja za mladinske projekte. V ta namen je razpisanih 4 milijone tolarjev, razpis pa je objavljen na oglasni deski na občini. Rok za prijavo projektov je 16. avgust oz. do porabe denarja.
S tem želi novomeška občina razširiti mladinsko dejavnost v občini in na ta način prispevati h kvalitetnejšemu in ustvarjal-nejšemu življenju mladih. Na
razpis se lahko prijavijo mladinske in druge organizacije ter posamezniki kot nosilci projektov, ki so namenjeni predvsem mladim med 16. in 27. letom. Razpis ni namenjen kulturnim in športnim dejavnostim, ampak dejavnostim, ki prispevajo k izboljšanju družbenega položaja mladih, k njihovemu boljšemu vključevanju v družbo ali k uresničevanju drugih interesov.
Prijava na razpis mora vsebovati osnovne podatke o organizaciji ali posamezniku, ki prijavlja projekt, potem mora biti projekt natančno predstavljen, s časovnim terminom, številom in starostjo udeležencev, vsebovati pa mora tudi finančno konstrukcijo projekta. Vloge sprejemajo na naslov: Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za vzgojo, izobraževanje, šport in mladino, Seidlova 1, Novo mesto, s pripisom za javni razpis -mladinski projekti.
KZ KRKA, z.o.o., PE AGROSERVIS, Knafelčeva 2, Novo mesto,
v okviru tadicionalnega sejma, ki bo v nedeljo, 25.7.1999, objavlja javno licitacijo rabljenih in poškodovanih vozil.
letnik izklicna cena
1. DAEVVOO RACER GSI	1994	300.000
2. R-ESPACE 2,0 16 V	1999	1.400.000
3. CITROEN JUMPER 2,5	1998	1.500.000
4. VW POLO 1,6	1998	700.000
5. PEUGEOT 106	1999	400.000
6. HONDA CIVIC	1997	1.000.000
7. VW GOLF JXD	1987	300.000
8. PAGGIO PORTER	1994	587.000
9. VW TRANSPORTER POVIŠAN	1993	1.100.000
10. RTRAFIC T1400D	1993	1.000.000
11. TAM 130 T 11 B	1986	630.000
12. SUBARU LEGACY 2,0	1995	2.171.000
13. KOMBI. VOZILO IMV 1900 BR	1989	80.000
14. R5FIVE	1994	450.000
15. VW PASSAT CL VARIANT	1993	1.000.000
Licitacija bo v nedeljo, 25.7.1999, ob 9. uri v prostorih PE Agroservis, Knafelčeva 2, Novo meto. Ogled vozil bo v četrtek, 22.7.1999, od 8. do 15. ure, ter eno uro pred začetkom licitacije. 10 % vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Vozila pod zap. št. 8,9,11,12,13,14 in 15 niso poškodovana in v voznem
C'
KZ Krka Z.O.O. Novo mesto
RESISTEC, d.o.o.&Co.k.d.
Krška cesta 8
8311 Kostanjevica na Krki
objavlja prosto delovno mesto:
1. sodelavca v tehnični pripravi del
Pogoji:
• VI. ali VII. stopnja elektro ali strojne usmeritve,
• znanje nemškega jezika,
• zaželjene delovne izkušnje.
2. sodelavca za izvajanje analitike delovnih časov
Pogoji:
• VI. ali VII. stopnja elektro ali strojne usmeritve,
• znanje nemškega jezika,
• zaželjene delovne izkušnje,
• opravljen tečaj REFA.
3. vodje področja zagotavljanja kakovosti
Pogoji:
• VII. stopnja elektro ali strojne usmeritve,
• zaželjeno poznavanje ISO 9000 in QS 9000,
• aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika,
• 2 leti prakse.
Delo je za določen čas, z možnostjo kasnejše redne zaposlitve. Nastop dela takoj.
Pisne vloge pošljite na gornji naslov v 8 dneh po objavi.
Družba za proizvodnjo in razvoj elektronskih komponent
KEKO VARICON, d.o.o.
Grajski trg 15 8360 Žužemberk
Smo izrazito razvojno usmerjena družba, ki ponuja zanimjy0:jj!] dinamično delo. K sodelovanju vabimo nove sodelavce, ki I ustvarjalno delo predstavlja izziv in profesionalno napredovanj • Za uspešno delo vas bomo stimulativno nagradili.
K SODELOVANJU vabimo
1. VODJO KONTROLE
Pogoji: VII. stopnja - univ. dipl. inž. elektro smeri znanje tujega jezika delo z osebnim računalnikom Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami.
2. TEHNOLOGA KONTROLE
Pogoji: V. stopnja elektro smeri
znanje tujega jezika (vsaj pasivno) delo z osebnim računalnikom
Delovno razmerje s kandidati, ki so pripravljeni sodelovati v
in
.	*-	r—3-,--, —- I- 'nujavi na
opisom dosedanjega dela pričakujemo v 8 dneh po ou ° ^
dati, ki so pripravljeni soaeiovau».	•
delovnem procesu in s katerimi bomo skupno kreiralira družbe, bomo sklenili za nedoločen čas, s poskusnim d®10 _ Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisi?
naslov KEKO VARICON, d.o.o., 8360 Žužemberk, Grajski trg Dodatne informacije lahko dobite po telefonu (068) 87-071.
ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE
NOVO MESTO - Za nabavo dragih medicinskih instrumentov v novomeški bolnišnici so prispevali: družina Jagrič iz Mokronoga namesto cvetja za pokojnega Franca Jagriča iz Mokronoga -35.000 tolarjev, družina Fortuna s Prešernovega trga 9 v Novem mestu namesto cvetja za pokojnega Toneta Kordiša iz Novega mesta - 10.000 in Rajko Kirn z Ra-govske 7 iz Novega mesta za inkubator v porodnišnici - 5.000 tolarjev. Splošna bolnišnica Novo mesto se za prispevke toplo zahvaljuje!
ZVONIKA OBNOVLJE^
..............  ;	inštitu‘?
1VUN1KAUD1W”■
RIBNICA - Delavci in* |£tjh Irma iz Ljubljane so po u j\i obnovili Plečnikova zv° ,lVgii-ribniški župnijski cerkvi ^nCe sta ju bo blagoslovil d •	^
Rode. Betonski stebri >!?" očn0 nikov so bili po 55 leti .g so načeti, zaradi zime W „as0 pokali, posamezni deli . po-začeli odstopati in .jenin*1 leg sanacije stebrov so zj e z vrvmi povezali cerkven1- ^asa j c obema zvonikoma. Zo . jjjla, načel tudi streho cerkve, ^pcU
podobno kot zvonika, ^gafl3' druge svetovne vojne P. )(j0y;i-Zato bodo odstranili p o ostrešje in zamenjan n
Z
no
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto. 24. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
' Novo mesto: od 7. do 19. ure: Samopostrežba Gotna vas
od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska °d7.do20. ure: market Saša, K Roku °d 7, do 20. ure: trgovina Sabina. Slavka Gruma od 7, do 21. ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 7.30 do 13, ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: rrilečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7, ure do 14.30: market Maja, Bučna vas °d 7, do 19, ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas °d 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice °d 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah
°d 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter °d 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17, ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, Prodajalna Kandija 'Brežice: do 13. ure: Market ' drsna sela: od 8. do 16. ure: Urška , 'Šentjernej: od 7. do 17. ure: Market Šentjernej ?d 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
°d 7. do 18, ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje 25. julija, bodo odprte naslednje
'Novo mesto: od 8. do 11. ure: Samopostrežba ™vni trg, Market Kandijska, Samopostrežba Mackovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Market Drska, samopostrežba Šmihel, Market Seidlova
od 7. do 13. ure: Vitajrgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13, ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7. do 21. ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 8.30 do 12. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah
od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekama Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
• Uršna sela: od 8. do 12. ure: Urška
• Straža: od 8. do 11. ure: Market Straža
• Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market Šentjernej od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
od 7. do 12, ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje
• Žužemberk: od 8. ure do 11.30: Market
• Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu
• Trebnje: od 8, do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
• Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič
• Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba
• Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod li;
Čardak
• Semič: od 7.30 do 10.30: Market
• Brežice: od 8. do 11. ure: Market
VMJ&
Gmajna 6 a 8274 RAKA
Trgovina Zrno, d.o.o., Raka ima kljub uvedbi davka na dodano vrednost najugodnejše cene gradbenega materiala:
• CEMENT 769,90 SIT/vreča
• APN0385.00 SIT/vreča
• ARMATURNE MREŽE 9x6
4.970,00 SIT/kos
• MOD. BLOK 88,90 SIT
(naročilo na cel kamion) (Na zalogi tudi ves ostali gradbeni material).
Najugodnejše fasade proizvajalca Ouarzolith - Avstrija v Sloveniji:
TOPLOTNI OMET P 2500
824,79 SIT/vreča TOPLOTNI OMET SUPER-THERM 1.050,79 SIT/vreča STIROPOR FASADNI 5 CM KPL. M2	1.570,18	SIT
Poleg tega vam mojstri Zrna izvedejo vse notranje in zunanje strojne omete, za vse vrste fasad, soboslikarska in zidarska dela.
Za ves kupljen material Zrno omogoči dostavo na dom ali gradbišče.
Telefon:	0608/75-410
0608/75-086
Zlata medalja za vodo Zala
. V°da Zala nagrajena že četrto leto zapored
vodo^®LJANA - Naravno pitno Unm ’ k' so j° lani v Pivovarni ie hr,0 "^Pplnili 8,2 milijona litrov, u se'Jski Mednarodni inštitut za rednn°Sti”a®rat*'* ze s četrto zapo-ko zla*o medaljo Monde n ‘lon-.V Sloveniji kvaliteto
OC DltllP Vfirjp 7>ilo ro/Tn/v
nike za Zalo, so jih slovenska podjetja najela že preko 800. Posebno polnilno linijo za polnjenje Zale v balone so kupili v ZDA, njena zmogljivost pa znaša 600 balonov oz. 11.340 litrov Zale na uro.
ZAHVALA
Vse do zadnjega si ie boril, da bi boj z boleznijo dobil, a na koncu pošle so ti moči in za vedno zaprl si oči.
V 68. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, tast in bratranec
IVAN FINK.
Podturn 63
Iz srca se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na pokojnikovi zadnji poti. Prisrčna hvala osebju Intenzivnega oddelka novomeške bolnišnice za posebno nego in lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se šmihelskemu pevskemu zboru za lepo petje in odigrano Tišino, pogrebni službi Novak, gasilskim društvom, GG Podturn, g. Puhanu za besede slovesa ob grobu in g. kaplanu za lepo opravljen obred. Prav posebno se zahvaljujemo sosedom Murnovim in Bevčevim za nesebično pomoč.
Žalujoči: vsi njegovi
Podturn, 10.7.1999
spr"? Pitne vode Zala redno
2dravia peI?:UitJut za varovanJe Pivov .' 'eta T795, ko so v nj arn; Union začeli polniti Zalo, Leto« x!e ,n°hene oporečnosti, nili i-,n ,r(ujej°, dajo bodo napol-y p.mthjonov litrov, liko 'y°varni Union posvečajo ve-kar dni,ZOrnost kvaliteti izdelkov, Ponnir. azujejo tudi z odprtjem prve za nni„Hrna Optične polnilne linije EvrorJ6?-6 brezalkoholnih pijač v UnionV rlcer pa so v Pivovarni ttaravnr. °s uvedli še eno novost -Polniti Pltno vodo Zala so začeli ne, i;; Vv P°sebne 18,9 litrske balo-dilniki , Povozavi s posebnimi hla-n0 x;J a8°tavljajo, da je Zala ved-llnioi, a ln hladna. V Pivovarni Sloveni?-^0. da h°d° letos P° takšnih ž.1, Namestili preko tisoč Ptodali hnikov ter na ta način 'olitrnč ?e,d 25 0°0 'n 30.000 hek-cih odU rf' ^ dobrih dveh mese-Pivovarna ponuja hladil-
ZAHVALA
Ljubezen, delo in poštenje so te vodili skozi prekratko življenje.
Za teboj ostala je praznina in v srcih bolečina.
V 69. letu starosti nas je po neozdravljivi bolezni zapustil dragi mož, oče, dedi, brat in stric
KAROL KOVAČIČ
Mestne njive 19, Novo mesto
Hvala vsem, ki ste pokojnega imeli radi in vsem, ki ste ga spoštovali in pospremili na zadnji poti. Hvala za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. župniku in pevcem, Internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, posebej dr. Gregoriču in osebju za pozornost in oskrbo, ki ste mu jo nudili.
Tvoji najdražji
5
ZAHVALA
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno.
A kar ni njeno, nam ne more vzeti.
In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
(Svetlana Makarovič)
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in tasta
PETRA POPOVIČA - PERA
—s Hrasta pri Jugorju
brekam
sveče .	, rer,o zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje,
Žloea CI . ev'lno spremstvo na pokojnikovi zadnji poti. Hvala Društvu upokojencev Suhor in ZZB Hrast, g.Jožetu
*»<2T" '  .................................
°nta sl rV|V lC‘ SU5P°UU LA zaigia Zahvala r občanov Novo mesto in njihovim oskrbovancem za vso nego in pomoč v času bivanja v domu. Iskrena Vsem z 1a osebju Kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, kjer so mu nesebično pomagali v času bolezni. C enkrat hvala!	Vsi njegovi
Hrast pri Jugorju, Ljubljana, 5. julija 1999
občmJ ln 8- Tanku Predoviču za poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljen obred, šmihelskim pevcem za Dom-, n.° P?’je ter gospodu za zaigrano Tišino. Hvala tudi pogrebni službi Hiti. Posebno se zahvaljujemo osebju
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26, Novo mesto S 068/323-193 mobitel: 0609/625-585 0609/615-239
delovni čas: NON STOP
I/si, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike.
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je zapustila , naša draga mama
ROZALIJA
PETERLIN
z Bučke
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala tudi dr. Tereziji Krese, sestri Darinki ter patronažni sestri Majdi za vso nego in pomoč. Posebna zahvala g. župniku, cerkevnim pevcem, Društvu izgnancev Slovenija Bučka in pogrebni službi Blatnik.
Žalujoči: vsi njeni
Bučka, 16.7.1999
ZAHVALA
Veliko moraš pretrpeti, da to spoznanje pridobiš: kdor hoče ljubiti, živeti, ta mora poljubiti križ.
(S. Kosovel)
V 86. letu starosti je za zmeraj zaprla svoje trudne oči naša najdražja mama, tašča, sestra, teta, babica in prababica
SLAVA OVEN
roj. Bezek
iz Stranske vasi 8 pri Semiču
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, dar za maše in izraze sožalja ter vsem, ki ste našo mamo pospremili k večnemu počitku. Še posebno smo hvaležni za skrb in nego osebju ZD Črnomelj in Semič, njeni osebni zdravnici dr. Mariji Plut, Splošni bolnišnici Novo mesto, posebno protibolečinski ambulanti, in dr. Slavki Šuštarič -Čampa. Prisrčna hvala tudi župniku g. Rusu za tolažilne besede in lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru iz Semiča, obema govornicama ge. Ivi in ge. Tončki za besede slovesa in pogrebni službi Kukar. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči
i: vsi njeni
V SPOMIN
Minilo je žalostno leto, odkar si nas zapustila, naša draga
MARIJA MILIČ
roj. Bradač
iz Meniške vasi
Svet je prazen, hladen in pust za nas, tvoje najdražje. Hvala vsem, ki se je spominjate. Mož Tonko, mama Marija, hčeri Jadranka in Zdenka z družinama
ZAHVALA
V 21. letu starosti nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustila naša draga hčerka in sestra
ANDREJA LONGAR
iz Stranske vasi 1, Žužemberk
2 bo|Cf:m
izgubi n s V Srcu se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste z nami delili žalost in bolečino ob hvaia zd . ^dreje, darovali cvetje in sveče ter pokojno v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Iskrena ^ 9ilad’raIn'kom Kliničnega centra - oddelka CIIM za njihov trud, da bi ohranili mlado življenje. Zahvaljujemo
D°lCnj .nc.i0k Žužemberk in sošolcem Gostinske šole Novo mesto. Prisrčna hvala tudi ravnateljici osnovne šole ' 1*C Ve, ,Phce in Zmagu Blatniku za ganljive besede ob zadnjem slovesu. Hvala vodstvu in sodelavcem Novolesa V a.n les. dekanu Francu Povirku in župniku Francu Godcu za lepo opravljen obred ter pogrebni službi Novak, "hi žalosti: mama Valerija, oče Stane, sestra Mateja, bratje Stanko, Miha, Janez in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
Mnogo prezgodaj, v 33. letu starosti, nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat, mož in oče
JOŽE FLAJNIK
iz Hrasta pri Vinici
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vaščanom, ki ste nam stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala Miranu Frankoviču za ganljive besede pred domačo hišo, g. Kondi za besede slovesa ob odprtem grobu. Hvala tudi sodelavcem Dolenjke, kolektivoma Beti Črnomelj, Danfoss, g. župniku za lepo opravljen mašni obred ter g. Flajniku za organizacijo in izvedbo pogrebne slovesnosti.
Žalujoči: vsi njegovi
'A
]SJ1 D fjujl /j\	TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -
]\J U IMJ Z=\	POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski
Četrtek, 22. julija - Majda Petek, 23. julija - Branislav Sobota, 24. julija - Kristina Nedelja, 25. julija - Jakob Ponedeljek, 26. julija - Ana Torek, 27. julija - Sergij Sreda, 28. julija - Zmago
LUNINE MENE
28. julija ob 13.25 - Sčip
kino
BREŽICE: Od 22. in 23.7. (ob 19. uri) ter od 24. do 26.7. (ob 21. uri) komedija Analiza pa taka. 22. in 23.7. (ob 21. uri) ter 24. in 25.7. (ob 19. uri) komedija Taxi. 28.7. (ob 19. in 21. uri) komedija Genij.
ČRNOMELJ: 23. in 24.7. (ob 21. uri) romantična komedija Zaljubljeni Shakespeare. 25.7. (ob 20.30) akcijski triler Državni sovražnik.
GROSUPLJE: 23.7. (ob 20. uri) ljubezenska drama Beneška kurtizana.
KOČEVJE: 26.7. (ob 20.30) ljubezenska drama Beneška kurtizana.
KRŠKO: 23.7. (ob 20. uri) in 25.7. (ob 18. uri) akcijska komedija Tari.
METLIKA: 23.7. (ob 21. uri) akcijski triler Državni sovražnik. 25.7. (ob 18.30 in 20.30) romantična komedija Zaljubljeni Shakespeare.
NOVO MESTO: Od 22. do 28.7. (ob 19. uri in 21.15) komedija Genij.
RIBNICA: 24.7. (ob 22. uri) ljubezenska drama Beneška kurtizana.
VELIKE LAŠČE: 24.7. (ob 20. uri) ljubezenska drama Beneška kurtizana.
• DRAGULJ Z MISSISSIPPUA,
krimič prav posebne vrste (Co-okie’s Fortune, 1999, ZDA, 105 minut, režija: Robert Altman)
V kolikor se zdi, da se je Ljubljanskim kinematografom slovenski naslov filma dodobra ponesrečil, pa je po drugi strani prav primeren. Namreč: glede na neverjetno vsakoletno poletno kino mrtvilo, ki tudi letos dobiva dimenzije popolnega mrka, je domači naslov več kot odličen, saj gre za res pravi mali dragulj. Pravzaprav je zadnji Altmanov film zaenkrat, na bolje pa nič kaj ne kaže, edini v vseh pogledih spodoben izdelek, ki se trenutno vrti po slovenskih krajih, da o prestolnici niti ne govorimo.
Cookie’s Fortune je na glavo obrnjena tipična zgodba z ameriškega juga, ta pa je že sam po sebi en velik kliše, saj veste, izrazita delitev na svetlo- in temnopolte, hudo revne in pravljično^ premožne, tam običajno razsaja*• vročina, ki kisa možgane, dogajajo se prešuštva, skrivnostni umori in podobna dejanja iz strasti, ljudje so apriorno nagnjeni k opravljivosti, znani pa so tudi po pretirani prijaznosti, stanujejo v velikih belih hišah z verandami, večina dobro pozna pravila gentlemenskega obnašanja in podobno šaro. K tej sliki je nujno dodati vsesplošno obsedenost s preteklostjo, s starimi
časi. Tam doli je še kako živ spomin na secesijsko vojno, ki jo je pred dobrim stoletjem Jug izgubil s Severom in ostal brez ljubih sužnjev. Ameriški jug, ki od takrat ne kotira več kot supersila, ampak le še kot eksotičen privesek Severu ter Vzhodni in Zahodni obali, je tako že sto let v svojevrstni komi, odsoten in grotesken. Natanko takšno je tudi mestece Holly Springs, zaspan, pozabljen kraj, kjer lokalni policaji vso svojo kariero preživijo v pogovorih o ribičiji in sorodnih malenkostih. Tu je nekoč cvetel posel z bombažem, tu se je rodilo trinajst generalov Konfederacije, zato ni nenavadno, da v mestu, kot tudi drugod po Jugu, diši po antikvariatu.
V spomin na umrlega moža še vedno zaljubljena teta Cookie se odloči za samomor, ko pa jo najde njena nečakinja, afektirana ošabna belle, ki pravkar režira vaško produkcijo pohujšljive Salome Oscarja Wilda, raje kot samomorilski madež na družinskem imenu uprizori umor. Saj veste, da se le nekaj zgodi. In ker je s staro gospo živel samo lojalni, dobrodušni, debeli servant Willis, preiskava lahko pokaže zgolj na njega. Detektive tu,, kjer je doma blues, seveda obravnavajo kot dobro šalo, tako da šerif in osumljeni, sicer sodrug v lovu na some, v celici raje igrata družabne igre. Ja, to je komični Čakajoč na Godota.
Ime režiserja vam pove, da tudi tu mrgoli vrhunskih igralcev, ki se v statusnih Altmanovih mojstrovinah redno pojavljajo zgolj v zameno za nekaj drobiža. Saj veste, da so le tam.
TOMAŽ BRATOŽ
KREKOVA BANKA
Vsi, ki se boste odločili prispevati svoj delež za humanitarno akcijo Roka pregnancem, lahko s položnico nakažete denar pri nas - brez plačila provizije.
PE NOVO MESTO, Prešernov trg I Tel.: (068) 371 -9860 www.krekova-banka.si
p?, bo	'Z	jpj-bi	č(o'j4fČP-
IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Barlelj, Mirjam Bezek-Jakse, Jožica Dorniž, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena izvoda 210 tolarjev; naročnina za 14 izvodov v 3. trimesečju 2.770 tolarjev, za upokojence 2.493 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 5.540 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valutna tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: I cm v stolpcu za ekonomski oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.800 tolarjev (v barvi 3.000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 6.000 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. V ceni oglasa ni upoštevan 19-odst. DDV.
Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-601-59881. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uprava, uredništvo in računovodstvo (068)323-606,324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (0^8)322-898.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si
Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
KMETIJSKI STROJI
TRAKTOR IMT, Zetor, Štore ali Univerzal, pogon 4x4, kupim, (068)87-616.	2586
NAKLADALKO za seno, 19 m3, ugodno prodam. Kostrevc, Slepšek 16, Mokronog, 0(068)49-592.	2623
KUPIM
OHRANJENO sedežno garnituro (po možnosti kavč in dva fotelja), kupim. tt (068)75-381.	2606
MOTORNA VOZILA
R 4 GTL, letnik 1987, prodam za 90.000 SIT. W(041)760-170.	2595
GOLF JX D, letnik 198?, prodam, tt
(068)67-256.	2599
OPEL VECTRO 1.6, letnik 1994. bel, prodam. Tt (068)89-200.	,?"* 2601
OPEL ASTRO, letnik 1995,I.6G&UaVW polo 55, letnik 1995, prodam. Jože Rus, Meniška vas 71, Dolenjske Toplice. 2603 HONDO CIVIC sedan, letnik 1990,100.000 km, prodam. tt (068)341-537.	2605
R 5, letnik 1993, 94.00 km, registriran do 21 2000, prodam za 510.000 SIT. Tt (068)69-145 ali (041)779-188.	2607
LADO SAMARO, letnik 1993, rdečo, prodam za 218.000 SIT. TT (068)25-001. PASAT TDI karavan, bel, letnik 1994, prodam, tt (068) 341-952.
GOLF 1,4 CL, letnik 5/96,1. lastnik, 82.000 km, nikoli poškodovan, servisna knjižica, rdeč, alu platišča, reg. do 5/2000, prodam. W (041) 651-803.
GOLF JX D, letnik 1988, registriran do 7/ 2000, in golf cabriolet, letnik 1989, prodam. Tt (041)720-038.	2614
FORD FIESTO, letnik 1996, rdeč, 3V, prva lastnica, prodam. Možen kredit. tt (041) 720-038.	2615
JUGO KORAL 45, rdeč, letnik 1989, registriran do 6/2000, prodam. Tt (068)85-762. MEGANE, letnik 1998, prodam ali menjam za cenejši avto, prodam pa ostrešje za hišo. Tt (068)342-117 ali (041)581-790.	2620
R 5, 5 V, letnik 1994, prodam. Tt (068)344-295.	2624
■126 P, letnik 1992, rdeč, prodam. tt (068)23-302.	2626
MERCEDES 200 E, letnik 1991, prodam. Tt (068)344-295.	2625
GOLF D. letnik 1987, lepo ohranjen, registriran do 6/2000, prodam. % (068)71-091.
OBVESTILA
HOČEVAR AGROTRGOVIN A, d.o.o., Dol. Težka voda 7 b, obvešča cenjene stranke, da bo mesnica zaprta zaradi letnega dopusta od 1.8. do 15. 8. Hvala za razumevanje! Se priporočamo!	2589
POSEST
STANOVANJSKO HIŠO v Gor. Vrhpolju 53 prodam. Tt (068)81-588.	2583
V ŠKOCJANU prodamo stanovanjsko -poslovni objekt za 22.000.000 SIT. Media nepremičnine, O (068)325-449 ali (041)418-172.	2596
VINOGRAD blizu Novega mesta (na Ljub-nu pri Uršnih selih), sama cepljenka, asfalt, elektrika, telefon, prodam. Možna gradnja. Tt (061)662-392.	2608
OBNOVLJENO zidanico z vrtom in vinogradom v Soteski na Dolenjskem ugodno prodamo. Tl (061)558-844.	2609
10 A VINOGRAD, staro zidanico v Hrastju pri Orehovici, prodam. Tt (068)42-915.
MANJŠO PARCELO, primerno za brunarico, na mirnem kraju, prodam. Tt (068)73-209.
PREKLICI
ROBERT SANJKOVIČ, Ragovo 13, Novo mesto, z 14.7.1999 odjavljam gostinsko obrt.
OPRAVIČUJEM se Francu Hribarju iz Mokronoga za sobotni protest. V. G..	2592
PRODAM
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE ZAKLADNICA
izdaja
državne kratkoročne vrednostne papirje
mesečna
akladna menica
varna in likvidna naložba
Zakladna menica je serijski, imenski vrednostni papir obrestovan po nominalni obrestni meri in izdan v apoenih po 100.000 SIT
Pooblaščeni vpisniki:
ABANKA d.d. Ljubljana, 061171 82 04 • BANK AUSTRIA d.d., 061177 78 53 BANKA CELJE d.d., 063 431120 • BANKA KOPER d.d. 066 451 445 BANKA VIPA d.d., 065 128 53 02 • DOLENJSKA BANKA d.d., 068 316 548 FACTOR BANKA d.d., 061137 76 13 • GORENJSKA BANKA d.d., Kranj, 064 28 40 NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR d.d., 062 229 23 22 • SKB BANKA d.d., 061171 56 38 NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d., Ljubljana, 061176 52 06 SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA d.d., Ljubljana, 061172 72 62
Oznaka menice	Datum vpisa	Datum vplačila	Datum Izplačila	Št. dni do Izplačila
TZ15	27.07.1999	29.07.1999	28.10.1999	91
TZ16	24.08.1999	26.08.1999	25.11.1999	91
TZ17	28.09.1999	30.09.1999	30.12.1999	91
TZ18	26.10.1999	28.10.1999	27.01.2000	91
TZ19	23.11.1999	25.11.1999	24.02.2000	91
TZ20	28.12.1999	30.12.1999	30.03.2000	91
Za izplačilo obveznosti ob zapadlosti jamči Republika Slovenija Podrobne informacije pri vseh pooblaščenih vpisnikih in izdajatelju:
Ministrstvo za finance • Zakladnica • Sektor za upravljanje z likvidnostjo proračuna • Beethovnova 11 • 1502 Ljubljana Telefon: 386 (61) 178 65 55, 386 (61) 178 63 34 • Telefax: 386 (61) 125 70 66
E-mail: majda.vrhovec@mf-rs.si, tomaz.oplotnik@mf-rs.si • http://www.sigov.si/mf/slov/menice/prosp.html
RAZNO
POMOČ pri babici na Dolenjskem iščemo. Nudimo hrano, stanovanje in stimulativen dohodek. IT (061)77 84 09.	2507
NOVO v Zasavju! Večja popravila pralnih strojev Gorenje, bojlerjev idr. in nakup obnovljenih. Plačate lahko tudi z lesom, drvmi, gradbenim materialom, žganjem idr. TT (041)538-908.	2525
V NEDELJO, 18.7., sem med Dvorom in Sotesko izgubil rdeč kanu. Najditelja prosim, da pokliče na tt (061)579-732.	2610
VABLJENA na ples vsa srednja generacija v petek ob 20. uri v Motel Grosuplje. Organizator: Društvo Metulji.	2611
CRIKVENICA - Dramalj, oddam apartmaje. tt (00385)51 247 941, po 20. uri. 2613
BLED PLOŠČE in kovinske punte za opaženje plošč posodim, tt (068)342-506.
BRESKVE - sprejemamo naročila za breskve. Prodam tudi mešano vino. Alojz Hrastar, Sr. Grčevje 1, Otočec, tt (068)75-497.
MEDIŠ
Medicinski in ortopedski pripomočki Zeliščna lekarna Kastelčeva 5, Novo mesto Tel. 068/321-704 Zaposlimo farmacevtskega in zdravstvenega tehnika z dvema letoma delovnih izkušenj.
Prijave sprejemamo na gornjem naslovu.
ZA POMOČ v kuhinji v planinskem domjjT Zasavju zaposlimo ob vikendih gospe izkušnjami, tt (041 >784-499.	"	^
VEČ DELAVCEV za sestavljanje AL ' PVC stavbnega pohištva zaposlimoz	„a
ločen čas. Samo pisne prijave sPrelf!!!,, o0vo naslov: M&MM, d.o.o., p.p. 629,8UW ^ mesto.	 .
SLUŽBO IS CK
NUJNO potrebujem kakršno koli dopoldanskem času. Končano imam 6 ^ šolo. tt (041)578-336.	^
DRVA, metri, bukovi, kalani, lahko razžagani, z dostavo! tt (068)322-754 ali (041) 693-219.
VINO prodam po 100 SIT/L tt (068)65-871. KOMBINIRAN otroški voziček prodam, tt (068)23-539.	2591
LEPO IZDELANE zabojčke za jabolka in krompir prodam, tt (068)26-761.	2600
KNJIGE za prvi letnik Poslovne šole, smeri Podjetniško poslovanje, za poklic Poslovni .tajnik prodam. tt (0608) 87-395, zvečer.
B ALI RANO slamo prodam, tt (068) 324-.625.	2621
V centru ČRNOMLJA prodamo poslovni lokal - trgovino v
velikosti 88 m2 za 7,5 MIO. Informacije dobite na telefonu 041/672-580!
TRANSPORTI KOVAČIČ KOVAČIČ MIRKO, s.p. Grm 12, 8210 Trebnje tel.: 068/44-246,41-282,41-283 fax: 068/44-297 avto tel.: 041/624-640 Zaposlimo več voznikov C in E kategorije za vožnjo po zahodni Evropi, računovodjo ter prometnika.
Za vsa delovna mesta se zahtevajo ustrezne delovne izkušnje.
stanovanja
GARSONJERO, 24 m2, peto nadsl,SsiT. Bohinjski Bistrici prodam za 4.51W.	^
tt (064)745-444.	.„
V NOVEM MESTU prodamo en0^ifnine. dvosobna stanovanja. Media neprc 259/
tt (068)325-449 ali (041)418-172.
SLUŽBO DOBI
SAMOSTOJNO PODJETJE išče zastopnike na območju Dolenjske in Bele krajine za delo na terenu. Zaslužek 10.000 SIT/dan. tt (068)326-235 ali(041)671-414.	2627
REDNO ZAPOSLI M mlado dekle z gostinsko izobrazo (točajka) za delo v bifeju. Furman, temenica, tt (061)774-079.	2579
CELI SVET, d.o.o,
Brnčičeva 5,1231 LJ-Črnuče zaposli trgovko v trgovini v Novem mestu in Krškem.
Kandidati naj oddajo vloge na zgoraj navedeni naslov v roku 8 dni od objave oglasa.
ŽIVALI
MLADE NESNICE hisex, rJave’ fceplj^C' nostjo, in grahastc, opravljena vs j„ ja, prodajamo po ugodni ceni. j.^. informacije: Jože Zupančič, Oto AoSlec. melj, (068)52-806, Gostilna Krute, j, Dobova, tt (0608)67-587, Dušan ^ Vavta vas 9, tt (068)84-111, Anda j2g7 Slepšek, Mokronog, TT (068)49-
KOKER ŠPANJELE, stare 10 Iedn°j
cep
______________________________   ,arši(t0'
Ijene, zlato-rjave barve, čistokrvn' st'
dovnik), prodam, tt (061)853-49 • mA
TELIČKO, staro 10 dni, prodam- 26(8
75-471.
vin p°L
$ SUZUKI
VMM'
AVTOSERVIS MURN
Resslova 4, Novo mesto S 068/24-791
PRODAJA In SERVIS
• Redne cene nespremenjene.
• Vroče poletne ugodnosti v vrednosti od 20.000 do 395.000 tolarjev.
• Super ugodna klima, da bo poletje prima. DDV naj vas ne plaši, zdaj so za SUZUKI časi.
ZA NEDOLOČEN ČAS zaposlimo ambicioznega šefa kuhinje in kuharja, tt (068) 45-511.	2581
SAMOSTOJNO PODJETJE išče sodelavec pri direktni prodaji. Zaslužek 10.000 SIT na dan. tt (068)326-235 ali (041)671-414.2582
MONTER centralne kurjave in vodovodnih inštalacij dobi delo. tt (041)620-324.	2584
TELICO SIVKO, brejo osem mcs^^ceV i» ter kravo sivko, tretjič brejo	242-
pol, a kontrola, prodam,	K	g
TELIČKO SIMENTALKO	26|9
do 10 tednov, kupim, ff (068)	*	^,t
TELIČKO, staro 2 meseca, sime" ^
prodam, tt (068)75-183.
7 MESECEV brejo kravo, prodam, tt (068)45-302.
drug0
tc|c:
STU
jo
Na Mazdo 626
uperi
r*ena
KENMPRI
- prostornina:^
- prostor, hladil
- prostor, zamrl Mere: V-187j
Telek
r.
If*
eura cl
V) Telekom;
VašaTelekartica, brez eurochipa, bo veljavna do I. septembra.
Telekartice
imaio
eurp chip
Če imate še neizkoriščeno Telekartico brez oznake eurochip,Vns vabimo, da se oglasite v najbližji Teletrgovini in neveljavno Telekartico Vam bomo zamenjali z novo. Število neporabljenih impulzov bomo zaokrožili v Vašo korist.
INFORMACIJE NA BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI 080 80 01
Telekom Slovenije zaradi številnih zlorab javnih telefonskih govorilnic uvaja Telekartico z eurochipom. Zaradi varnosti in zanesljivejše uporabe bomo morali do I. septembra predelati vse govorilnice tako, da bodo sprejemale le še kartice z eurochipom.
V* Telekom
V\ floMOT)« Z nam,
LERAN, d.o.o.
0|©9 kegljišča na Germovi 6 ^ovem mestu
Posluje
^°streg|j vas bodo s:
. Picami . llfroburgerjem . 8'rlcaml • j*.0,nfrltom . ?'®doledom , '®tleno kavo . *adnlmi kupami ^Enovrstnimi pijačami.
** 068/321-878 Vabljeni
^lenjski LIST
Na kaj je mislil finančni minister, ko je uvedel DDV?
Ne boste verjeli: z uvedbo davka na dodano vrednost (19 %) bodo od 1. julija dalje vsi modeli Mazde 626 do 10,3 % cenejši. Ali natančneje: kupci Mazde 626 boste privarčevali do 378 tisoč tolarjev. Hvala, gospod minister.
Ljubljana:
GAMA CENTER, tet. (061) 161 43 38 GRUDA. tel. (061) 26 82 83 A C0SM0S, tel. (061) 159 50 90 AMBROŽ IVM. tel. (061) 34 22 58 Maribor.
AUTOCENTER ŠERBINEK, tel. (062) 42 45 00 50 Celje:
STIGMA 93, tel. (063) 41 12 51 Kranj:
AVTO MOČNIK, tel. (064) 24 16 96 Nova Gorica:
AUT0RENT, tel. (065) 28 460 Koper.
QUAUTY SERVICE, tel. (066) 38 983 Novo mesto:
SIGMAC0M, tel (068) 37 64 00 Radenci:
MOHOR MM. tet. (069) 65 830 Murska Sobota:
AVT0CENTER LEPOŠA, teL (069) 36 770 Brežice:
BOGO BAUMKIRHER, teL (0608) 61 078 Zagorje:
AVTOHIŠA KRŽIŠNIK, tel (0601) 64 729
	
		23
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO za pravosodje
UPRAVA ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
Zavod za prestajanje kazni zapora
D°b pri Mirni, 8233 MIRNA
°bjavlja prosta delovna mesta:
1- SVETOVALEC I - PSIHOLOG
2- SVETOVALEC I - PEDAGOG ali REFERENT I - PEDAGOG
3- DIPLOMIRANI PRAVNIK - PRIPRAVNIK za določen čas
4- POOBLAŠČENA URADNA OSEBA - 2 izvajalca
pogoji:
K točki 1.
univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba psihološke smeri !n 4 ali 5 let delovnih izkušenj. Zaželen je tečaj iz psihoterapije in dodatna znanja iz alkohologije.
K točki 2.
za svetovalca I - pedagoga se zahteva univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba defektološke, pedagoške ali druge družboslovne smeri in 4 ali 5 let delovnih izkušenj; za referenta I - pedagoga se zahteva višja strokovna izobrazba Pedagoške ali druge ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj. K točki 3.
univerzitetna izobrazba pravne smeri.
K točki 4.
srednja (štiriletna) družboslovna, zdravstvena, penološka ali druga ustrezna smer, 2 leti delovnihizkušenj, starost do 30 let, moški z odsluženim vojaškim rokom.
2a delovna mesta pod točko 1., 2. in 4. se šteje zavarovalna doba Povečanjem 12/16 mesecev.
i/Jklenitev delovnega razmerja mora kandidat/kandidatka nihi kVati ®e naslednJe pogoje: daje zdravstveno sposoben; da deln 0 ien za kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za sklenitev Sl'°vnega razmerja v državnem organu; da je državljan Republike j ovenjje in aktivno obvlada slovenski jezik. Kandidati, ki bodo j^P°'Pjeyali pogoje pod točko 1. bodo vabljeni na pogovor, vabi • ' ki 130010 izP°lnievali pogoje pod točko 2., 3. in 4. bodo 0 Jeni na pogovor in opravljali psihološki preizkus s testiranjem.
s,aja tudi možnost reševanja stanovanjskega vprašanja.
s nniVn° razmerie bodo izbrani kandidati sklenili za nedoločen čas Polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesecev, razen uelovno mesto pod točko 3. za določen čas, čas pripravništva.
dneh prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 n Po objavi na naslov, ki je naveden v objavi.
Novo mesto, Lebanova 24
tel./fax:	068/322-282
tel.	068/342-470
mobitel:	0609/633-553
Prodamo:
- HIŠE: v Novem mestu, I Brežicah, Krškem, Črnomlju, Metliki, Mirni Peči, Žužemberku, Mokronogu, Semiču, Straži, Gor. Vrhpolju, Dol. Brezovici, Škocjanu
in drugod;
- STANOVANJA: v Novem mestu, Krškem, Črnomlju, Šmarjeških Toplicah, Smolenji vasi, Kranju;
- VIKENDE: v Kotu pri Dvoru, Borštu pri Ajdovcu, na Bučki, v Gabrju, na Šutenskem hribu pri Podobočju, Tolstem Vrhu, Novi Gori nad Štražo in drugod;
- GRADBENE PARCELE: v Stopičah, Mirni Peči, Mokronogu, Vrhu pri Šentrupertu, Grobljem pri Šentjerneju, Novem mestu - Ce-gelnica;
- POSLOVNE PROSTORE: v
Novem mestu (na Glavnem trgu, Novem trgu in šolskem centru), v Črnomlju (picerija in diskoteka), v Žužemberku;
- KMETIJE: v Gor. Nemški vasi pri Trebnjem, Novem mestu (Raj-novišče), v Beli krajini in dugod.
Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite.
\ J
DOLENJSKI
LIST
uaš četrtkov prijatelj
Smo mednarodno podjetje na področju prehrambenih storitev.
Za Podružnico REVOZ v Novem mestu, Belokranjska 4, 8000 Novo mesto
OBJAVLJAMO
prosto delovno mesto
SAMOSTOJNEGA KUHARJA
Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe kuharske smeri, kuharska znanja in razgledanost, delovne izkušnje najmanj 5 let, kreativnost in sposobnost organizacije dela, vozniško dovoljenje.
Kandidatom nudimo:
• zaposlitev za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas
• ugoden delovni čas
• delo v privlačnem in tehnološko sodobnem delovnem okolju
• priložnost za napredovanje.
Vloge z dokazili pošljite v roku 8 dni na naslov: EUREST, d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana.
Dodatne informacije na telefon: 061/300-42-43.
TELEVIZIJA NOVO MESTO
Sušilec sadja
5 platojev za sušenje zelenjave, čajev, sadja, gob...
Prenosni kasetofon s CD GRUNDIG CDM 700
daljinsko upravljanje ultra bass Švstem
likom
art. 38030 >L
ka: 230 L
Hladilnik
ZANUSSI
zrr162
valnika. 100 L nm. Š=592 mm,
skup. prostor. 157 možnost varadnie
možnost vgrac - o
delovno površino ■MT"' brez freona
Gotovinski
popusti
s kartico Kovinotehna
V vseh maloprodajnih enotah glede na asortiman
KOVINOTEHNA
107.5 MHz UKV
Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666
PORTRET TECjA TEdlNA
Malči
Ko je bilo Malči Plutovi - takrat se je pisala še Stipanič -16 let, je njo in še nekaj mladih deklet iz Gradca in njegove okolice zagnani gradaški gasilec Julij Mazele navdušil za gasilstvo. Takrat, pred 49 leti, v gradaškem Gasilskem društvu ni bilo veliko žensk. Pa še te so bile žene gasilcev, ki so na veselicah kuhale kavo. Mlade gasilke pa so prišle prav za postrežbo na veselicah, ki so bile takrat pogoste, saj druge zabave ni bilo v izobilju.
Seveda je Mazele dekletom pokazal tudi, kako se gasi. Takrat je bilo namreč v Gradcu in okolici veliko požarov. A preprosta tehnika je bila pri gašenju zgolj postranski pripomoček. Potrebovali so predvsem človeške roke, veliko rok. Zelo dobrodošle so bile tudi ženske, ki so z vedri vlekle vodo iz vodnjakov. Malči se še dobro spominja svojega gasilskega krsta. Zagorel je sosedov hlev, iz katerega se je valil gost dim. Bila je prva na požarišču in medtem ko je vlekla vodo iz vodnjaka, je bila tako glasna, da je s svojim vpitjem priklicala pomoč.
Četudi gasilstvo zahteva celega človeka in ko gre zares, ni časa za zabavo in šale, na račun gradaški h gasilcev še danes kroži resnična zgodba, ob kateri se, čeprav gre na njihov račun, vsi od srca nasmejijo. Zaradi tega pripetljaja so se znašli celo v časopisu. “Pred dobrimi 40 leti smo šli po gasilskem sestanku pogasit še žejo v Križanovo gostilno. Ko je šel eden od gasilcev na stranišče, je zagledal rdeče nebo nad
nekaj kilometrov oddaljenim Krasincem. To je bil znak za alarm, kajti prav v tistih letih je na Krasincu velikokrat gorelo. Naši gasilci so bili takoj nared za gašenje. Stric Pavliničev je neznosno podil konje, ki so vlekli voz z brizgalno. A ko so prišli na vrh pobočja nad vasjo, so spoznali, da je rdeče obarvala nebo vzhajajoča luna. Se danes se po Gradcu smejijo, kako so šli takrat gasilci gasit na luno, "se nasmehne Plutova. Vendar pa ta resnični dogodek kaže, kako so bili takrat gasilci zagnani.
Malči, ki ni bila le gasilka, ampak tudi požrtvovalna kulturna delavka in aktivistka Rdečega križa, pa požrtvovalnost, zagnanost ter čut do sočloveka zlasti v nesreči niso zapustili vse do danes. Pred dvema desetletjema je navdušila gradaške ženske, da so sestavile kar dve ženski tekmovalni ekipi, spodbujala pa je tudi ženske po drugih vaseh. Bila je prva predsednica komisije za delo s članicami pri Gasilski zvezi Metlika. Takrat so se ženske v občini tudi prvič organizirale kot gasilke in se še istega leta pomerile na tekmovanju. Gradaški ekipi sta bili med osmimi na prvih dveh mestih. Vesela pa je, da so gradaške ženske tudi potem, ko jih ni več vodila, celo na državnih tekmovanjih dosegale dobre rezultate. To je bila njena dediščina, čeprav vztraja v svoji skromnosti, da jim je dala le osnove, na katerih so gradile. Dolga leta je bila tudi tajnica Gasilske zveze Metlika in Gasilskega društva Gradac. Mnogi vedo, da uspešno, a prav zaradi tega je dobila pod noge marsikatero poleno.
Toda ne glede na to je Malči z vsem svojim žitjem in bitjem še vedno gasilka. Vesela je, da jo gradaški gasilci povabijo medse ne le takrat, ko praznujejo, ampak tudi, ko delajo. Ko so zadnjih deset dni urejali okolico svojega doma, jim jepoleg dobre volje prinesla še pijačo. Tudi to je bil po skoraj polstoletnem delu v gasilstvu njen prispevek ob praznovanju visokega jubileja njihovega društva, ki je tretje najstarejše v Beli krajini. V nedeljo bo namreč praznovalo 110. obletnico ustanovitve.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Gorenjci na Semiški ohceti
Na turistični prireditvi Semiška ohcet so preteklo soboto dahnili “da” štirje gorenjski pari - Je Belokranjce sram?
temu pa ne bi bilo odveč, če bi bil vsaj en par belokranjski, saj bi tako domačini dokazali, da spoštujejo semiško prireditev.
V Turističnem društvu nameravajo nadaljevati s Semiško ohcet-jo, vendar jo bodo morali popestriti še s čim izvirnim. Domačini namreč svatbeni obred že dobro poznajo, zato jih je podnevi presenetljivo malo spremljalo ženine in neveste od prošnjačenja do poroke. Civilno jih je poročil semiški župan Janko Bukovec, cerkveno pa grkokatoliški župnik iz Metlike Mihajlo Hardi. Kar okrog tri tisoč ljudi pa je prišlo pozdravit Magdo Veršnik in Tonija Zagmaj-stra, Renato Horvat in Roberta Kalana, Simono Pušnik in Stanislava Legna ter Urško Noč in Boruta Brgleza na poročno gostijo, ki je trajala dolgo v noč. Mladoporočenci so odšli iz Semiča z darili, vrednimi okrog 200 tisoč tolarjev. Med drugim tudi z zibelkami, ki pa so za štiri od njihovih otrok že premajhne.
M. BEZEK-JAKSE
SEMIČ - Turistično društvo Semič je preteklo soboto že petič pripravilo turistično prireditev, imenovano Semiška ohcet. Medtem ko so jo domači folkloristi prvič zgolj zaigrali, so se letos že četrtič na njej pari zares tudi poročili. Vendar je bil le prvič ženin domačin, medtem ko med vsemi ostalimi pari doslej ni bilo niti enega belokranjskega.
Tega se dobro zavedajo tudi v Turističnem društvu, zlasti pa jim je žal, ker so snedli lansko obljubo, da bodo letos zagotovo na prireditvi dahnili “da” tudi Belokranjci. A kot pravi predsednica društva Sonja Križan, nikogar ne morejo prisiliti, da stopi v zakonski stan na javni prireditvi pred domačim občinstvom. Vsak pa je imel to priložnost, saj je bil objavljen razpis. Tako so bili tudi letos vsi mladoporočenci z Gorenjske, kar pa po mnenju Križanove niti ni slabo, saj so s seboj pripeljali svate, ki so na ta način spoznali Semič in njegove običaje. Kljub
SCENIC S ŠTIRIKOLESNIM POGONOM - Na mednarodnem salonu terenskih in rekreativnih vozil, ki bo od 14. do 22. avgusta v Val dTseru, bo Renault prvič javno prikazal Scenic RX 4 s štirikolesnim pogonom, ki bo vsekakor privlačna novost v razredu športno-rekreativnih avtomobilov. Prodaja tega avtomobila bo predvidoma stekla v prvi polovici leta 2000.
Razdalje niso ovira
Letna šola računalništva CoLoS - Videokonferenčna točka velikega projekta tudi Gimnazija Novo mesto
NOVO MESTO - V začetku julija je pod okriljem učitelja računalništva Krešimirja Tomasa in njegovega asistenta Janeza Jer-
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Več zapisov o pridnih in dobrih ljudeh - Pohvala za komentar o poslancih in njihovih privilegijih - Prireditev Rock Otočec je bila odlična, varnostniki nekorektni
Slovenci smo zelo skopi s pohvalami, veliko raje grajamo in se spotikamo ob napakah drugih. “Med nami živi veliko zelo pridnih, prizadevnih in dobrih ljudi, ki so vsak na svoj način izjemni in si prav gotovo zaslužijo pohvalo. Zato sem v današnji številki Dolenjca z velikim veseljem prebrala zapis o mladem dekletu, ki ji poleg šole ni bilo nikoli težko delati,” je povedala naša dolgoletna naročnica Olga iz Kranja in dodala, da si želi še več takšnih zapisov. Prav tako bi rada kdaj kaj prebrala tudi o njenem rojstnem kraju Velikem Podlogu, kije bil včasih krajevna skupnost, o katerem pa, kot pravi, že dolgo nismo nič napisali.
Anica z Jesenic na Gorenjskem, ki je prav tako že dalj časa naročena na Dolenjca, pa po-
G
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali [Hk.le opozorili na. zanimiv dogodek iž domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
greša več zapisov iz Dolenjskih Toplic in okolice. Pokritizirala pa je tudi križanke, za katere pravi, da so zelo površne.
Franca Kirma iz Valantičeve v Novem mestu so tako kot številne Slovence razjezili privilegiji, ki so sijih nameravali uzakoniti poslanci, zato je z velikim veseljem prebral komentar našega novinarja Andreja Bartlja. “Prav bi bilo, da bi poslanci rišli v krajevne skupnosti med ljudi in jim prisluhnili, kaj ti mislijo o njihovih privilegijih,” je dejal Kirm in omenjeni komentar ocenil s petico.
Poklical nas je tudi mlajši No-vomeščan, kije zelo pohvalil nedavno prireditev Rock Otočec, medtem ko pa je varnostno službo, ki jo je izvajalo podjetje G7, zelo slabo ocenil. Kot pravi, so se pri pregledovanju njegove prtljage varnostniki do njega vedli zelo grobo in mu celo za prazen nič grozili. “Takšen neprofesionalen odnos pa meče slabo luč na celo prireditev, čeprav je bilo vse ostalo zelo dobro organizirano,” je končal mladenič.
Martina Kamnenovič iz okolice Šmartna pri Litiji, ki dela v Domu starejših občanov Tišje v Šmartnem, je povedala, da so se s 36 varovanci 24. junija odpravili na enodnevni izlet. Obiskali so Jurčičevo domačijo na Muljavi, od tam pa so se zapeljali še v Žužemberk. Ustavili so se v gostilni oz. kmečkem turizmu pod gradom v Žužemberku, žal se gospa ni mogla spomniti njihovega imena, kjer so jih kljub temu, da so imeli že večje skupine gostov, sprejeli na svoj vrt, jim posodili še svoj žar in jim dovolili, da so imeli piknik kar pri njih. Varovanci so bili zelo zadovoljni, zato se v njihovem imenu in imenu delavk, ki sojih spremljale, najlepše zahvaljuje za prijaznost in ustrežljivost.
Bralca iz okolice Žužemberka pa vsak dan znova spravlja v slabo voljo cesta od Žužemberka do Biča, po kateri se vozi v službo in iz nje, ker je polna jam, zaradi razraslega grmovja pa je slaba tudi vidljivost. Nad slabo cesto pa tarnajo tudi krajani Reber, Zalisca, Vrtače in Sel pri Šumberku.	J.	D.
mana na novomeški gimnaziji potekala letna šola CoLoS. Namenjena je bila učiteljem, profe-soijem in dijakom, ki jih zanimajo nove informacijske multimedij-ske tehnologije.
Tradicionalne letne šole CoLoS, ki so del aktivnosti programa računalniškega opismenjevanja pri nas, potekajo kot kombinacija predavanj, demonstracij in praktičnega dela. Posebnost letošnje šole so bile v enotno skupnost povezane videokonferenčne točke v osmih večjih slovenskih krajih. Sodelovalo je 141 učiteljev in dijakov, celotno letno šolo pa so lahko spremljali tudi gledalci TevePike in uporabniki medmrežja. “Letošnja videokonferenčna letna šola ima za nas še posebni pomen, ker odpira nove možnosti izobraževanja učiteljev na daljavo brez izgube dragocenega časa za potovanja in brez potnih stroškov. Izkazalo se je, da kljub prostorski oddaljenosti lahko delujemo kot enotna skupnost. V jeseni bomo zato uvedli vsakomesečne izobraževalne dogodke, ki bodo temeljili na isti tehnologiji,” pravi vsebinski in idejni vodja projekta prof. dr. Sašo Divjak s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Vse šole so dobile potrebno računalniško opremo za izvajanje videokonference in tako je novomeška gimnazija ob premamljeni računalniški učilnici bogatejša še za multimedijsko opremo, ki bo vsekakor razveselila večino dijakov.
DORIS KUKOVIČIČ
II	Telekom^) Slovenije
	Visoko umetnost boste našli tudi v Metropolitanki, Veroni ali Salzburgu in glamur tudi v Parizu ali Dunaju... Z manj miljami pa je bolj prijazno... V Brežicah bo lepše.
	aifARS RAMOVŠ (061) 125 33 66
IZBOR MISS DOLENJSKE 99
OTOČEC - Krka Zdravilišča, PE Hoteli Otočec, in Club diskoteka Otočec bosta 31. juljja ob 20. uri v Restavraciji Tango na Otočcu organizirala regionalni izbor dolenjske lepotice za Miss Slovenije 1909. Dekleta vabijo, da se prijavijo na tekmovanje.
22. julija 1970
Za jedrsko elektrarno	^
Odborniki občinske skupščine v Krškem so na seji 17. julija z . bravanjem sprejeli pojasnila o poteku pripravljalnih del in poz odločitev za gradnjo elektrarne v njihovi občini.
Kmetijstvo brez strokovnjakov?	^hu
Ljudje se izogibajo slabo plačanega poklica, posebno če )e a. /sega umazan in naporen. Tako je tudi s kmetijskim: delo je n no, naporno in slabo plačano. Zato ljudje beže iz njega. ■? ,tjjske odstotkov slovenskih agronomov še dela v kmetijstvu! u^lvjihefl
J oiuuc/ piuvuiivgu punuvu, ^~	,
vsega umazan in naporen. Tako je tudi s kmetijskim: delo je	jeSt
plačano. Zato ljudje beže iz njega, bam
  agronomov še dela v kmetijstvu! V kme .
srednje šole zadnja leta ni vpisa, letos pa se obeta pprazll?. ž jjh vpis tudi na agronomsko fakulteto v Ljubljani. Na štipendije, ponujajo kmetijske organizacije, ni odziva.
Hud požar v Novolesu
V četrtek, 16. julija, je okoli 13. ure nastal požar v skladišču ° ^ ta stilnega pohištva v tovarni Novoles v Straži. Iz proizvodne	-e{B
je ogenj razširil še na sosednji stavbi. Z uspešnim p°sred°	r0-
tovarniške gasilske enote, poklicnih gasilcev iz Novega mesta y stovoljnih gasilcev iz okolice so požar zajezili in ga pogasn tovarniškem obratu.
Nova novomeška naselja	■	^
Predlagali so, naj bi si Novo mesto priključilo neKat5ranaj naselja. Na zadnji občinski seji so odborniki soglasan, yaS) priključijo mestu Cegelnica, Groblje, Ločna, Ma'abu vas, Muhabcr in Velika Bučna vas, Dolenje Kamence in Pom £jgava Gotna vas. Jedinščica in Rcgrča vas, Ragovo, Krka in Velik' ter Mačkovec pod Trško goro.
Kdaj motel na Jasnici?	p0
Podjetje Zidar iz Kočevja je že podpisalo z Avtom P0®,1'.Jiibr3 kateri naj bi bil motel na Jasnici povsepi dograjen do 15-	neka-
letos. Pogodba je le delna, ker še nimajo načrtov in izvaja*	p°.
terih notranjih instalacijskih del. Pri Zidarju pravijo, da se -£en0 trudili in vsa dela opravili v roku, tako da lahko povsem up upamo, da bomo lahko silvestrovali že v novem objektu.
Pri “Štirih rokah” grozijo	^
Že lani je občinska skupščina v Črnomlju razpravljala 0 ^jj na ki jih povzročajo zlasti Cigani pri Štirih rokah, kot so ugt	sge
petkovem zasedanju skupščine, pa je stanje vedno huj:J5' ijgko Pre družine so vedno številnejše, priseljujejo se še nove, 0 jnevi p°’ bivalstvo pa to nadlego čedalje teže prenaša. Cigani kar po birajo po njivah pridelke, zadnje čase tudi seno.
POSAVSKI PRED IZBOR LEPOTICE SLOVENIJE - Čeprav se na vsse* lepotnih tekmovanjih poudarja notranja lepota, pogosto le z zunanjo, je dokazala tudi 17-letna Maja Medved, zmagovalka posavskega lm Lepotice Slovenije. Okoli tisoč ljudi je minulo soboto na Brodu pri Mos opazovalo 13 lepotic, dve sta bili domačinki, ki so si želele priskrbeti topnico za finalno tekmovanje Lepotica Slovenije letos okoli božica-ireditev je povezoval Bojan Manenica, nastopili pa so trije glasbeni go 1 Vrhunec večera je bil ob polnoči, ko so razglasili pet naj lepših in P^P0.' ■ lili veliko nagrad. Peto mesto ali naslov naj debitantke je pripadel Maji Zupet, najbolj fotogenična po izboru žirije je 17-letna Barbara Po > druga spremljevalka je 15-letna Tjaša Ratanec, prva spremljevalko l->' ^ na Jana Hribar, najlepša pa domačinka Maja Medved (na sliki), kil soboto praznovala 17. rojstni dan. (Besedilo: M. Rapuš)
REKORDER POSAVJA
BREŽICE - 14. julija ob 21 uri so na brežiški policijskipoS J. pridržali 42-letnega I. P- . . ka, voznika stoenke. Policis 1 .. ga namreč ustavili v P° Pirošici, ko se je peljal izsm Krške vasi proti Dolenji Pir°* L Ugotovili so, da so ga pred te ustavili, preizkus	a
nosti je takrat pokazal 4. alkohola na kilogram krvi v hanem zraku, zato so mll nre. li vozniško dovoljenje’ m P povedali nadaljnjo vozno-tega ni upošteval, so ga po Por.j<g ni ustavitvi odpeljali na P0 ,cr -a. postajo, kjer so ga pridržali treznitve. Sledi pogovor pn s ku za prekrške.
KRST GASILSKEGA VOZILA V BELI CERKVI
BELA CERKEV - V soboto, 24. julija, ob 18. uri bodo gasilci iz Bele Cerkve svečano prevzeli v uporabo novo kombinirano vozilo z visokotlačno črpalko. To veliko pridobitev so omogočili s prostovoljnimi prispevki člani društva, krajani, KS Bela Cerkev, obrtniki in podjetniki ter Mestna občina Novo mesto. Popestrite si sobotni večer ter pridite v Belo Cerkev na svečanost in veselico. Za dobro hrano in pijačo je poskrbljeno, zavrteli pa se boste ob zvokih ansambla Petra Finka.
NA POMOČ!
Z VOZOVI NA POROKO - Ko so pri stari, s slamo kriti kmečki hiši v Kaša pri Semiču ženini le prišli do svojih nevest, so se v povorki, v kateri je bi o kar dvanajst vozov, odpeljali na šranganje. Zlasti pri obiskovalcih iz vse i koncev Slovenije je zbudil veliko zanimanja Anton Pašič, ki je poplesava na hrbtu svojega krotkega konja. (Foto: M. B.-J.)