KNJIŽNICA T/ ' tppA N« Joe o: -.o F — 1 i $ E ^ List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir, polletna 500 lir; trimesečna 260 lir: mesečna 00 Ur. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44-046 in 444)47. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega Jstolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLOCANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO “Zahtevamo, da se v vseh deželah uničijo zaloge atomskega orožja“ Podpiši Dunajski apel ! GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJK T.O. TDST . SOBOTA. 25. IUN11A 1955 CENA 20 LIR OBNOVLJENA IZDAJA LETO VH. ŠTEV. 26 (352) PO PADCU SCELSE, KI SE JE KRČEVITO OPRIJEMAL VODILNEGA POLOŽAJA Interesi Italije velevajo sestavo ìylade, ki bo levičarsko usmerjena Predsednik republike vodi razgovore s kandidati za novega ministrskega predsednika - Tov. Togliatti pravi, da se med demokristjani lahko najde človek, ki bo vodil politiko spoštovanja ustave - Komunisti se bodo zavzemali za vlado, ki bo delala v interesu vsega ljudstva , Bi ki M — Vi sredo ob 13 je taf'Sfelba šel k predsedniku re-i10Publike Gronchiju in podal o-vko vlade. Predsednik je •rejel ostavko in začel raz-'vore za sestavo nove vlade. id*tvi je bil v četrtek zvečer pri iVTčmu bivši predsednik De ■cola, s katerim se je dolgo 20l izgovarjal. Včeraj so se raz-ipei lovori nadaljevali in se bodo , vključili danes. Na vrsti so ll 'si dosedanji vladni predseduj iki. predsedniki zbornic, biv-l predsedniki ustavne skup-l0r: Sine, vodje parlamentarnih til ^upin. ike Zgleda, da se bo predsednik eij ,ePublike v ponedeljek odločil imenovanje človeka, ki bi ■)BV°8el po njegovem mnenju se-"'r'aviti novo vlado. Navajajo i imena 'Segnija, Pelle, Go-^Jjflle, Vanonija in drugih de-1 tel'kristjanskih voditeljev. Do u'r ’9aj pa se pozornost javnega ^tlenja osredotoča na tri ime-na Fello, iSegnija in Conci- lo. Vsi trije nosijo v rokavu drugačno rešitev. Fella je pripravljen sestaviti vlado s pomočjo desnice, Segni s pomočjo PSI, Gonella pa vlado iz samih demokristjanov. «Koncentracija», t. j. skupina demokristjanov, ki je dejansko dala s svojim opozicijskim stališčem povod za otvoritev vladne krize, se zavzema za de-mokristjansko vlado brez «odprtja« ne na desno ne na levo. Gotovo pa je, da je takšna rešitev iluzorna, ker bi bila ralci. Republikanci pa niso hoteli vedeti o vstopu v vlado brez pogojev. Eden izmed pogojev je bilo ministrstvo za zunanje zadeve republikancu. Kljub temu je zgledalo, da se bo rudi ta težava prebrodila in se je ognjevita borba za stolčke razširila. Da bi se zadovoljile vse zahteve, je Scel-ba pristal celo na povečanje števila ministrstev. V tem času pa se je podrl kompromis med Fanfanijevci in pristaši «koncentracije», ki se zbirajo taka vlada brez večine in bi okrog Gonelle. Slednji so za- se morala zateči k trenutnim zavezništvom, kar pa pomeni ne imeti nobenega programa. Do krize je prišlo potem, ko je že vse zgledalo, la je Scel-ba premostil težave «razčiščevanja» in «vladne preosnove». Kot je znano, je Scelba prejšnji teden dobil od svoje stranke mandat, naj začne preosno-vo vlade. V glavnem se je domenil s saragatovci in libe- čeli pod pritiskom javnega mnenja, ki mu je bilo dovolj vseh Scelbovih izvenparlamen-tarnih in protiustavnih kombinacij, zahtevati krizo vlade in odpustitev Sceibe. V torek zvečer je sam predsednik republike poklical k sebi Scel bo in mu dejal, da mora odstopiti, ker je nemogoče, da bi se vsa zadeva tako dolgo za vlačevala brez vednosti parla- NOVA KRŠITEV DEMOKRATIČNIH SVOBOŠČIN REPOUED KOLTORKE PRIREDITUE lavnega Mesa m ‘inanieniar v Banah Preteklo nedeljo popoldne [s itnela biti v Banah velika ''iltuma prireditev. Nanjo so -o ^ vaščani že dolgo časa prijavljali. Po vsej okolici je ,. v,adaJo veliko zanimanje za DJ 11 Prireditev, saj je imela biti ’eC Prva prireditev obnovljenega vaškega prosvetnega dru- «f* št.. ul# «p eli $ va «Gaj». 'v - WIUOJ7/, so pravočasno Odložili merodajnim obla-stem vse potrebne listine. Za jireditev so napravili v prilizni dolinici tik vasi prime-ten oder. Pod velikim kostanjem v vasi pa so postavili *6s^nu plesišče. Za slednje so abbili tudi dovoljenje od občinskega urada. .j V soboto zvečer so priredite-J*. stopili do policijskega komisariata na Opčinah ter pnašal, kako je z dovolje-4 iem. Tu so jim odgovorili, ia dovoljenja sicer še ni, da j® Pa prav gotovo izdano in r zato mirne duše lahko nasujejo s pripravami. In tako J1 naši prijatelji iz Ban tudi gorili. Dokončali so vse poetino v trdnem prepričanju, je vse v najlepšem redu in :? bodo imeli velik uspeh bodisi pri prireditvi kakor tudi tradicionalnem plesu. ^Toda do tega žal ni prišlo. v nedeljo zjutraj je policij-komisariat poklical na Op-'ne prireditelje. Tu so jim ; “vedali, da se prireditev ne V*16 vršit?. Bralci si lahko Odstavljajo kako so prire-hlteUi in sploh vsi vaščani iz ■ji “J1 sprejeli to vest. Jj l prireditelji so vprašali, za-j tQaj ni bilo izdano dovoljenje, 'J |e®a odgovora niso prejeli. Se- ni' o («S ie to'1 1#, 'ii "J A li,® Pa je v zadnjem tednu sto-v veljavo kakšna toza- » kasneje je bil privlečen na razlog, ki naj bi bil ta Ijj. "ufficio spettacoli» ni do-besedila igre v cenzuro. ]-A razlog bi do neke mere P«o veljat, toda, v kolikor l *P je znano, ni bilo kaj ta-■■ nikoli poprej potrebno. se zasledovali celo predstavniki slovenskih prosvetnih organizacij in novinarji, ki so prišli iz Trsta zato, da poizvedo, zakaj je bila prošnja odbita. In vendar ni obstajal najmanjši znak, da bi kdor koli skušal motiti javni red. Tega so kvečjemu motila policijska vozila, ki so pogostoma krožila po vasi. Kljub vsemu pa prireditelji niso izgubili poguma in so v tem tednu vztrajali v svojih pripravah. Upajmo, da se ne bodo našle nove ovire in da bo mogla prireditev, predvidena za jutri, potekati nemoteno’., na »sjlošno zadovoljstvo vaščanov in obiskovalcev, ki bodo nedvomno prihiteli iz bližnjih vasi in mesta. V prepovedi kulturne prireditve in javnega plesa v Banah ne vidimo čisto navadno dejanje, ki bi bilo povrh vsega morda le birokratskega značaja. To dejanje spada povsem v vrsto vseh onih dejanj, s katerimi se skušajo zlasti v zadnjem času omejevati človečanske pravice in demokratične svoboščine. Predvsem pa gledamo v tem dejanju diskriminacijo na škodo slovenske narodne manjšine in njene kulture. Sleherni Slovenec, sleherni demokrat je proti takim dejanjem in protestira proti njim. Sleherni demokrat gleda v njih tudi kršitev duha in črke memoranduma in posebnega statuta za Tržaško, ozemlje, ki med drugim določa nemoten razvoj slovenske kulture in .predvideva celo podporo iz javnih sredstev. Skrajni čas je, dà se preneha s takimi dejanji, skrajni čas je, da se prično izvajati določila posebnega statuta! imenovanju za člana upravnega sveta pokrajinskega konzorcija za strokovno izobrazbo. Po zakonu ima ta ustanova zelo važno nalogo, ker nadzira vse strokovne šole na našem področju. Obširneje bomo menta in predsedstva republike. Vodstvo de pa je isti večer sporočilo Scelbi, da zahteva njegov odstop. V sredo je Scelba na veselje vse Italije vendar Je odstopil. Do zadnjega se je krčevito oprijemal svojega stolčka in imel tako zadržanje, da so ga morali celo sami buržoazni listi grajati zaradi trmoglavosti in politične kratkovidnosti. iScelbova-Saragatova vlada je tako po 16 mesecih obstoja neslavno propadla. Vsa njena politika je bila usmerjena k uveljavitvi določenih političnih teženj neke druge države in h grobi diskriminaciji med držšvljani. Ustava je bila spravljena v pozabo, veljal je v vsej svoji antidemokratl-čnosti fašistični zakon o javni varnosti, podpirali so se delodajalski napadi proti delavstvu in proti svoboščinam v tovarnah, delalo se je na tem, da se v Italiji upostavi režim odkritega mračnjaštva in reakcije. Zato ni čudno, da so vsi zadovoljni Scelbovega padek. I-talijansko ljudstvo, kot je dejal tov. Longo na konferenci v Rimu v sredo zvečer, si želi vlade, ki bo znala postaviti in rešiti vse pereče probleme italijanske politike in gospodarstva ter pripomoči k rešitvi vprašanja miru v svetu. Tega Scelba ni hotel napraviti. Te-•ga ne bol mogla napraviti vlada, katere program bi temeljil na reakcionarnih koncepcijah in na diskriminaciji proti eni tretjini italijanskih volivcev. Zato se bodo komunisti borili — je poudaril tovariš Longo — za vlado, ki se bo naslanjala na levičarske sile. Ta borba mora izhajati prišlo prav posebno do izraza v grobi diskriminaciji proti velikemu delu italijanskega ljudstva. Zgledalo je, da Scelba namerava to svojo politiko poglobiti in pahniti tako Italijo v veliko krizo, ki bi bila političnega in ustavnega značaja. So velike težave — je dejal vodja KPT — a obstaja edina pot za rešitev krize: v spoštovanju ustave, svobode in teženj po gospodarskih reformah. Iz stranke dc, iz katere je izšel novi predsednik republike, lahko pride človek, ki bo lahko zasnoval tako politiko, ki bo odgovarjala interesom Italije. V Helsinkih so se sestali predstavniki miroljubnih sil Finska vlada je s svojo naklonjenostjo in s hvalevrednim zadržanjem omogočila skupščino miru - Veličina Herriotove poslanice - Zastopniki in opazovalci 90 dežel BONN — V kratkem bo Zah. Nemčija podpisala z ZDA sporazum, s katerim bo nemška vojska dobila iz ameriških tovarn za milijardo dolarjev orožja. V sredo popoldne se je v Helsinkih svečano otvorila skupščino miru. Otvorila se je z izvolitvijo častnega in 150 članskega delovnega predsedstva. V častno predsedstvo so bili izvoljeni : belgijska kraljica Elizabeta, gospa Nehru, bivši mehiški predsednik Cardenas in častni predsednik jrancoske skupščine Edouard Herriot. Slednji je bil pravzaprav izvoljen za predsednika helsinške skupščine. Takoj po izvolitvi delovnega predsedstva, v katerem sedijo zelo ugledne osebnosti iz vsega sveta, so en belgijski, en indijski, en mehiški in en francoski delegat prebrali pozdravna pisma 4 članov častnega predsedstva. Veliko navdušenja je prav posebno zbudilo pozdravno pismo 83-letnega radikalca Herriota, v katerem se med drugim pravi: «Sprejmite moj prispevek; ki je prispevek 83-letnega starca, ki ne bo več dolgo gledal luči sveta.' Z vsemi silami, ki jili imam še v sebi, vas rotim, da se združite na moralnem polju še bolj kot na političnem, kajti treba je zagotoviti vsakemu narodu pravico do miru, braniti žene in otroke in uresničiti najlepšo poslanico, ki je bila kdaj naslovljena svetu: «Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje». Otvoritveno zasedanje skupščine miru t) Helsinkih je dobilo še svečanejše obeležje, ko je stopil na govorniško tribuno guverner finske prestolnice Meliti, izrekel vsem delegatom dobrodošlico in nazval skupščino kot «olimpijske igre miru». Že to dejstvo, da je finska vlada poslala svojega predstavnika na sirijskega parlamenta, p red sed-skupščino, dokazuje važnost te- I nik mednarodne kmetijske or-ga dogodka. O tej važnosti pa gani zavije pri OZN, univerzite- panik dežel. To dokazuje, da se mala Finska globoko zaveda dela, ki ga lahko opravljajo ljudje, zbrani na skupščini. Dobro bi bilo, da bi se tega zavedale tudi druge vlade. ___ Tudi število delegatov je ogromno. V Helsinki so prispeli uradni predstavniki in opazovalci 90 dežel, vseh političnih prepričanj" in veroizpovedi. Z njimi je prispelo tudi veliko novinarjev, med katerimi so tudi ameriški, ki jih na drugih takih skupščinah ni bilo. Med predstavniki so: turški pesnik Nazim llikmel, podpredsednik ne govori le nastop guvernerja glavnega mesta Finske, govori ozračje, ki se sploh opaža v Helsinkih. Glavne ulice so vse v zastavah, skupščini je bila dana najlepša dvorana v mestu, ministrski predsednik Kekko-nen je sporočil, det namerava danes sprejeli glavne predstavnike vseh na skupščini tasto- Ini profesorji, bivši ministri, parlamentarci, umetniki, verski predstavniki in delavci, kmetje in žene, komunisti in demokristjani, socialisti in liberalci. Dejansko je torej to skupščina, ki predstavlja nekaj novega za svet. Po vseh formalnostih, ki so bile opravljene ob otvoritvi PO VEČTEDENSKIH INTENZIVNIH PRIPRAVAH Kongres tržaških žena bo jutri ob 9.30 v dvorani kina “Grattacielo** Pozdrav sovjetskih antifašističnih žena in Mednarodne demokratične ženske zveze - Prisotne bodo zastopnice italijanskih žena skupščine je spregovoril v sredo zvečer francoski atomski učenjak Joliot-Curie, ki je podal pregled vseh pozitivnih korakov k zmanjšanju napetosti in k ohranitvi in utrditvi miru ter povedal, kakšni bi morali biti po njegovem mnenju nadaljnji koraki za dosego resničnega miru. V četrtek se je začela diskusija. Vanjo je poseglo veliko delegatov, ki so iznesli svoja stališča in gledanja. O tem bomo poročali prihodnjič. Ker se predstavniki sil miru našega mesta niso mogli udeležiti skupščine v Helsinkih, je tržaški odbor miru poslal njenemu predsedstvu pismo, s katerim pristopa k tej pobudi in zagotavlja vso svojo podporo, vsem pozitivnim sklepom, ki bi iz del skupščine izšli. Istočasno javlja, kaj se je dogodilo v Trstu ub priliki kampunje za nabiranje podpisov pod Dunajskim apelom: prepoved nabiranja podpisov, pridržanje nabiralcev podpisov s strani policije, globe itd. Kljub temu, pravi pismo odbora miru, je bilo do sedaj nabranih v Trstu 81.200' podpisov. Kampanja pa se še nadaljuje in se bo nadaljevala za pridobitev čedalje večjih množic stvari mimru in prijateljstvo med marodi. pisali o tej komisiji, ko se bo sestala; takrat bomo lahko po- ne'samo izTniciati’od"zgoraj" marveč predvsem iz iniciativ drobneje spoznali njeno važnost in delovanje. HONG KONIG — Cangkajško. ve vojne ladje so v sredo u-stavile in rekvirirale dve britanski ladji, ki sta pluli v smeri Kitajske. COLOMBO — V Južni Aziji se je lahko opazoval popolni sončni mrk, do katerega je prišlo v ponedeljek. Mrk je trajal sedem minut in tri sekunde. od spodaj. Tov. Togliatti je ob padcu Scelbove vlade podal izjavo, v kateri se pravi, da je padec Scelbe sreča za italijansko demokracijo. Italijani so se oddahnili, ko so zvedeli za ta padec. Scelba — je nadaljeval tov. Togliatti — se ni nikoli kot politik dvignil iznad povprečnosti. Najtežje pa je dejstvo, da se je Scelba skupno s svojimi pristaši v vodstvu dc smatral za nekaj nad parlamentom, nad predsednikom republike, nad ustavo. To je Jutri ob 9.30 pričenja v kinu Grattacielo (ul. Cesare Battisti) Kongres tržaške žene, za katerega so se več tednov vršile aktivne priprave. Dn»viu reu Kuintresa je naslednji: 1 1. Izvolitev predsedstva in komisij; 2. «Za emancipacijo žena, za obrambo družine in miru» (govori Jole Deferri); 3. Intervencija Zorke Legi-ša-Mervic; 4. Diskusija in zaključki; 5. Izvolitev Glavnega sveta Zveze demokratičnih žena. Kongres se deli na dopoldansko in popoldansko zasedanje. Dopoldansko se bo vršilo v kinu «Grattacielo», do- čim se bo popoldansko delo nadaljevalo v mali dvorani kina «Rossetti». Pričakovanje za kongres je med tržaškimi ženami veliko. Priprave, ki so se vršile po mestu in podeželju, med Slovenkami in Italijankami, so dokazale, da se tržaške žene globoko zavedajo problemov, ki jih bodo morale na kongresu postaviti, in konkretnih rešitev, ki jih bo moral kongres nakazati za nadaljnje delo. Zenski problemi so številni in važni. V glavnem se uvrščajo med vse ostale splošne probleme, ki tarejo naše mesto in vse prebivalstvo brez razlike. So gospodarskega, socialnega in splošno političnega značaja, so nacionalnega zna- Molotov nakazuje konkretna sredstva za zmanjšanje napetosti V glavnem so se štirje zunanji ministri sporazumeli o poteku ženevske konference - Proslava desetletnice OZN V s v 8. jjna nova odredba mislimo, bi ie dolžnost merodajnih o-s-^i, da tako odredbo vsaj r°Če javnosti. N ?°da v zadevi Ban je še ne- jJ drugega. Istočasno s probi,0 Za kulturno prireditev je s * Predložena tudi prošnja oc “| s, tradicionalen ples na pro-ld'A i rn> takoimenovano «Sagro» y "rnantenjado». Kar bi do ne-'bere lahko veljalo za kul-bern° Prireditev, ne more v no-$3°61,1 Primeru veljati za ples, I'0.Inanj pa za «mantenjado». Ca. na žalost ni bilo dovo-£ * niti za to. $6 'nče ni tako naiven, da bi de,, ®1 Prepričati, da je do ne-*8ois e Prepovedi prišlo iti t zaradi cenzure; kajti ples H* c^ntenjada» nista podreje-Mti^rebitni cenzuri. Pripom-W želimo, da se kaj ta-\ ni še nikoli zgodilo. \ nteniada» je, lahko reče-iiek st°letna tradicija, toda rji *teri policijski funkciona-HtiC ^°-baje istovetili s po-m sprevodom, kar je se-Popolnoma nesmiselno. deie ^sto, da bi oblasti iz-brire .^oljenje za kulturno \i' a'tev, ples in «mantenja-Poslale v nedeljo v e ' ■el 5, ■ITT- I j,ij c«1’ ,rifJne nešteto policistov, uni-16 j in v civilu, tako da ‘Sli; edal° Pravcato obsedno ■ Intel se je vtis, da so , in zelo mirno vasico Tot. Gelimi imenovan v Komisijo za strokovno izobrazbo Tov, Marij Gerbec, tajnik Zveze malih posestnikov je prejel te dni od generalnega vladnega komisariata odlok o V ponedeljek se je v San Franciscu òtvorilo slavnostno zasedanje glavne skupščine OZN, ki proslavlja deseto o-bletnico svojega obstoja. Na' skupščini je prvi govoril predsednik ZIDA Eisenhower, ki je poveličeval smotre, zaradi katerih je organizacija nastala, ni pa dokazal na terenu konkretnih perspektiv bližnjega sestanka 4 velikih, ki se bo začel 18. julija, da namerava opustili splošne formule. Ob tej priliki ni 'pozabil bežno o-meniti «osvoboditve» ljudskih demokracij, kar ne govori v prid ameriške dobre volje. Na vsak način je v- vseh teh dneh prišlo na zasedanju OZN do izraza dejstvo, da morajo vsi govorniki dotakniti vprašanja pomiritve v svetu, ki je postalo realno in izved- ljali v najnovejših deklaracijah ljivo. To pomeni, da kijub_ vsem svojim pomanjkljivostmi lahko igra OlZN še veliko vlogo v naporih za zbližanje med deželami in za dosego miru v svetu. Gotovo pa je, da bo OZN lahko izvedla to svojo nalogo, če se bodo njenih principov, ki so zrasli pred desetimi leti v hudih letih vojne proti nacifašističnemu imperializmu, držale vse dežele. Tov. Molotov je v svojem govoru v sredo zelo jasno povedal, kakšna bi morala biti vloga OlZN in je tudi v imenu Sovjetske zveze podal konkretne predloge, na podlagi katerih bi se morale začeti diskusije o vseh perečih vprašanjih. Ti predlogi niso v bistvu nič dfu-gega kot principi, ki so obve- Odhod Nehruja iz ZSSR po podpisu skupne izjave MOSKVIAi — Indijski ministrski predsednik Nehru, ki se je zadržal skoraj 20 dni na obisku v Sovjetski zvezi, je odpotoval iz Moskve z letalom v četrtek zjutraj. Na letališču so ga ob odhodu pozdravili najvišji sovjetski voditelji na čelu z vladnim predsednikom Bulganinom. Tovariš Bulganin je v svojem kratkem nagovoru dejal, da odnosi med Indijo in Sovjetsko zvezo lahko služijo za vzgled v uresničenju ideje o mirnem sožitju med državami z različno družbeno ureditvijo. Bulganin je v svojem nagovoru ponovno potrdil, da je sprejel Nehrujevo vabilo za obisk v Indiji. Bulganin bo verjetno obiskal Indijo pozimi. Pretino je odpotoval, je Neh- ru dejal, da je skupna deklaracija, ki je bila podpisana med obema delegacijama, simbol sovjetsko-indijskega prijateljstva in jamstvo za bodočnost obeh dežel. Skupna deklaracija, ki je bila podpisana od Bulganina in Nehruja v sredo zvečer, pravi, da bodo indijsko-sovjet-ski odnosi temeljili na 5 načelih: 1. na medsebojnem spoštovanju ozemeljske nedotakljivosti in suverenosti; 2. na nenapadalnosti; 3. na nevme-šavanju v notranje zadeve iz kakršnega koli gospodarskega, političnega ali ideološkega razloga; 4. na enakopravnosti in skupnih interesih; S. na mirnem sožitju. Deklaracija pravi, da je treba vzpostaviti v svetu ozra- čje zaupanja med malimi in velikimi deželami. Podpisniki odobravajo načela bandunške konference in menijo, da se bodo na miren način uvelja' ville zakonite pravtice Kitajske do Formoze in do sedeža v OZN. Glede indokitajskega vprašanja se pravi, da se danes spričo najnovejših dogodkov v Južnem Vietnamu pojavlja nova nevarnost, ki lahko ogroža sklepe ženevske konference. Zato se morajo ti sklepi čimprej izvesti. Deklaracija se zavzema za prepoved iti uničenje atomskega orožja, za zmanjšanje in omejitev o-borožitve, za mirno sožitje, za poglabljanje stikov in prijateljstva med Indijo in Sovjetsko zvezo. med Sovjetsko zvezo in Kitajsko na eni ter drugimi deželami na drugi strani. Molotov je torej dejal, da je treba iz besed preiti k dejanjem in je zato predlagal naslednje: pre-hehanje vojne propagande v vseh deželah, sporazum med velesilami za odstranitev vseh vojaških baz v tujini, razvoj mirnega izkoriščanja atomske energije in pomoč nerazvitim deželam, sporazum za umik čet iz Nemčije, rešitev največjih azijskih problemov, od-* stranitev vseh pregraj, ki o-mejujejo mednarodno trgovino in gospodarsko sodelovàhje, razvoj intenzivnih in stalnih kulturnih stikov med deželami. Govor Molotova je bil prav zaradi svoje konkretnosti u godno sprejet in je v vseh delegatih ustvaril vtis, da je skoraj nemogoče odbiti znova ponujeno roko. Te konkretne besede so bile še potrjene od Molotovljevega predloga, naj se omogoči Italiji, Finski, Avstriji, 'Madžarski, Romuniji in Bolgariji vstop v OZN. Istočasno, ko se vrši zasedanje OZN, so se začeli tudi razgovori med štirimi zunanjimi ministri, ki naj bi se dogovorili o poteku konference štirih v Ženevi. V glavnem so se ministri sporazumeli, le Ameri-kanci vztrajajo, naj bi konferenca trajala od 4 do 6 dni in naj bi se na njej vršile splošne razprave. ZSSR pa si zamišlja sestanek kot konkretno delo za rešitev določenih vprašanj, ne pa kot akademijo, na kateri se ne bi nič doseglo. lloniaiiMtiia pitela v ligam BUENOS AIRES — Po vesteh, ki so se v zadnjih dneh razširile, je zgledalo, da se je položaj Perona omajal. V, sre- do je argentinska vlada celo podala ostavko. V četrtek pa se je zvedelo, da vse te govorice ne odgovarjajo resnici, da je Peronov položaj utrjen in da je ostavka vlade le Peronova poteza za še večjo utrditev njegjovega režima. Haglei lisi pioti oborožitvi Itoilje LONDON — Liberalni list «Manchester Guardian» je v ponedeljek napisal članek o naporih za pomiritev v svetu. V tej zvezi piše list, da bi bilo najboljše razveljaviti sklep o oborožitvi Zah. Nemčije. To bi odločilno pripomoglo k pogajanjem med velesilami. čaja. Predvsem pa se žene zavedajo, da je treba v sedanjem trenutku zavzeti odločno stališče napram vprašanju vojne ali miru, ki se skuša danes bolj kot včeraj reševati po vsem svetu. Emancipacija žene od spon, ki jo še vedno postavljajo v podrejen poloiaj, se bo mogla doseči le, če se bodo vse ali pa vsaj velika večina žena zavedale važnosti akcij za dosego te osnovne zahteve vsega ženskega gibanja v modernih časih. Res je, da so žene po dolgih borbah dosegle določene politične in tudi gospodarsko-socialne pravice. Toda volilna pravica ni vse, možnost vstopa v nekatere poklice ne pomeni, da se je žena politično in gospodarsko popolnoma osamo, svojila, t. j. emancipirala. Ce danes pogledamo, se družba do žene še vedno žaljivo vede, še vedno se ji samo v besedah priznavajo vse pravice, praktično pa se ji osporava pravica do zavzemanja vseh političnih položajev, do uživanja vseh demokratičnih pravic, do enakega plačila za enako delo, do kakršnega koli poklica, za katerega je sposobna itd. Vse to pomeni, da je žena zainteresirana v splošnih borbah, ki se vodijo za rešitev gospodarske krize, proti diskriminaciji na političnem in narodnem polju, proti kršitvam vseh tistih načel, ki so vsaj v splošnem zmagala v zadnji težki vojni proti nacifašizmu. Slovenskim ženam s zelo jasno in odločno postavlja vprašanje borbe za nacionalne pravice, ki jih slovensko prebivalstvo kljub neštetim obljubam, kljub podpisanim dokumentom ne uživa. Zato bo moral kongres tudi o tej zadevi jasno spregovoriti, ker je to globoko občuteno. Tržaška žena gre torej na svoj kongres s samo-ponosom in z zavestjo, da lahko doseže vse svoje pravice. Pii tem ji morajo pomagati tudi možje, ker se bo le tako dokazalo, da ni razlike med moškim in ženo, da oba tvorita enoto v boju za skupnih ciljev. Kongres tržaške žene je prejel do sedaj številne pozdrave ženskih organizacij iz Italije. Te dni pa je najbolj razveselil žene pozdrav, ki so ga kongresu poslale sovjetske antifašistične žene. Pozdrav bo prebran na kongresu. Istočasno so nam povedali, da je kongres prejel pozdravno brzojavko od Mednarodne demokratične zveze žena in od Zveze francoskih žena. Zveza italijanskih žena bo poslala na kongres dve predstavnici: Ado Alessandrini in Carmen Zanti. Kongresa s ebodo udeležila tudi ženska predstavništva iz Vidma, Gorice in Benetk. stavkajoče i Saint Itaiieu PARIZ — 2000 policistov je skušalo z divjimi napadi preprečiti vhod delavcev v ladjedelnico «Penhoet» v obalnem mestu Saint-Nazaire. Delavci so že več dni stavkali za dosego svojih mezdnih zahtev. Zaradi kompaktnega odgovora delavcev na policijske napade so morale oblasti poseči vmes in posredovati za rešitev spora,. Delavske zahteve so bile sprejete, policija se je morala umakniti. V napadih je bilo ranjenih 25 ljudi. Izid volitev v framski senat PARIZ — Na nedeljskih volitvah za prenovitev polovice senatnih sedežev ni prišlo do bistvenih sprememb razen malega napredka radikalcev, ki so dobili 6 sedežev več, in padca golistov. K PF je ohranila svoje pozicije in v nekaterih krajih' napredovala. V nekaterih volilnih okrožjih je KPF osredotočila svoje glasove na socialistične kandidate. Nelogično pojmovanje Ne ljubimo polemike zaradi polemike. Prihajamo pa. do zaključka, da nekateri niso tega mnenja in da čakajo priliko, ko lahko kaj napišejo proti nam. Čeprav se ne oziramo na feljtone Miška Kranjca v «Ljubljanskem dnevniku», s katerimi se prikazujejo rezultati beograjskih razgovorov v lažni in obrekljivi luči, ne moremo mimo napadov, ki nimajo nobene zveze s tako-zvano kritiko, o kateri se na drugi strani tako pogostoma govori. Imamo pač vtis, da se ta «kritika:» zelo enostransko pojmuje. Nekateri si zamišljajo, da se «kritike» lahko poslužujejo samo eni, drugi pa bi morali na vse molčati, sklanjati glavo in krščansko nastavljati desno lice. Da, smo si na jasnem: mi ne nameravamo nastavljati lic nikomur. Govorimo o napadih, ne morda Komunistična mladina Italije se je sestala na svojem XIV. kongresu MILANO — V četrtek se je začel v gledališču «Lirico» XIV. kongres Zveze italijanske komunistične mladine (F-GCI). Kongres bo trajal do nedelje in bo razpravljal o vseh perečih problemih italijanske mladine, ki se danes nahaja pred težkimi nalogami političnega, socialnega, gospo-darskega in kulturnega značaja. Na zaključnem zasedanju kongresa bp spregovoril namestnik sekretarja KPI tov. Luigi Longo. Poročilo je v četrtek zjutraj v imenu Centralnega komiteja FOCI podal tov. Enrico Berlinguer, ki je z izčrpno analizo pregledal položaj, v katerem se nahaja italijanska mladina in v glavnih obrisih nakazal naloge, ki jih ima organizacija komunistične mla- dine za vzpostavitev enotne mladinske fronte, ki mora voditi borbo za rešitev vseh perečih vprašanj. Na kongresu so zastopane številne organizacija komunistične mladine drugih dežel. Kongres je prejel iz vsega sveta prisrčne pozdravne brzojavke. sluge, ki jih ima na šolskem, kulturnem in umetniškem področju. Tov. Marchesi je univerzitetni profesor in je bil nekaj časa rektor univerze v Padovi. Zlata kolajna tov. Marchesiju PADOVA — Tov. Concetto Marchesi, član CK KPI, poslanec in eden izmed najboljših in največjih latinistov' v svetu je prejel brzojavko italijanskega prosvetnega ministra Erminija, ki mu sporoča, da mu je bila podeljena diploma z zlato kolajno za za- neznano kam. Ameriška gangsterska tolpa v Rimu RIM — Javlja se, da so prispeli v Italijo in da se nahajajo v Rimu člani petčlanske gangsterske tolpe, ki 7. a-prila okradli v New Yorku banko in zlatarno, kjer so odnesli denarja za 250 milijonov Ur. Štirim članom tolpe so v Riuiu odvzeli potne liste. Peti član, ki je ženska, pa je izginil o kakem Mišku Kranjcu. Govorimo n. pr. o takem napadu, kot ga Je v torek 21. junija t. I. objavil proti Komunistični partiji Indije «Slovenski poročevalec» iz Ljubljane. Da dokažemo, da gre tu za popolnoma sovražen izpad, ki nima nič skupnega s kako diskusijo, kritiko ali polemiko, naj navedemo zadnji odstavek članka: «Nehruja so v Sovjetski zvezi izredno prisrčno sprejeli. Iz sovjetske enciklopedije so Iztrgali strani, ki ga opisujejo kot agen-. ta kapitalizma, postal je napreden, pameten, skratka človek, ki se ga izplača imeti za pr P J atei j a. Indijski komunisti so izgubili najvažnejši adut, sveto o-pozicijsko stališče z blagoslovom Moskve. Misliti s svojimi možgani, odločati sami, pomagati prt urejevanju dežele, tega v njihovih priročnikih ni, tega ne znajo. Ne glede na to, kako pozno v noč gorijo luči poslopja med starim in novim Delhijem». In v tem tonu je napisan ves članek v dolžini pol stolpca. Nasi bralci st bodo ustvarili sodbo sami. Ne vemo, kaj bi pisci in navdihovulci takega sovražnega Izpada rekli, če bi Jih napadali v istem tonu. Zagnali bi verjetno hrup, ki bi segal do neba. Toda .mi hočemo dokazati, da ne mislimo zdrkniti na lak teren. Za nas je tak način pisanja provokacija, kateri ne nameravamo nasesti. Mnenja smo tudi, da Je tisti, ki je to napisal, človek, ki Je proti beograjski deklaraciji in proti normalizaciji odnosov. Ce je to «način diskusije», tedaj bo to pogovor med glušel. Na koncu hočemo t udi povedati svoj vtis, ki ga bodo lahko izbrisala le dejstva: zgleda, da se vneto Išče vsaka prilika za napad na komunistično gibanje v svetu, d očim ni niti z Dlo-gehovo svetilko najti kakršne koli «kritike» na račun sovražnikov komunističnega kihanja. Ne mtsltmo, da Je to znak normalizacije. PRISPEVEK NAŠEGA LJUDSTVA K ZLOMU NACIFAŠIZMA Kako so nabrežinski tovariši onemogočili fašistično organizacijo Doprinos Nabrežine v NOB - Nad 1 milijon lir za posojilo svobode - Velika zbirka v materialu in živilih - 42 partizanov, 21 v prekomorskih brigadah Nabrežina je znana v svetu zaradi svojih kamnolomov. Niso pa. isto tako dobro znane dolge in teške borbe nabrežin-skih kamnarjev in delovnega ljudstva na splošno. In vendar so se že v prejšnjem stoletju ustanovile v Nabrežini delavske organizacije, ki so bile prvotno socialnega in kulturnega, pozneje pa političnega značaja. Nabrežina je dala voditelje iz delavskih vrst, dala je napredne intelektualce in pesnike. Za časa fašizma je vedno obstajala skupina požrtvovalnih tovarišev, ki so se organizirano borili proti fašizmu, od teh so nekateri še živi, drugi so padli za časa NOB. Med padlimi je tudi organizator delavskega gibanja v Nabrežini Burger Josip. Leta 1933 je nad 50 odstotkov mladincev, ki so jih organizirali v fašistično mladinsko organizacijo, pristopilo h komunistični mladini. Posebna zasluga za propagandno delo, ki je bilo izvršeno med mladino, gre tovarišema Rukinu in Burgerju. Ta dogodek je visoke fašistične hie-rarhe zelo razburil. Kot posledica tega je takratni zloglasni komisar fašistične politične policije dr. Favazzi poklical tajnika nabrežinskega «fascia» Gigliottija, ga prav surovo nahrulil in mu v zaključku razgovora, ki je bij, brez dvoma precej buren, dejal: «Bisogna sciogliere la gioventù fascista, perchè ad Aurisina in seno a questa vi è un vero vivaio comunista» (treba je razpustiti fašistično mladino, ker je v njenih vrstah v Nabrežini pravo gnezdo komunistov). Leta 1934 je policija aretirala več vaščanov; leto dni kasneje so jih deset od teh spravili pred Posebno sodišče, ki jih je skupno obsodilo na nad 50 let ječe. Leta 1941 sta prišla še dva vaščana pred Pdsebno sodišče in obsojena sta bila na skupno 23 let zapora. Se pred padcem Mussolinijevega režima je šlo nekaj nabrežinskih fantov v partizane. Družine pa so bile zaradi tega stalno preganjane. Od padca fašizma pa do osvoboditve je šlo v partizane iz Nabrežine 42 fantov in deklet, 21 partizanov pa se je borilo v prekomorskih brigadah. Veliko je bilo število aktivistov na terenu, ki so se trudili in žrtvovali v nabiralnih in drugih akcijah. Za časa NOB so se dobro izkazali tudi nabre-žihski trgovci, ki so na razne načine, s pomočjo aktivistov pridržali od živilskih nakaznic posameznih družin po nekaj dekagramov tako, da se je nabralo vsak teden nad sto kg živeža za partizansko vojsko. Tudi kar se tiče pomoči v denarju, je bila verjetno Nabrežina na prvem mestu. Dej-styo je, da se je nabral za po- sojilo svobode nad 1 milijon lir. Med drugim je dala Nabrežina kakih 250 kg raznih zdravil, 5 motociklov, 65 dvokoles, 15 radijskih sprejemnikov in več družin je rade volje odstopilo partizanom usnjene suknje, ki so bile za takratne razmere že dragocena stvar. Kot druge vasi našega podeželja, tako ima tudi Nabrežina svoje padle v NOB in žrtve nacifašizma, ki so dale svoje življenje še prej. V partizanskih borbah in na posledicah preganjanja je padlo in umrlo 39 nabrežinskih fantov in družinskih glavarjev, Slovencev in Italijanov. Število interniranih v nemških taboriščih je zelo visoko. Dejstvo je, da so Nemci 27. februarja 1944 blokirali vas z vseh strani ip odvedli vse moške od 17 leta dalje, ki so jih našli doma. To je nekaj podatkov, ki zgovorno kažejo, da Nabrežina ni prav nič zaostajala za drugimi vasmi v borbi za lepše in pravičnejše življenje delovnega človeka. V tem duhu koraka po začrtani poti večina vaščanov tudi danes, ker so prepričani, da je treba proslavljati desetletnico NOB v enotni povezavi med Slovenci in Italijani, ki je vladala za časa osvobodilne borbe. Zavedajo se da je treba to bratstvo in enotnost vseh naprednih sil še bolj krepiti, da skupno dosežemo uveljavitev pravic, ki nam jih daje Londonski sporazum in pravičnejšo socialno ureditev družbe. Z. Neverjetno izsiljevanje italijanskega duhovnika V mali obrežni vasici Bonasia na Sicilji je prišlo v javnost podlo in nizkotno izsiljevanje, ki ga je izvajal neki duhovnik. Ubožen ribič, neki Antonino Ingrassia, ki je sekretar partijske sekcije v tej vasici, ima otroka, ki boleha na levkemiji. Jasno je, da mu njegove težke finančne razmere ne dopuščajo, da 'bi zdravil otroka v kaki kliniki, kot bi bilo to potrebno. Tega se je še predobro zavedal neki duhovnik, približal se je tovarišu in mu dejal, naj raz-trže partijsko izkaznico in se javno odreče svojim idealom. V tem primeru bo njegov sin poslan brezplačno v moderno kliniko, kjer mu bodo rešili življenje. Na nizkotno izsiljevanje je dal tovariš Ingrassia tarle odgovor: «Za našega sina smo napravili vse, kar nam je bilo mogoče in to bomo storili tudi v bodoče... Toda mi. ki smo u-stanovili sekcijo partije, ne moremo menjati obličja». Vest o sramotnem in nečlo- veškem izsiljevanju ter dostojanstvenem odgovoru tovariša Ingrassija, se je kmalu razširila po vsej Siciliji in med delovnim. ljudstvom se je takoj začela plemenita akcija v nabiranju denarja za kritje stroškov zdravljenja težko bolnega otroka. Drž «va opeharjena za 40 milijard lir Prejšnji teden se je po 15 mesecih razprav zaključila pred rimskim sodiščem kazenska razprava zaradi sleparije z valuto, ki je imela senzacionalni odmev v vsej državi. Na zatožni klopi je bilo kakih 150 obtožencev, večinoma znanih industrijcev, trgovcev, borznih agentov itd. Kljub težkim in dokazanim obtožbam so bili obsojeni na izredno mile kazni od 8 mesecev do največ 5 let zapora; 105 obtožencev je bilo oproščenih. Ja- vni tožilec je zahteval skupno za kakih 1000 let zapora, do-čim je izrekel obsodbe na skupnih 108 let. Obtoženci so s sleparijami z valuto oškodovali državo za pribilžno 40 milijard lir. Japonci protestirajo proli oporiščem Z.D.A. Agencija «Kjodo Tsušin» poroča, da so predstavniki prebivalcev Sunakaja poslali v zadnjem času japonski vladi resolucijo s katero protestirajo zaradi razširitve ameriškega letalskega oporišča v Tacikawa. Razen tega je bilo zadnje dni maja protestno zborovanje v Aikiju, ki ga je organiziral sindikalni svet. Zborovanja se je udeležilo nad petsto oseb. Udeleženci so protestirali zaradi razširitve ameriškega letalskega oporišča v Komaklju. Alma Vivoda V torek, 28. junija poteka 12. obletnica smrti Alme Vivode, ki je padla na ta dan na iržaških ulicah. Vračala se je z nekega sestanka in opazila, da jo agenti zasledujejo. Da ve izogne aretaciji je hladnokrvno odvrgla proti njim ročno bombo, ki je eksplodirala •in smrtno ranila tudi neustrašno borko. Alma Vivoda je bila skupno z najboljšimi sinovi proletarskih Milj, Kolaričem in Frausinom vedno v prvih vrstah v borbi proti fašizmu za boljše življenje človeštva. S svojim vztrajnim in požrtvovalnim delom je bila za vzgled ženam, ki so čutile v njej sposobna in neustrašno voditeljico in jo bodo kot tako vedno ohranile v svojem spominu. Večna slava junaški borki Almi Vivoda! Pravi vzroki upora proti peronskemu režimu Za uporniki so stali ameriški vodilni krogi in nekatere cerkvene oblasti - Peron najprej miljenec Vatikana, nato pa... filokomunist Upor proti Peronu, ki se je j bo spor med cerkvijo in državo ‘čel v četrtek 16. junija o- reši) z ljudskim glasovanjem, začel krog poldne z letalskim napadom na vladno palačo in središče Buenos Airesa, je bil zadušen. Vojska pod vodstvom obrambnega ministra gen. Lucerà kontrolira položaj in je ponovno vzpostavila red v Buenos Airesu in drugih mestih Argentine. Po zadnjih ve-steh zgleda, da se je kljub zadušitvi upora položaj Perona omajal in je gen. Lucero, o-brambni minister in poveljnik vseh protiuporniških sil dejanski gospodar dežele. Zgleda tudi, da je gen. Ducerà zahteval od Perona v zameno za odločilni poseg vojske v operacije proti upornikom obljubo, da se bo po popolni pomiritvi dežele sestavil triumvirat brez Perona ki bo moral v teku šestih mesecev odstopiti s predsedniškega mesta. Drugi znak omajanega Peronovega položaja je tudi ta, da je Peron izjavil že v teku bojev proti upornikom, da se OPIS POTOVANJA SOVJETSKIH PEDAGOGOV PO JUGOSLAVIJI “ZSSR, to je mir, in tudi mi Jugoslovani smo za mir" - je dejal stari profesor iz Beograda Krasote Postojnske jame - Slikovitost dalmatinske obale - 26. maja odhod delegacije (Nadaljevanje in konec) Treba je še veliko napravili, in v tem smislu je bila diskusija na kongresu zelo razgibana. Govori vzgojiteljev dokazujejo njihovo globoko predanost, njihovo željo po izboljšanju poučevalnih metod v vseh pogledih, pa delo-vanju za stalni razvoj šolskega področja. Sovjetski vzgojitelji so govorili o sistemu javne vzgoje v ZSSR. Ko sem pozdravil kongres, sem podčrtal veliko spoštovanje sovjetskega ljudstva do bratskih narodov Jugoslavije. Sovjetski ljudje, sem dejal, ne bodo nikoli pozabili, da smo se ramo ob rami borili v boju pro. ti fašističnim barbarom. Moje besede so bile sprejete z burnim odobravanjem. Vabilo, naj se letos pošlje v ZSSR delegacija jugoslovanskih osnovno in srednješolskih vzgojiteljev, je bilo sprejeto z velikim veseljem. 1‘redstavniki sovjetske dežele so bili sprejeli v znaku velikega prijateljstva. I\a dolgo so nas spraševali o ZSSR, o šoli in vzgojiteljih. Okrog vzgojiteljice Vedorove iz Stalingrada se je zgrnila množica; rekli so ji, da DUBROVNIK Iz življenja v Sovjetski zvezi NOVE TRGOVINE V MOSKVI Omrežje moskovskih trgovin se vedno bolj raztega. Od začetka leta pa do danes so odprli v Moskvi petdeset novih trgovin. Nadaljnjih petdeset bodo odprli še pred koncem leta. Razen tega bodo razširili v teku tega leta kakih IH0 trgovskih podjetij. RAZVOJ VEČERNIH SOL Ministrstvo , za višješolsko izobrazbo je dalo pobudo za otvoritev novih višjih večernih šol za usposobitev specialistov. V več mestih se bodo otvo-rili novi višji večerni šolski zavodi. V kratkem bo otvo-rjena večerna politehnična šola v Komsomolsku ob rek: Amur, nadalje šola za mehaniko v Molotovu ter nov odsek v večerni šoli z.a mehaniko v Kolomni, v moskovski pokrajini. V načrtu je nadalje otvoritev novih odsekov zavoda za gradbene inženirje v Alma Ati in Irkutsku, ki bodo po- svečeni izključno učenju potom korespondence. NAlD 3000 DOMOV POČITKA Turistična sezona je v Sovjetski zvezi v polnem razmahu. V 350 turističnih krajih razpolagajo z nad 3.000 domovi počitka in zdravilišči za c-troke in odrasle. Lansko leto je prebilo svoje počitnice v teh domovih približno 5 milijonov oseb. Predvideva se, da bo dotok letos še večji. V Sočiju je sedaj na dopustu kakih 115 tisoč oseb. To letovišče bodo-letos še razširili in sicer z gradnjo devetih novih domov počitka. V Georgiji je na razpolago delavcem 130 domov počitka, ki bodo sprejeli 150 tisoč letoviščarjev. Tudi v Kazahstanu so letos otvorili 22 novih zdravilišč in domov oddiha. V zapadni pokrajini Bajkalskega jezera je na razpolago za zdravljenje kakih 300 vrelcev mineralne vode. Odprtih je deset zdravilišč in domov počitka. V teh domovih bodo preživeli svoj letni dopust kovinarji, rudarji, gozdni delavci, strojniki ter kolhozniki iz Sibirije. Počitniška sezona je bila pred kratkim otvorjena tudi v 'Ukrajini, na Uralih in na Dalj-njem vzhodu. GRADNJA NAJVECJIH TOVARN BOMBAŽA V kratkem bo začela obratovati predilnica bombaža v Ka-mišinu, ki je največja v ZSSR. Nova tovarna bo lahko proizvajala dnevno milijon metrov blaga. Sedaj postavljajo stroje v tvornici št.l za prejo in tkanje, ki bo razpolagala s 120 tisoč vreteni. V tovarno je prišlo zadostno število mladih inženirjev in specializiranih delavcev iz Moskve, Leningrada, Ivanova in Taškenta. Na kraju samem se gradi pravcato mesto za tekstilne delavce. Zgrajenih je bilo že stanovanj v površini 40.000 kv m. Za delavce so odprli trgovine, menze, bolnice, dočim imajo njihovi otroci svoje vrtce, o-snovno šolo in srednjo strokovno šolo. Otvorjen je bil nadalje delavski krožek in športni stadion. je v dneh slavne bitke vsa Jugoslavija spremljala to borbo. Dobesedno se je grabilo po zna. čkah z belo golobico, katere smo prinesli. Neki beograjski vzgojitelj potem, ko si je nadel to značko na jopo, je izjavil, da bo govoril svojim učencem o lem srečanju, jim bo pokazal go. lobico in jim bo rekel; «ZSSR, to je mir in mi Jugoslovani smo tudi za mir». 15. maj je bil velik dan na kongresu. Vest o skorajšnjem prihodu sovjetske vladne delegacije v Jugoslavijo se je bliskovito razširila. Vznemirjenost je bila velika. Približevali so se nam, nam stiskali roke, izražali upanje, da se bodo poslej vzpostavili najbolj prijateljski odnosi med našima dvema deželama; trdilo se. je, da bodo h razgovori prav gotovo veliko prispevali k utrditvi miru v vsej Evropi. Potem, ob našem potovanju po deželi so se naši jugoslovanski sobesedniki neprenehoma vračali na ta argument. Po zaključku kongresa smo se ria povabilo ljubeznivih gostov skupno z drugimi inozemskimi, delegati (iz Francije, Zah, Nemčije, Anglije, Grčije, Nizozemske, Burme) odpravili na malo križarjenje po jadranski obali in Bosni. Dalmatinska obala je starodavna in edinstvena pokrajina ; njena zgodovina je dolga in razgibana. Malo dežel nudi tako združitev in nenavadno mešanico različnih kultur. Koga še niso videli tamle! Grke, Ilire, Rimljane, Bizantince, Gote, O- hre, Benečane, Madžare, Turke, Avstrijce, napoleonske čete... Skoraj vsi so tu ali tam kaj zgradili in pustili sledove svojega bivanja. Nekatera poslopja, zgrajena in obnovljena v teku stoletij, predstavljajo kombinacijo slogov brez primere. Krajevno prebivalstvo, globoko predano svobodi, se je brez prestanka borilo za neodvisnost. Večkrat je ustvarilo mesta-republike ki so igrala svojo vlogo v srednjem veku. Dalmatinska pokrajina je bleščeča. Morje čudovitih barv, nebo neverjetne modrine. Strme skale obale se. vrstijo za sadovnjaki in vinogradi. Na vseh straneh se pojavljajo ze. leni otoki in otočci. V tej pokrajini prebiva obdarjeno in energično prebivalstvo. Najprej smo se podali na Reko, odlično luko, katere zgodovina .sc izgublja tja v stari vek. Opazujejo se ostanki rimljanske vojaške kolonije. Ob koncu druge svetovne vojne so hitlerjevci, ko so se umikali; vrgli v zrak pristaniške na prave,-uničili večino industrijskih podjetij in številna poslopja. Danes so tovarne in luka popolnoma obnovljene in modernizirane. Reka, ki je postala največja luka Jugoslavije, sprejema prekooceanske ladje. Skup. na dolžina pomolov znaša 12 km. Njene ladjedelnice gradijo ladje do 10.000 ton. Električni vlak nas pelje z Reke v Postojnsko jamo. Jama ni prava beseda. Tu gre za labirint presenetljivih podzemskih jam, ki se razprostirajo desetine kilometrov. Mala električna železniška proga služi turistom. Te jame so zelo različne oblike in velikosti. So nekatere velikanske, ki lahko spravijo nase večnadstropno poslopje. P zbujajo vtis podzemske začarane dežele. Tule je «dvorana stolpov n, jama visečih in stoječih kapnikov, ki so se spojili. V drugi dvorani viseči kapniki ustvarjajo vtis gozda velikanskih prstov... V «dvorani zastav» stoječi kapniki nimajo oblike ledenih sveč, marveč zastav. Razsvetljeni od električnih svetilk, odsevajo use mavrične bar- val jni k milice, bivši partizan, narodni heroj. Zelo vesel je bil, da je lahko govoril s sovjetskimi ljudmi. «Jugoslovani so se borili do skrajnosti — je dejal — Niso se nikoli podali fašistom. 'Toda jaz popolnoma razumem, da je naša zmaga nerazdružljivo (Naaaljevanle na IV. stranii ob katerem se bodo volivci morali izreči za ali proti ločitvi cerkve od države. Tudi dejstvo, da je Peron v svojih govorih začel dolžiti komuniste kot krivce napadov na cerkve in. njihovega požiga, dokazuje, da se iščejo navidezni krivci za vse zlo, ki ga je povzročilo fanatično podžiganje množic s strani cerkvenih oblasti proti Peronu in Perona proti cerkvi. V obtožbah proti komunistom so se cerkvene oblasti in Peron znašli na isti liniji. Stična točka je bila torej najdena. Cerkvene oblasti ne napadajo pe-ronskega režima tako kot prve dni, še prav. posebno ne od trenutka, ko je Peron zagotovil, da bo ščitil cerkve in vernike s policijo in vojsko, da bo padla odločitev glede ločitve na podlagi referenduma in da bo dal aretirati vse «krivce» napadov na crkve, t. j.... komuniste! In dejansko je komuniste začel že zapirati. Zanimivo je, da se je upor proti Peronu začel skoraj istočasno s papeško odločitvijo o izobčenju krivcev napadov na cerkve in duhovnike. Uporniki, ki so se -zatekli v Urugvaj na 39 letalih, so izjavili, da je bilo vse že več mesecev podrobno pripravljeno in da se ie čakal le ugoden trenutek Vojska, s svojo zvestobo Peronu, je vse preprečila, je uničila gnezdo upora v poslopju ministrstva za mornarico, aretirala preko 1000 upornikov z ^admiraloma Oliviori in Calde-ras na čelu. zasedla luke, kjer se je upor netil. Množice članov peronskih sindikatov pa so še v četrtek popoldne začele uprizarjati po Buenos Airesu velike manifestacije, v teku katerih so požgale 6 cerkev. Zato je zelo smešno trditi, da so to zakrivili komunisti. Toda upor kot tak je nerazumljiv, če se ne poiščejo njegovi pravi vzroki. Peron je deset let na oblasti. V desetih letih je bilo več takih tipom v, ki pa so bili brez večjih žrtev zadušeni. 16. junija pa je bilo zaradi bojev m BUENOS AIRES, prestolnica Argentine ne. T drugih jamah nas vodič opozarja na naravne formacije, ki so podobne sovi, čuku, pelikanu, opici, kokodrilu, materi z deklico itd. Povedali so nam, da so hitlerjevci za časa vojne postavili v eni izmed jam skladišče bencina, ki je bilo neprodimo za zavezniške, pilote. Partizani pa so prišli d0 jame in razstrelili skladišče. ...Na krovu «Proletarke» potujemo proti veliki splitski luki, kjer še obstaja zidovje velikanske palače IV. stoletja, katera je imela 38.000 kv m površine. Čuditi se je treba monumentalnemu in veličastnemu značaju zgradb, ki so jih ustvarili starodavni arhitekti... Dandanes se na kraju starodavne palače opazijo male. temne, dva metra široke ulice,vzdolž katerih stojijo tlvo in tronadslropne hiše. Split se nahaja na polotoku, ki prehaja k morju v obliki teras. Na eni izmed teh, na Marjanovi gori, so uredili lep park, od koder se ima krasen razgled nad mestom in morjem. Dol je luka, bolj gor pa so delavska predmestja in industrijska podjetja. Obiskali smo eno izmed industrijskih podjetij. To je tovarna kemičnih izdelkov, ki je bila zgrajena 1951. Njena proizvodnja je zelo različna. Oddelki so prostrani in zračni, opremljeni so z modernimi stroji. Iz Splita smo se podali v Trogir, malo starodavno mesto. Zaključili smo svoj obisk po Jadranskem primorju v Dubrovni-ku, prav na jugu, kjer je bilo že vse v cvetju. Tudi Dubrovnik je staro mesto, mesto-muzej, ki je v naši dobi postalo letovi-ščarski kraj. Po njegovih ulieuh kroži veliko ljudi v slikovitih narodnih nošah. Naša delegacija je bila povsod predmet prijateljske pozornosti. Na enem izmed velikih kolodvorov med Dubrovnikom in Sarajevom se nam je približal po- Slovenija bo imela 11 okrajev in 130 občin Na podlagi te dni odobrenega zakona o upravno-teritorial-ni razdelitvi Slovenije je predvideno za to republiko 11 o-krajev in 130 občin in sicer: 1. okraj Celje s 13 občinami: Celje, Kozje, Laško, Mozirje, Planina pri Sevnici, Rogaška Slatina, Slovenske Konjice, So-šanj, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Vojnik, Vransko, Žalec. 2. okraj Gorica z 12 občinami: Ajdovščina, Bovec, Cerkno, Dobrovo, Idrija, Kanal, Kobarid, Komen, Nova Gorica, Šempeter pri Gorici, Tolmin, Vipava. 3. okraj Kočevje s 7 občinami: Kočevje, Loški potok, Predgrad, Ribnica, Sodražica, Velike Lašče, Videm-Dobre-polje. 4. okraj Koper z 9 občinami: Divača, Herpelje, Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Pivka, Postojna, Sežana, 5. okraj Kranj z 11 občinami: Bled, Bohinj, Cerklje, Gorenja vas, Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka,, Tržič, Železniki, Ziri. ti. okraj Ljubljana s 23 občinami: Borovnica, Cerknica, Črnuče, Dolomiti, Domžale, Grosuplje, Ivančna gorica, Kamnik, Litija, Ljubljana-grad, Ljubljana - Krim, Ljubljana-Moste, Ljubljana-Folje, Ljub-ljana-Posavje, Ljubljana-Sent. vid, Ljubljana-Siška, Ljublja. na-Vič, Logatec, Loška dolina, Medvode, Mengeš, Moravče, Vrhnika. Sledijo okraji Maribor s 16 občinami, Novo mesto z 11 občinami, Pomurje z 10 občinami in Trbovlje z 8 občinami. Po številu prebivalstva je prvi okraj Ljubljana z 278.000 prebivalci, drugi je Maribor i 234.000 prebivalci, vrstijo se nato Celie (188.000), Pomurje (H33.000), Kranj (128.000), Trbovlje (115.000), Gorica (113 tisoč), Koper (103.000), Novo mesto (94.000), Ptuj (87.000), Kočevje (36.000). Vsaka občina 'bo imela povprečno 156 kv km površine in bo štela povprečno 11.600 prebivalcev, razen seveda izjem, kot so občine Ljubljana-Grad z 41.437 prebivalci, Kranj (36.995), -Maribor-center (36 tisoč 25»), Celje (35.458), Koper (27.956). Po številu prebivalstva pa spadajo med najmanjše občine Predgrad s li.737* 1 2 prebivalci, Vransko , (2.615), Središče (2.810), Ziri (3.455), Loška dolina (3.497). dvakratnega letalskega bombardiranja 143 mrtvih in približno 1000 ranjenih. Uporniška letala so namreč odvrgla svoje bombe tudi na od množice natrpano Plaza de Mayo, ki je v osrčju Buenos Airesa. Zakaj vse to? Peron je prišel «legalno» na oblast. Ze leta 1944 je začel načelovati gibanju «descamisa-dosov», t. j. najubožnejših delavcev Buenos Airesa in jim začel obljubljati vse na svetu. 1945 je postal v vladi Parrei a minister za delo. Tedaj se je polastil vodstva vseh sindikatov, dal aretirati napredne sindikaliste, postavil na .njihovo mesto svoje ljudi in z javnim denarjem organiziral svojo stranko 1 in gibanje, ki sta postali zaradi velike demagogije in obljub voditeljev množični. 26. februarja 1946 je bil izvoljen na mesto predsednika republike. Najbolj mu je pri tem njegovem delu služila žena Eva Duarte Peron, bivša kabaretna igralka, ki je z javnim denarjem znala vršiti veliko podkupno dela in si zagotovila podporo podproletariata z raznimi denarnimi podporami itd. Se ko je bila, pri življenju, jo je Peron dal proglasiti od parlamenta za «duševnega vodjo države». Po njeni smrti so jo proglasili za nekako svetnico, ji posvetiti eno mesto v bližini Buenos Airesa itd. 'V «zlatih» letih, ko je bil ‘Peron v časteh Vatikana, je bila Eva Peronova sprejeta od samega papeža. V začetku so cerkvene oblasti zelo dobro gledale na Perona, ker je s svojo demagogijo obrzdal večje množice delavcev, istočasno pa delal interese veleposestnikov in veleposestev, pri katerih imajo argentinske cerkvene oblasti veliko besedo. Istočasno je Peron začel razvijati industrijo, «ker je hotel igrati v Južni Ameriki vlogo, ki jo v Severni igrajo ZiDA. Zato se je posluževal ultranacionalističnih gesel, ki so tudi zaradi proti-ameriškega razpoloženja množic imela velik uspeh in še bolj povezala z režimom množice ljudi. Vodilni krogi ZDA so s sumničenjem začeli gledati na Perona, ki jim je skušal odvzeti vodilno vlogo v Južni Ameriki, predvsem pa hr« causo se, da" ne bi argentinski nacionalizem začel majati pozicije ZDA v ostalih deželah Južne Amerike. Na tihem so vodilni krogi ZDA stali za vsako protiperonsko zaroto. To je Peron tudi neštetokrat razkrinkal. ZDA pa so se bale odkritih sovražnih dejanj proti Peronu, ker so ga vedno smatrale za odličnega protikomunista, kar je tudi sam dokazal s stalnim preganjanjem komunistov, z aretacijami naprednih voditeljev, z omejevanjem svoboščin. Pod pritiskom gospodarske krize, ki se je začela pojavljati v Argentini, je Peron moral vzpostaviti trgovske in gospodarske stike z ZSSR in deželami ljudske demokracije. Zaradi tega so ga ameriški krogi začeli pitati z vzdevkom «filokomunist». V trenutku pa, ko je Peron odkrito začel o-mejevati svobodo gibanja a-meriških poljedelskih družb in podpirati domačo industrijo na škodo ameriške, se je prikrito nasprotovanje ZDA sprevrglo v odkrito sovraštvo. Zato ni čudno, da so ameriški časopisi v dneh izgredov v Argentini javno pozivali Argentince, naj pometejo s Peronom in naj vzpostavijo drugi režim. Toda največji konflikt se je začel plesti med cerkvijo in državo v trenutku, ko je Peron opazil, da se hočejo cerkvene oblasti polagoma polastiti ključnih položajev države, S kakšno pravico? S pravico podpornika Perona. Cerkvene oblasti so se sklicevale na pomoč, ki so mu jo nudile v vseh letih vladanja. Peron pa je vedel, da bi to pomenilo konec njegovega režima in popolno podreditev Argentine interesom Vatikana. Od tedaj se je začel boj na življenje in smrt. Najprej je S. N. (Nadaljevanje nd IV. strani) ZA VSAKOGAR NEKAJ. «Urezal se je v prst. Ni moja krivda, če je obveza tako dolga». * * * NI BILO TREBA RAČUNA Po smrti pacienta, ki ga Je zdravil, .gre njegov osebni zdravnik k dediču pokojnega, Ki bi miu moral poravnati račun. «Ali naj vam sestavim svoj račun?» — vpraša zdravnik, «Ni potrebno» — mu odgovori dedič. .«Dejstvo, da je umrli, je zadosten dokaz, da ste ga zdravili». * * * . . .IN ŽENSKE SO BILE MLAJŠE V natrpanem avtobusu sedi na Izmed sei enem sedežev mlad gizda- lin. Poleg njegovega sedeža stoji >recei Drvipfna tmsina Mlade- že precej priletna gospa. Mladeniču seveda n,e pade na um, da bi vstal in ji odstopil prostor. Kontno se ,gospa naveliča in pikro pripomni: «V moji dobi so bili moški na vsak način bolj olikani.» «Seveda» — se odreže gizdalin — «In ženske so 'bile mlajše». DOBRA PRIMERJAVA «Očka, kaj pomeni beseda, častni -naslov?» «Poglej sinko, če tvoja mati pravi, da sem «hišni gospodar», je to častni naslov». Patiti la mi CUK RAFAEL sin Joži rojen v Trebčah 5.8.1903. v nemškem taborišču : lo\ zai ko ku iHÌi I iti' lil kFe tet 28. sta ka čir ge no dn lež mi ka Etn KRALJ JORDAN pok. J»] rojen v Trebčah, 7. 8. Sel v partizane 6. 12. I* Umrl v Skopi ju 10. 10. I®*! i KRALJ ALEKSANDER rojen ‘ v T^bČah,3 4 5 *"^. v. Rjj (j Sel v partizane 5. 5, j. Zajet od Nemcev in odpev v Buchenvvald, kjer je 20. 8. 1944. CUK EMIL sin AntoO» j rojen v Trebčah, 20. 2. 1“ Sel iv partizane 23. 2. *T Padel v borbah februarja “ MOŽINA BOLESLAV pok. Antona a rojen v Trebčah, 9. 11. l9..i Umrl v nemškem taboD-3. S. 1944. KRALJ TEODOR sin Pogrešan po borbah na rojen v Trebčah, 24. 7. Sel v partizane 13. 1# 25. JtJNIJÀ 1955 D®LO STRAN 8 POL STOLETJA KULTURNEGA DELOVANJA Konkonelsko proslavlja 50. društvo obletnico Kako so po prvi svetovni vojni omejevali njegovo delovanje z birokratičnimi zavlačevanji in s prepovedmi v zadnjem trenutku Organizirano množično kulturno delovanje tržaških Slovencev je zasadilo svoje globoke korenine že ob polovici Preteklega stoletja, ko so bile ustanovljene v naših krajih Prve čitalnice. (Prvo med njimi je bilo «Slavjansko društvo», ustanovljeno v Trstu leta 1848). Kasneje so začela nastajati pevska društva, njih delovanje se je razširilo na druge panoge kulturnega de-jlovanja. Taka društva so se ™začela pojavljati zlasti proti koncu preteklega in ob začetku tega stoletja. Tudi na Konkonelu (ali pri Ferlugih) je nastalo eno izmed [teh pevskih društev in sicer oktobra 1905. Se danes se starejši vaščani spominjajo, s kakšnim veseljem.so vsi domačini sodelovali takrat za njegovo vzpostavitev in za ustanovitev pevskega zbora. Vsakdo, ki ga je poznal, se s hvaležnostjo in spoštovanjem spominja prvega predsednika Vinka Ferluga, ki je z velikim | trudom in požrtvovalnostjo spodbujal člane in prijatelje k delovanju. Spominja se tudi prvega podpredsednika Matije Čebulec, tajnika Petra Ferlu-[a, blagajnika Ivana Ferluga pregledovalca računov A-ojzija Ferluga. Glasove za pevski zbor, ki le štel na Konkonelu 44 oseb, ie zbral skupaj pevovodja — Samouk — Maks Bareto iz Sv. lyana. Ni mu bilo težko: saj so se večkrat konkonelski fantje srečali v gostilnah in ob drugih prilikah ter skupno zapeli «po domače». Treba jim le bilo le pevovodje! Kmalu se je ustanovila tudi dramska skupina in leta 1906 je bila V- vasi prva prireditev/ Vsi se ie spominjajo kot važnega in veselega kulturnega dogodka. Pester kulturni spored je privabil na prijazni Konkonel tudi mnogo okoličanov. Pravilo, da sp se vsi.zelo zabavali 'u da so po končani prireditvi Plesali pozno v noč. Toda dru-Sega dne je teklo mnogo besed, ker nihče izmed članov damske skupine ni bil po Priimku Ferluga, temveč so 'grali sami Bevčiči, Andolški, l); ulcj^Jto sp_yravi samo lju-j| “Je, lei so se naselili v novellili časih na Konkonel. Dej- li 1 1)1 1 1 l! prt u*11 sivo, da ni igral noben pristen domačin, je žalilo ponos vadanovi Pevsko društvo «Višava» — tako se je imenovalo konko-Pelsko društvo — je pestro delovalo vse do začetka prve svetovne vojne. Gostovalo je tudi v drugih krajih, v Lonje-riu, v Banih in drugje, ter UUiogo prispevalo za širjenje slovenske kulture v dobi, ko * bila močna težnja po nagnem prebujenju! Ko se je vojna končala, se je iačela za društvo nova doba. Savski zbor se je redko vadil 1,1 ne s pomočjo, pevovodje. ^°nkonelci so skušali prireja- Prosvetne prireditve, ___t _ toda teUzura in birokratične poti, ^menoma postavljene za iz-^jftnje dovoljenj za priredit-^ ter prepovedi so počasi pri-I i JPthogie k temp, da je začelo j9Jl Ulturno delovanje vedno b°lj 19* j^ati. Vendar so, po nekak-let l)l em molku, ki je trajal nekaj v 1 nove mlade moči zopet oži-,e*e delovanje kljub vihranju ^‘stičnega nasilja. K tej oži-so Innogo pripomogli j. adinci in tudi osnovnošol-v‘ °troci, ki so se naučili šte-v nih iger in prizorov pod sodstvom Alojzija Ferluge in -Udi nastopili, kljub temu, so jim policijske obilasti odrekale dovoljenja. Prirejali so v zasebnih stanovanjih in na prostem, če ni bilo drugače mogoče, pa samo za člane in prijatelje! Včasih so vlagali prošnje za dovoljenja in godilo se je, da je policija prepovedala prireditev zadnji hip, le nekaj ur pred nastopom! Konkonelci se dobro spominjajo leta 1926, ko so vložili dovoljenje za prireditev v gostilni pri Roži. Pripravili so oder in vse okrasili, naštudirali so tridejanko in pevski zbor se je naučil novih pesmi. Pripravili so tudi ples. Toda zadnji hip, tik pred nastopom, so pridrveli v vas karabinirji in, ne da bi sporočili razlog, so prireditev kratkomato prepovedali; dovolili so samo ples. Nepopisno je bilo ogorčenje domačinov in tistemu, ki pripoveduje o tem dogodku, se še danes zmrači čelo. Konkonelci pripovedujejo, da se jim je podobna pripetila tudi v Banih, ko so šli na gostovanje leta 192.3. Priprave za ta nastop so stale domačine še več t*ida. Morali bi bili nastopiti z igro «Trije ptički» m upali so, da bodo dobili toliko dohodkov, da bodo krili velike stroške in ponudili igralcem vsaj kozarec vina! Toda pred začetkom je prišel v vas maršal karabi-nirjev in prepovedal predstavo. In danes, ko je od takrat minilo 32 let, potem ko smo šli skozi drugo svetovno vojno, se v Banih prepove prav tako zadnji trenutek kulturna prireditev. Zato se domačini, tega davnega dogodka tembolj spominjajo ln se zaskrbljeno sprašujejo «Kaj to pomeni?» in — naj govorimo s komur koli — vsi z velikim ogorčenjem obsojajo ukrep sedanjih o-blasti. Društvo «Višava» je tako izmenoma delovalo in životarilo do- leta 1927. Za tem pa je nastal dolgi, temni molk. Po drugi svetovni vojni je bilo društvo zopet ustanovljeno pod imenom Prosvetno društvo «Višava». Svoj drugi «krst» je Maks Bareto. Nastala je tudi dramska skupina otrok in o-draslih, ki je naštudirala v tej povojni dobi kar 217 iger ter nastopila 38 krat!" Zahvaliti se je treba vsem Organizatorjem, Andolškovima tovarišema, kot tudi vsem ostalim zaslužnim odbornikom, vsem požrtvovalnim pevcem in igralcem, mladincem in ženam, kakor tudi vsem vaščanom, če je bilo to društvo eno izmed najbolj samostojnih članic naše Slovensko hrvatske ljudske prosvete v vsej povojni dobi! Letos pa proslavlja 50-letničo svojega obstoja. JELKA GERBEC 50-letnica konkonelskega društva V ZSSR gradijo še druge večje atomske centrale Daljnovoda Kujbišev-Moskva in Stalingrad-Meskva bosta največja na svetu Z atomsko energijo bodo segrevali zemljo in omogočili večje število letin Člani konkonelskega prosvetnega društva «Višava», ki je bilo ustanovljeno 28. oktobra 1905. Slika je bila posneta leto dni pozneje. OTVORITEV VIL MEDNARODNEGA VZORČNEGA VELESEJMA .. .. ............. e 1444 razstavljalcev zastopa letos na velesejmu 23 držav Lepo urejena paviljona Avstrije in Jugoslavije - Tržaške paro-plovne družbe imajo tudi svoj paviljon - Bogata zgodovina CRDA V nedeljo zjutraj je bil v Trstu uradno otvorjen VII. mednarodni vzorčni velesejem. Svečanosti so prisostvovali razen tržaških trgovskih in političnih osebnosti tudi generalni vladni komisar dr. Pala-mara, tržaški župan ln minister za trgovinsko mornarico Tambroni. Ob tej priliki so imeli priložnostne govore predsednik ustanove velesejma inž. Sospisio, župan Bartoli in minister Tambroni. Kar se tiče prihoda 1^ govora ministra za trgovinsko mornarico, ki je letos v novem položaju prišel v Trst v povsem drugi obliki kot pa lan- društvo imelo 20. junija 1945. | sko leto minister Villabruna, m* je nno na KtrajsKem zm.ww vjsckošolcev. Kitajska vlada posveča največjo skrb visokim šolam, s katerih prihajajo strokovnjaki, ki Jih dežela rabi za uresničenje veličastnih ciljev. Pri (Lednik društva pripoveduje, kako si je v tistih časih vsa vas prizadevala, ><>) n‘ n'bče črhnil besedice. «Sporazumevanje z očmi» a hizl'11- lako rat*a- Saj to je bilo dovoljeno in tako zabavno! Jlo*lljU:,.1i pogledi, ki jih je spremljala, plašni, melanhonični, ,0C1’ proseči, žalostni in veseli, kakor je pač hotela. ZOFKA KVEDROVA I SLOVO Stari, častitljivi ravnatelj ji je včasih požugal s prstom: «Vse rai boste zmešali !» Nekoč je rekel smehljaje : «Zdaj koketira celo z menoj ! » «Samo vadim se, gospod ravnatelj,» se je odrezala kratko. A imel jo je vendar rad. «Moja najboljša učenka ! Na tako pridnost nisem naletel še pri nobeni dami ! » jo je hvglil in ona je bila nepopisno ponosna na to. Zavzemala je izjemen položaj, kajti klepetala je lahko, kolikor je hotela, le zaradi slabega zgleda je dobila včasih opomin, ki pa je navadno zvenel v rahlo nežnost : «Vi razposajena navihanka !» «Otrok! Otrok!» iz- ali A tudi ljubosumnost je vzbujala. Zavidali so ji, da ji je šlo učenje kakor namazano izpod rok, da so jo imeli radi vsi profesorji, da so se zanjo navduševala vsa nedorasla dekleta in da ni bilo najti enega med dijaki, ki bi ne bil srečen, če ji je smel pobrati s tal svinčnik ali kos papirja. 1° pa.so bili redki nečimrniki, zavistneži, ki nikomur nič ne privoščijo, ki ne morejo poslušati veselega smeha ne prenašali razigranosti. Nekaj starejših gospodičen je bilo, ki ji niso mogle nikoli odpustiti, da je znala več in bila bolj priljubljena k,ot one. In zdaj se ji bo treba ločiti. Čudno razburjenje, ki je obšlo vso šolo, pa ni izhajalo le iz tega dejstva, ne, za tem je tičalo še nekaj. Bili so namreč radovedni, na moč radovedni, kako se bodo vedli posamezni gospodje in kako ona sama. Nihče ni hotel zamuditi niti enega pogleda, niti enega samega drgeta na obrazu. In tu je bil posebno eden, edini mladi učitelj, gospod Valter, ravnateljev sin. Ta je bil brez dvoma zaljubljen vanjo in tudi ona ga ni mrzila. Njeni pogledi so bili plahi. Ali oh! Svetlikalo se je nekaj v njih, celo veliko — topla simpatija. Govorila sta sicer večkrat, a pred tolikimi čudnimi očmi in ušesi, menim, ni bilo mislili na kak zaupnejši razgovor, pa onadva menda niti nista hrepenela po tem. Bila sta oba vesela, če sta se videla — to je bilo skoraj vse./ Tudi ravnatelju samemu je bil znan njun odnos — ta nežni, neizgovorjeni, a globoki in lepi odnos med njima — o katerem so vedeli opazovalci več kot onadva sama. A stari gospod je bil preveč razumen in tudi predober, da bi jima branil. Nikdar ni omenil, če se je sin preveč mudil pri njenih računih ; le enkrat, ko je trajala stvar le predolgo in sta bila oba, le preveč zatopljena, je stopil k njima in vprašal smehljaje se: «Ali hočeta moj blagoslov, otroka?» In tedaj je bilo njemu samemu kar blaženo pri srcu in zdelo se mu je, kot bi ga pozdravila nenadoma njegova lastna daljna ljuba mladost. Razburjenje je naraščalo vsake četrt ure bolj in bolj. Iz vseli oddelkov so hiteli v obširno dvorano, kjer so stali veliki pisarniški podstavki z debelimi knjigami, v dvorano, ki je bila namenjena vajam ; tam je hodila ona danes od pulta do pulta in se poslavljala skoraj že nad dve uri. Delala ni, saj je bila zadnjič tu. Zvečer odpotuje domov in njen dom je daleč od tod. Ko je ob petih zazvonilo, so se vsuli v dvorano in deklice so jo poljubovale, ji dajale cvetlic, nekoliko tudi jokale poslavljajočemu se idealu na ljubo, gospodje so se priklanjali, nekateri so jo prosili, da bi ji smeli včasih poslati razglednice, kar je milostno dovolila, nekatere gospodične, ki je nikoli niso marale, so prišle in so hlinile globoko obžalovanje, da odhaja ; dobri profesorji so ji želeli neizmerno srečo, tihi oboževalci so jo pogledovali neizrečno žalostno in s smehljajem, polnim odpovedi — le eden ni prišel — Valter. Čudili so se, spraševali, ona sama pa je gledala skoraj nekam škodoželjno in bilo ji je v uteho, da je to radovedno družbico opeharila za en yprizor. Poslovila sta se že dopoldne ; slučajno sta se srečala na hodniku, ki je bil povsem prazen; tedaj jo je prijel za roko in ji dejal, da mu še nikoli ni bilo tako težko, da ona ne ve, kako jo je spoštoval, tla naj bo srečna, da je nikoli ne bo pozabil, nikoli... in naj bo srečna, to ji je rekel še trikrat, ji nenadoma poljubil roko in odšel. Zato ga ni več pričakovala. Vedela je, da se je hotel izogniti zijalom, ki bi rešetala in secirala njune poglede ob slovesu, ki ji je tako neizmerno veliko razkrilo. Nasmehnila se je, se poklonila še enkrat na vse strani in odšla v ravnateljevo pisarno po slovo in po spričevala. «Otrok, ostanite pridni,» ji je del stari ravnatelj in ji izročil papirje. Bog ve, koliko sto spričeval je že napisal v življenju, ali tako raznežen še ni bil nikoli. Bilo je nekaj čudnega to dekle ; imelo je nekaj, kar je bilo kakor sonce, nekaj neizrečno mladostno svežega in vedrega. «In za Valterja? Ali mu lahko sporočim vaš pozdrav?» je vprašal ravnatelj. «Da, lep pozdrav,» je odvrnila odločno in zardela do las, kar se ji je tako dobro prilegalo, da je ravnatelj v tem hipu na tihem obžaloval, tla je tujka in tako neodpustljivo revna... Zvečer je stopil ravnatelj v sobo svojega sina, ko je ta pravkar kanil ugasniti luč. Bil je že v postelji in je vprašal začudeno : «Kaj pa je vendar, papa?» «Ona te pozdravlja, lepo pozdravlja!» se je smehljal stari gospod in sedel kraj postelje. Mladi mož je zardel, se obrnil vstran in priznal sramežljivo: «Rad sem jo imel, papa!» «Vem,» je dobrohotno odvrnil oče. «Ni ti treba zardeti. A življenje ni pravljica — in midva hočeva biti preudarna, ali ne, Valter? Saj ne tiči še vse tako globoko?» «Ne, ne, saj jo tudi premalo poznam,» je odvrnil sin z nekoliko zagrenjenim obrazom. «Nemara bi ne bilo sreče» je del oče čez nekaj časa. Upihnil je luč, rahlo pobožal sina po mladem, cvetočem obrazu in odšel. Tn V alter se je v tej temni, molčečni noči tiho poslovil od mladostnega, kakor vonj rahlega sna. Nežno slovo, ki ni bolelo. Ostane pa sladak, lep spomin. proti soncu, jih zasenčimo z letnikom ali pa tudi z lopo. Skratka moramo prevzeti vse potrebne ukrepe, da preprečimo dostop vročine v klet. Proti večeru, ko nastopi nočni hlad, odpremo eno ali pa dve okni, da se klet prezrači. Vsa dela v kleti naj se vršijo pri zaprtih vratih in, če je v kleti tema, naj se prižge luč. V poletnem času se vino rajši pokvari kakor pozimi. Radi tega moramo poleg brige za hlad v kleti skrbeti tudi, da ne bodo našle po.gu-bonosne bolezenske kali v vinu ugodnih razmer za razvoj in okuževanje. Radi tega moramo polagati veliko pažnjo na snago v kleti in predvsem na snago vsega o-rodja, ki pride v dotiko z vinom. Vsa prazna posoda naj bo čisto oprana, zadimljena z žveplom in dobro zabita Zadimljenje naj • se ponovi vsak poldrugi mesec, ker se žvepleni dim tudi v zaprti posodi izgubi. Tudi čisto posodo moramo pred ponovno uporabo oppati in še enkrat zadimiti. Gumijeve ali pa steklene cevi, posodo in drugo opremo, ki jo rabimo pri pretakanju vina, moramo po vsaki uporabi oprati. Prav posebno pažnjo moramo posvetiti temu upravilu v primeru, da smo pretakali kakšno pokvarjeno vino. Sodi v katerih je vino, naj bodo vedno polni. Vsaj dvakrat na mesec moramo ponovno napolniti sode in dodati vino, ki se je posušilo. Za zalivanje sodov moramo rabiti samo dobro in zdravo vino. Vsi sodi morajo biti nepro-dušno zamašeni brez uporabe kake cunje, ki je največje zlo v naših kleteh. Ravno tako morajo biti sodi čisti tudi na zunanji strani. Zlasti moramo paziti, da se ne bi nabiralo skisano vino na čepih, vehah, v oturjih in na deh pod sodi. Zelo važno je tudi, da vsebujejo poleti vsa vina po ne-Konko žveplenega dvokisa, ker zlepa ne obolijo. V to svrho dodamo vsak drugi mesec na vsaki hi belega vina 10 g metabisolfita (na hi črnega vina 5 g metabisul-nta), Metabisulfit raztopimo v manjši količini vina. To raztopino zlijemo v sod ne da bi pomešali. Nujno potrebno je zlasti poleti zadimiti klet z žveplom. Klet bomo dobro zadimili z uporabo dobre pesti žvepla, katerega prižgemo v kaki stari posodi v sredi kleti. Zadimljena klet naj ostane vsaj čez noč dobro zaprta. Vino se zelo rado navzame tujih duhov. Radi tega ne smemo držati v kleti snovi, ki močno dišijo, kot na pr. slanino, zelje, repo, krompir m slično. Komemoracija žrtev Rižarne Policijske prepovedi in o-mejitve so postale že neka] časa na našem področju sko-ro dnevna praksa. Ni je antifašistične manifestacije, za katero ne bi tržaška kvestura iztaknila kake omejitve. Tako se je zgodilo tudi s komemoracijo žrtev Rižarne, ki jo je organiziral poseben odbor. Tudi v tem primeru je prišla s k oro v zadnjem trenutku s strani kvesture omejitev glede povorke, ki bi morala kreniti s trga Garibaldi. Kvestura pa je dovolila povorko samo od Largo Baiamonti do Rižarne. Kljub ponovnemu nedemokratičnemu "zadržanju oblasti, je krenila v nedeljo zjutraj na kraj mučeništva velika množica slovenskih in italijanskih antifašistov, ki so s svojo udeležbo dostojno počastili spomin žrtev Rižarne. Z ganljivimi besedami sta obudili spomine na prestana grozodejstva v Rižarni, zaporih in nemških »aboriščih bivši deporti-ranki iz nacističnih taborišč Zorka Legiša ini Ondina De Rosa. Obe govornici sta še posebno poudarili nevarnost nove vojne, ki jo hočejo sprožiti blazni kriminalci. Toda narodi sveta so danes budni in ne Dodo dopuščali, da bi se ta grozodejstva in zločini ponavljali. Komemoracijo je Divorila in nato tudi zaključila mati padlega partizana Ester Cossulta, ki je pozvala na e-notnost vseh antifašističnih sil. Nedeljska komemoracija, s številnimi pristanki raznih gibanj, je pokazala še enkrat, da se antifašistične sile vedno bolj zgrinjajo v enotno fronto proti silam vojne. Pristanek so dali PSI, «Unità Popolare», ZDZ, KP, Zveza pol. preganjancev, Delavska zveza, židovska skupnost, P LI, žensko gibanje PSDI. TEŽKA BORBA PROTI SAMOVOLJI IN NADIZKORIŠČANJU 37 dni stavke varilcev v ladjedelnici Sv. Marka Ravnateljstvo uvedlo skrčen delovni urnik - V ponedeljek je bila splošna stavka kovinarjev - Razgovor sindikalistov z vladnim komisarjem - Poziv 1K Kompartije Na sindikalnem polju prihaja vedno bolj do izraza težka borba, ki jo že 37 dni vodijo za ceno velikih žrtev električni varilci ladjedelnice Sv. Marka. V tem tednu se položaj ni prav niči ,razjasnili Nasprotne, ravnateljstvo ladjedelnic izvaja vedno večji pritisk, da bi zlomilo odločnost, ki jo izkazujejo varilci v 37 dneh kompaktne stavke. Prejšnjo soboto so uvedli skrčen delovni urnik 40 ur tedensko. Tudi ta nečuven ukrep sio izvedli brez vsakega posvetovanja s tovarniškimi odbori. V odgovor je vsa kategorija kovinarjev napovedala v ponedeljek splošno stavko, ki ja trajala od 15. do 24. ure. Isti dan je bilo na vrtu Delavske zbornice enotno sindikalno zborovanje kovinarjev. Zbranim delavcem sta govorila tov. Tominez in Cosulich. V sredo pa je bilo zborovanje pri 'Magdaleni in v Tržiču. V soboto' je vladni komisar sprejel tov. Tominza in Ra-dicha, ki ju. je spremljal poslanec Beltrame. Sindikalna zastopnika in parlamentarec so podrobno obrazložili dr. Paiamari neznosno stanje, ki ga je ustvarilo v ladjedelnicah ravnateljstvo. Tolmačili so mu ogorčenje delavcev zaradi nečloveških delovnih pogojev. Dr. Pal amara je zagotovil, da bo zadevo še podrobneje preučil in posredoval pri Uradu za delo za sklicanje sestanka, ki naj bi privedel ' do zadovoljive rešitve -tega problema. Javno mnenje spremlja težko borbo varilcev z vedno večjo simpatijo in polnim razumevanjem. Delavska solidarnost zavzema iz dneva v dan širši obseg. V podjetjih, tovarnah, delavnicah, pristanišču in ladjedelnicah zbirajo tovarniški odbori prispevke za stav- kajoče. Delavci pomagajo po svojih močeh, odtrgujejo si denar od svojega skromnega zaslužka, ker se dobro zavedajo važnosti te borbe. Zavedajo se, da se varilci ladjedelnice Sv. Marka že 37 dni borijo in žrtvujejo ne samo za svoj kruh, marveč za kruh in delo tudi drugih delovnih kategorij. V znak solidarnosti z junaško borbo varilcev je IK naše partije naslovil apel vsem tovarišem in simpatizerjem, naj razvijajo v čim večjem merilu konkretne "akcije solidarnosti; prebivalstvo naj s svoje strani moralno in materialno podpre stavkajoče. IK se obrača istočasno na krajevne in osrednje oblasti, da intervenirajo za vzpostavitev normalnega stanja v ladjedelnicah. Pisma solidarnosti stavkajočim so poslala mladinska gibanja PSI, PSDI, ZKiM in «Unità Popolare». Na šolah v Gorici _ _| Paviljon paroplovnlh družb Finmare na tržaškem velesejmu — Seznam dijakov Državne klasične gimnazije in liceja v Gorici, ki so izdelali IV. gimnazija: Kocjančič Valnjera, Mikulus Konstanca, Paoletti lAvrelija. Primožič Mirko, Sussi Emidij. V. gimnazija: Vsi pripuščeni k sprejemnemu izpitu v licej. I. licej: Colja Josip, Cernie I-van (z odliko), Primožič Karel. II. licej: Beltram Lilijana, Bratina Lea, Paulin Kazimira. III. licej: Vsi pripuščeni k zrelostnemu izpitu. Na Državnem višjem učiteljišču: I. razred: Berlot Silva (s pohvalo), Cerno Viljem (s pohvalo), Droc Danila, Peric Josipina, Saksika Marija, To-mazetič Ivan. II. razred: Dorini Adrijana, Grudina Ivanka, Lavrenčič Mafija, Lavrenčič Milena, Lavrenčič Ada. Leopušček Ana, Lutman Eda, Pacorini Marjeta, Sobani Štefanija, Tomasino Roman. Vil- Peteani Lidija, Petrussa ma, Raccaro Jožef. IV. razred: Vsi pripuščeni k učiteljskemu usposobijenostne-mu izpitu. Javno zbotovanje v Dolini Jutri, v nedeljo 26. t. m. ob 16.30 bo v Dolini, na trgu javno zborovanje, ki ga organizira krajevna sekcija KP. Na zborovanju bo dolinski župan tov. Dušan Lovriha gavoni o nalogah Slovencev v današnjem položaju. PROSVETNO DRUŠTVO GAJ — BANE vabi na kulturno prireditev in javni ples na prostem ki bo v nedeljo, 26. junija 1955. Nastopili bodo: domača dramska skupina z igro «KJE JE MEJA» | domač pevski zbor ; ter zbori Iz Bazovice, < Trebč in Konkonela. | Pričetek ob 4. uri popoldne. PRIDITE V VELIKEM ŠTEVILU! Rojenice Rojenice so v torek obiskale skoro ob isti tiri kar due družini naSlh tovarišev. Na Proseku je v hiSt tov. Dore in Vojka Husu stekla zibelka krepkemu sinčku, Skoro ob isti uri pa je na K on-touelu, isto tako sinček osrečil s svojim, smehljajem tov. Marijo in Ladkota Prašlja. Srečnima zakonskima varoma izražata iskrene čestitke celici KP s Proseka in Kontoveln, kar terim se pridružuje tudi naš list. naš list. Nova ureditev ustanove SELAD Vladni komisar je izdal odlok št. 192 - Težke omejitve pri zaposlitvi Vladni generalni komisar je izdal te dni odlok št. 192 o novih predpisih glede ustanove SELI AD. Odlok vsebuje dopolnilne predpise za izvajanje zakona ZiVU št. 197/1951, s katerim se je ustanovil «Oddelek za dela v pomoč brezposelnim» (SIELADj). Med drugim zlasti določa, da sme SELAD pri svoji dejavnosti zaposliti samo osebe, ki so neobhodno pomoči potrebne, pri čemer se ravna prednost po stanju potrebe posameznika; ustanavlja «Samostojni urad Civilne tehnične službe za SEILAD» za odobritev projektov in za zagotovitev erjotnosti in stalne smotrnosti vseh del, ki naj se izvršijo; navaja, katere uprave in ustanove lahko zaprosijo za izvršitev gradenj in naprav po ustanovi SELAD, in določa, da mora iti v vsakem primeru vedno za dela, ki so vse- NADALJUJE SE POMLADANSKO ZASEDANJE TRŽAŠKEGA MESTNEGA SVETA Za razpravo o stanju v CRDA bo določena izredna seja Tudi drugi svelovilci obsojajo ravnanje ravnateljstva ladjedelnic-Intervencija tov. Rogassi ja o stanovanjskih izgonih kakor samo v javnem interesu; našteva kategorije oseb, ki zaradi starosti, zaradi njihovega zdravstvenega stanja in iz drugih razlogov ne morejo biti deležne socialne pomoči; določa disciplinske kazni, ki se lahko izrečejo proti podpirancem v primeru kršitev ali slabega obnašanja; določa končno, da sme Ravnateljstvo za javna dela ukreniti, kar bi se izkazalo za potrebno za boljše poslovanje ustanove SELAD. III. razred: C uk Tatjana, La-nardi Marija, Paoletti Nela, Šempolaj ima kopalnico V Sempnlaju so pred dvema tednoma odprli občinsko kopalnico. Tako se je končno izpolnila vaščanom tudi ta dolgoletna težnja, za kar gre zasluga občinski upravi ter našemu svetovalcu tov. Albinu Škrku, ki je že večkrat tolmačil v občinskem svetu in o-žjem odboru potrebe Sempo-lajcev. Kopalnica je urejena v kleti nòve šolske stavbe in ima štiri prhe. Odprta je dvakrat v tednu; ob sobotah od 17. do 19. za ženske; od 19. do 22. za moške. Ob nedeljah je odprta za ženske od 7. do 9. in od 9. do 13. pa za moške. Pripomnimo naj še, da so vaščani zelo zadovoljni z novo realizacijo V torek, 28. junija ob 19. uri bo na sedežu Delavske zveze-CGIL v ul. Zonta 2 konferenca, na kateri bo podana podrobna razlaga o zakonu v korist bivšim političnim in rasnim preganjancem. Spoti doma Ut v svetu ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO V nedeljo je končalo na nogometnih igriščih Italijanske republike nogometno prvenstvo A lige. Naslov prvaka si je letos priboril Milan z 48 točkami, proti 44, ki jih ima na drugem mestu plasirana U-dinese. Domača četa Triestine si je v zadnjem času še precej zavarovala pozicije, čeprav je prepogostoma razočarala, V prvenstveni lestvici je na 14. mestu s 30 točkami: Za domačo enajsterico sta v vrstnem redu na lestvici samo še dve četi: Atalanta in Novara, vsaka z 28 točkami, d očim sta letos izpadli v B ligo Spal in Pro Patria (23 oz. 21 točk). Letvica prvenstva zgleda ta-ko-le: Milan 48 točk, Udinese 44, Roma 41, Bologna 40, Fiorentina 39, Napoli 38, Juventus 37, Inter 36, Sampdo-ria 34. Torino 34, Genoa 31, Catania 30, Lazio 30, Triestina 30, Atalanta 28, Novara 28, Spai 23, Pro Patria 211. Razgibati prvi teden tržaškega velesejma Zaključuje se prvi teden Tržaškega velesejma. Na dan otvoritve, to je v nedeljo, je bel velik dotok obiskovalcev. Prodali so namreč približno desettisoč listkov. V tednu je dotok obiskov upadel, za kar je krivo predvsem dokaj muhasto vreme, ki traja že ves teden. Vendar pa je bil prvi teden, kar se tiče trgovskih stikov med predstavniki posameznih držav, ki so zastopane, precej razgiban. V torek je bil uradni dan Avstrije, Prisostvovali so dr. Korinek, glavni tajnik predsednik trgovinske zbornice, avstrijski konzul v Trstu ter še drugi predstavniki avstrijskih trgovskih krogov. V zakl jučku dneva so imeli predstavniki tiskovno konferenco, Jugoslavija je imela svoj tira dni dan v sredo. Za to priliko so prišli na velesejem inž. Ivo Barbalič, tajnik zvezne zunanje trgovinske zbornice v Beogradu. Mara Dermastja, predsednik, trgovinske zbornice Slovenije in druge osebnosti. Inž. Barbalič je imel nato na velesejmu tiskovno konferenco. Razvila se je tudi diskusi 'a, ki je pokazala, da oblajajo na obeh straneh še vedno težkbče za uspešen razvoj trgovine med Jugoslavijo in Trstom. V sredo je obiskal velesejem tudi madžarski minister v Rimu Ivo Kallo, ki ga je spremljal odpravnik za trgovske posle dr. Kiss. V četrtek zjutraj je bila na velesejmu tiskovna konferenca predstavnikov Sirije, Libanona in Jordanije. Zadnje dni tega tedna so imele navedene dežele svoj uradni dan. Velesejem bo odprt do vključno nedelje 3. julija. IZ MAČKOVELJ Smrt očeta obč. odbornika pre- V ponedeljek zjutraj je minul v Mačkovljah 67-letni Karel Purger, oče našega občinskega odbornika tov. San-drota. Užaloščeni svojci in vaščani so ga spremili k zadnjemu počitku v torek. Pogreba se je udeležil tudi dolinski župan tov. Dušan Lovriha skupno 7. občinskimi odborniki in nekaterimi svetovalci. Ob težki izgubi izreka dolinski občinski odbor tov. Santi rotu in vsem sorodnikom i-skreno sožalje. Pridružujeta se TRŽAŠKI SPORT Kongres ljudskega športa V ponedeljek so se sestali na izrednem občnem zboru delegati vseh športnih društev, ki so včlanjena v Zvezo društev za telesno vzgojo. Po podrobni analizi stanja na področju športa so soglasno odobrili razpust ZDTV.. Izvoljena je bila posebna komisija z nalogo, da pripravi ustanovni kongres UI9P. Par dni pozneje se je komisija sestala in pripravila delovni načrt ter sklenila, da skliče kongres UrSP za 10. julija t. 1. Mladinski festival V Trstu se je ustanovil odbor za «5. mednarodni festival mladine in študentov», ki bo v Varšavi od 31. julija do 15. avgusta. Za predsednika odbora, ki so mu dale pristanek razne osebnosti, je bil izvoljen miljski župan Giordano Pacco. Sedež odbora je v prostorih Združenja Trst-Madžar-ska v ul. S. Nicolò 11, telefon 29403 Pogoji za udeležbo na Festivalu: Stroški znašajo 38.000 lir. V tej vsoti je všteta vsa hrana, prenočišče in petnajstdnevno bivanje v Varšavi, brezplačni prevozi po Varšavi, potni stroški za tja in nazaj iz Benetk ali Milana do Varšave, udeležba na vseh prireditvah, izletih Vsak udeleženec mora imeti svoj potni list. Prijave za Festival sprejema odbor do 30. junija. , Za podrobnejše informacije in. pojasnila je odbor na razpolago vsak dan od 18. do 20. ure. -1111 ,1 < , Z, CT i I v . * j »V.I ucujv IM .JV •stil Sili I/ *.«* fili ss tli I yinbnc 28. 1914 je Princip ustrelil v rajevu avstrijskega prestol^ naslednika Ferdinanda. 28. 1919 je bil sklenjen ver» ski mir. 28. 1942 je padla antifašistlfj borka Alma Vivoda iz Barbare. RADIO OODAJE TRST A SOBOTA: 12.55 Operni kvarteti in zbori - 15.30 Pogo» . , , z ženo - 16. Promenadni konctl, Kl - 17 Poje basist Jovan AntlcJ 19.15 Radijska univerza: Pojedli starih Rimljanov - 21. Malo šalo - malo za ires - 22.15 Ma» net: Le Cyd - baletna suita. ■ NEDELJA: 9 Kmetijska oddal - 9.30 Domači odmevi - 10. PfJ nos maše Iz tržaške stolnice Oddaja za najmlajše: Sebični likan - 13.30 Glasba po željah» 15. Mladina pred mikrofon cr Nastop učencev osnovne šole* ulici S. Frančiška - 16. Malo šalo - malo zares - 17 Poje <1 kliški zbor iz Skednja - 201, , Verdi': Moč usode - opera v m delanjih; 1; In 2. 'delanje. Mav PONEDELJEK: 12.55 Pojej« (tali co Russo - 19.15 Mamica pri po'1 inllal d uje - 20.30 Poje Slovenski \ (ura; kalni oktet - 21. Predavanje: Cj Lila vek in mravlja - 21.15 Verdi: M) j usode - opera v 4 del.; 3. in 4. d' TOREK: 12.55 Dalmatinski m 6 < tivi - 13.30 Glasba po željan pvse 18.30 Debussy: morje - 19.15 • dijska univerza: Montalentl: » » " lene rastline tovarne organs 1 de hrane. - 19.30 Operne duete j se Jeta Dušan Pertot In Marjan » _ D 1 Dn H i lcl/1 n A a I- • P. I n n n I n I ' K ‘ Ljudska prosvela Uprizoritev igre «Nikita, ruski junak» na Kontovelu Dramska skupina iz Sv. Kri. ža priredi jutri, v nedeljo 26. junija ob 117. uri igro v treh dejanjih «Nikita, ruski junak» v dvorani na Kontovelu. Pri igri sodeluje tudi pevski zbor. Igra je zelo lepa in je primerna za odrasle in za otro-kre. Prav zaradi tega je dosegla velik uspeh pri prejšnjih uprizoritvah. Prepričani smo, da bodo marljivi kriški igralci tudi na Kontovelu nastopili z enakim uspehom. Vstopnina: Odrasli 130, o- trodi in dijaki pa 70 lir. 50-letnica PD «Višava» na Konltonelu Naši prijatelji na Konkone-lu se že’ pripravljajo na dostojno proslavo 50-letnice prosvetnega društva «Višava». Prvotno so mislili prirediti" proslavo 26. t. m., a so jo morali zaradi boljše priprave preložiti na nadeljo 3. julija. Društvo «Višava» je že povabilo številna bratska društva, naj h’ sodelovala pri proslavi. Ta proslava bo prav za prav teritorialnega značaja. Zato priporočamo prosvetnim društvom in drugim slovenskim organizacijam, naj tega dne ne prirejajo drugih prireditev v okoliških krajih, temveč naj agitirajo za čim večjo udeležbo na Konkonelu. Podroben program proslave bomo objavili v prihodnji številki. Seja Glavnega sveta SHLP odgodena Tajništvo Slovensko-hrvat-ske ljudske prosvete obvešča vse člane Glavnega sveta, da je seja, ki bi se bila morala vršiti danes, prenesena na soboto, 2. julija. Vabila z dnevnim redom bodo člani dobili na dom. - 21. Radijski oder: Giannini: 11 IčP Ičvl^lfll SREDA: 10. Predavanje: Po„ uspehu le vedno odprta - W Beethoven: Prometej - 12 Iz ' 1 jest v a prirode: O plimi in o» - 15. Promenadni koncert -Slušna igra: Coppola: Mala inska deklica - 17. Slovenski zb?,1 ČETRTEK: 12. Potovanje po 1' k v] liji: Ravenna - 18. Korngold: K? Ia cert v D duru - 19.15 Radij* j. . univerza: Carneluttl: Kako t ir teka proces - 20.30 Zbor Slov? ■]" 1, ske 'filharmonije - 21. Dramah 1 rana zgodba: Lenček: Rojs« „ televizije - 21.40 Igra Mirca Si Vil činov a - 22. Glasbeno predavan » PETEK: 12.55 Dukas: La Pet' 13.30 Glasba po želi a,h - 18.30 ''ih začarane police: Kokoška in •' V»,, je piščančki - 20.30 LipovŠeK ir,;,; «Orglar» - 21 Tržaški kultu' , ' razgledi - 21.Ì5 Slovenski ok™ - 22. Sodobna flamska umetn|T,,o K 1 n o 'mol ei I hov, Mk OPČINE j ,ai « Sobota, 25. Junija: «Sedem ' 'm nadlog» (Sette anni dl gu’ T,lr„ Film Titanus. L. r' Nedelja, 26. junija: «Kraljevi j, ; *• mani» (Il diamante del ” mij Barvni film Warner Bros., tSil Ponedeljek, 27. junija: se pon® , Torek, 28. junija: «Bela Indij’ (L’Indiana bianca). Baf’T' T rum Warner Bros. hi « Četrtek, 30. junija: «Upefflft ,|;f. črno krinko» (Il ribelle at' 'uk maschera nera). Filmi Fin«" V j Petek, 1. julija: se ponovi. AS[) V tednu se začnejo pred»1? L 1 ob 18, zadnja ob 22 Ob ned*1' i SI’ In praznikih začetek ob 19, 1 f nz dnja ob 22. tju PROSEK , sc r Sobota, 25. Junija ob 19.30: «V 1 stanemo "se "v galeriji» * i'l6e troviamo in galleria). Bar Utor filmi. ' fc Nedelja, 26. junija ob 17: se " novi. ‘‘h Sreda, 29. junija ob 17: «Ala»" T„ va svetilka» (La lampada Aladino). »... NABREŽINA , . = Sobota, 25. junija ob 20: «K»1! !y-tirana» (Fine di un tiran«1' «]a| Film Universa!. 4 U„ Nedelja, 26. i,unija ob 16. m' k . se ponovi. t fu Sreda, 29. junija ob 16. ln Ij «i «Drugi časi» (Altri te®"1), Film' RKO. tj£ to , le j prosvetnega društva in ČESTITKE — V sredo st°P 'Ivu v zakonski stan tov.ca Jullrrtj,',' Gerdovič in tov. Lucijan Mal11 iz Lanjerja, oba člana doriti" «IV -d jv .................ej Založništvo «DELA» , Tiska tip. RIVA, Torrebtane» ,..d« Slovensko narodno gledališč* za Tržaško ozemlje Velika uprizoritev na proslen1] na »tadionn “ Prvi maj Vrdelska cesta CARLO GOLDONI Ml PRIMORSKE ZDRAHE ij " V Ponašil dr. Mirko Rupel , Režija : Jože Babič in Modeat Sancin Glasbena priredba : Oskar Kjuder. Ples : Olga Gorjup' Scena : Jože Cesar in inž. arh. Vi ktor Molka Pr emigra 29■ junija, nato v soboto 2. julija in nedeljo 3. julija ter v torek 5 julija. Naslednje predstave bodo najavljene pe časopisju in radiu. dnevne"1 Pričetek ob 21. uri - konec do 23.30 uf* Prodija vstopnic v ul. Romi 15/11 od ponedeljki 27. 1 dalji od 11. do 13. in od 17. do 19. ure ter ene uro P1' pričetkom vsake predstavi pri blagajni na stadionu ih tic % »)