98
Naši dopisi.
Iz Orsove 20. marca. — Sprejmite, gospod vrednik,, iz daljne tujine vest, katere namen sicer ni vzbuditi žalost v srcu mojih rojakov, ampak domovini naznaniti smrt enega njenih sinov, katerega, če ga tudi ne moremo prištevati k slavnim, smemo ga vendar prištevati k najboljim. Dne 14. t. m. umrl je tukaj dr. Leopold Mayr, rodom iz Kranja. Smelo smem trditi, da je bii ranjki najbolj priljubljena in spoštovana osoba v Orsovi, to posebno priča učinek, kojega je napravila v mestu vest o njegovi smrti, in pa njegov pogreb. Iz pridja-nega lista „Ostbote", ki izhaja tu v Orsovi, lahko posnamete resničnost moje trditve. Ranjki bil je rojen v Kranji ter se izšolal za zdravnika v Josefinišči. Leta 1866. bojeval se je s svojim graničarskim polkom proti Prusom, za katero delovanje na bojnem polji je bil posebno odlikovan. Ko je bil leta 1868. prestavljen iz Orsove v Karansebes, je bil ranjki uže v Orsovi tako priljubljen , da so ga meščani nagovarjali, da naj iz vojaške službe izstopi ter se za zmerom v Orsovi naseli. In res je kmalu tej želji ustregel ter postal prvi in najboljši zdravnik v Orsovi. 13. t. m. peljal se je pa službenih opravkih v Herkulejeve toplice , kjer je bil kopeljni zdravnik. Na potu je zbolel in 14. t. m. na večer umrl. Ves čas svoje kratke bolezni je bil ranjki popolno pri zavesti ter svojo osodo dobro poznal. Na smrtni postelji je prosil, da naj se vest o njegovi smrti v domovino poroča, katero obiskati si je tako želel, a zaradi opravkov moral je odlašati, čeravno se je neizrekljivo veselil videti svoje domovino, katera je v narodnem obziru tako lepo napredovala. Naj bode s temi vrsticami njegova oporoka izvršena.
Prem 18. marca. — Novic posebnih ni. Prejpre-tekli teden imeli smo skoz več dni pravo kraško burjo,, katera zadržala je prezgodnjo drevesno vegetacijo za nekoliko dni, kar gotovo brez dobrih nasledkov ostala ne bode. Boljše, da je sedaj mraz, nego bil bi čez mesec dni pozneje.
Vinogradniki izvršili so do malega na brajdah letošnjo rez. Kmetovalci prav pridno izvažajo gnoj na svoje njive; tudi z oranjem se je uže pričelo. Strn s& je pod snegom, kateri jo je meseca prosenca po teb krajih skoz 14 dni dobrodejuo pokrival, prav dobro obdržala in ohranila; na solnčnih legah je uže dobro pognala in lepo ozelenela.
Sadno drevje kaže in obeta še precej cvetja; Bog naj bi dal, da bilo bi tudi poletu in v jeseni obilnega sadja !
Trtne uši, hvala Bogu, po teh krajih do sedaj še ni, pač pa je preteklo leto prišla bila tudi čez naše trte huda škodljivka „perenospora viticola", katera gotovo tudi  letos  izostala  ne bode.    Se te nadloge se je
99
ubogemu trpinu manjkalo, katera mu njegov trud in pot neusmiljeno \ničuje!
Zdravstveni stan je med ljudmi in živino sedaj, hvala Boga, prav povoljen in mil; le tu in tam prikazujejo se mali nasledki Koneczimskega prehlada, a do sedaj še brez posebnih nasledkov.
Bog mili daj tem krajem skoraj zopet prav dobro in rodovitno letino v vsakem obziru.   Na zdravje!
M. Rant. Iz Ljubljane. (Ranjki Viktor Smole) volil je svojo zapuščino, katera se brez ozira na dragoceno starinsko zbirko površno ceni na najmanj 130.000 gold. , kranjskemu muzeju „Rudolfiautii". S tem darilom postavil se je pokojni v vrsto velikih dobrotnikov naše dežele, postavil je sebi in svojemu imenu, izrekoma tudi svojemu stricu Andreju neminljiv spominj. — Da pri svoji oporoki ni prezrl svojih bratovskih dolžnosti, določil je dosmrtni vžitek sadonosne zapuščine svoji sestri Balbini. Slava spominu pokojnega domoljuba!
— (Postava za pogozdovanje Krasa) , katero je sklenil deželni zbor kranjski v zadnjem svojem zasedanji, zadobila je Najvišje potrjenje. — Zdaj pa le na noge rojaki postojnskega okraja, da kmalu prerodite krašovske svoje kamnite pašnike v krasne gozde.
—  (Gospod dr. Janez Kulavic) nameščen je bil sv. Jožefa dan na kanonikat ad baculum ljubljanske škofije. Po cerkvenem nameščenji povabil je milost, gosp. kne-zoškof Jakob novega kanonika in več druzih duhovnikov na kosilo, pri katerem se je lepo nazdravljalo in enako lepo odzdravljalo. — Kmalu po kosilu pa je no-vonameščenega kanonika prišel pozdravit gospod deželni predsednik baron Winkler  in njegova gospa soproga.
Drugi dan vrnil   se je nazaj  na Dunaj gospod kanonik  dr.   Kulavic;   v državni   zbor   pa  se je podal gospod knezoškof Jakob  in  tje tudi  vrnil kanonik g. K lun,   ki  se je  pripeljal  v  Ljubljano  k  nameščenju svojega sošolca.
—  (Dr. Josip Lesar), duhovnik ljubljanske škofije, stričnik ranjkega profesorja Lesarja, bil je 18. sušca na dunajskem vseučilišči promoviran za doktorja bogoslovja.
—   (Gospod prof. Pleteršnik), katerega je izvolil mestni odbor ljubljanski za uda deželnega šolskega sveta, nastopi ondotno mesto izpraznjeno vsled odhoda prof. Šukljeja iz Ljubljane.
—  (Za „Narodno šolo") bilo je sv. Jožefa dan v ljubljanski čitalnici javno predavanje, pri katerem je govoril gosp. dr. vitez Bleiweis o duševnih boleznih. Tudi gosp. deželni predsednik baron Winkler in g. deželni glavar grof Thurn prišla sta k predavanju, katero je „Narodni šoli" na korist vrglo čistega dohodka 130 gold. — Prihodnjič namerava v ravno ta namen govoriti prof. Senekovič. — Slava govornikom! Hvala deležnikom!
— (Vabilo k društveni besedi), katero priredi narodna čitalnica ljubljanska 29. marca t. 1. Vspored: 1. „Same zapreke", gluma v enem dejanji; preložil Iv. Kalan. — 2. Weckl: „Pomladanska", polu-zbor. 3. Dvorak: „Zajeta", dvospev; spremljuje na glasovirji go-spodičina Josipina Khamova, poje zbor gospodičin. (Nov.) 4. Nedved: „Nazaj v planinski raj"; mešan zbor. (Nov.) 5. Forster: „Njega ni", čveferospev; pojo gg. A. Razinger, Iv. Pribil, V. Valenta, Jos. Pa-ternoster. 6. a) Nardini: „Larghetto", b) Popper : „Maskenballscene", violoncelo-solo; svira iz posebne prijaznosti gosp. Ph. Luka, spremljuje na glasovirji gosp. vitez Ohm-Janušovski. — Začetek ob 8. uri zvečer. Pristop k „besedi" imajo izključljivo le čast. p. t. dru-štveniki čitalnice.                                               Odbor.