List slovenskih delavcev y Ameriki, The largest Slovenian Daily in the United States. §1 Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELKFOH: CHelsea S—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 No. 250. — Stcv. 250. NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 25, 1935. — PETEK. 25. OKTOBRA, 1935 Volume XLIII. — Letnik XLII1. ITALIJA PRAVI DA NI ROVARILA PROTI ANGLUI _1_____ Laska poročila o zmagah—so gole izmišljotine ROOSEVELT RAZPRAVLJA __0 NAPREDKU Dežela napreduje na zdravi podlagi.— Predsednika je poslušalo 40 tiaoč ljudi. — Amerika se ne bo vmešala v evropski spor. V vlaku na j»otu v Washington, '24. oktobra. — "Zopet i?mo tukaj," je rekel predse« 1-nik Roosevelt, ko je zagorel in pri najboljšem zdravju stopil s križarke Houston na ameriška tla. Vse, kar je na svojem potovanju proti zapadu videl, je Roosevelt zagotavljal 40,000 možem in ženam, ki so se v tem zgodovinskem mestu zbrali iz vseh krajev vzhodnega juga, dokazuje njegovo trditev: dežela se je zopet našla, je zopet tukaj. "Nikjer nisem slišal ni resa r dragega," je rekel predsednik. "Vsi so edini v tem, da narod zopet koraka naprej. Vsakdo more to viileti z lastnimi očmi. In ila-nes pri izkrcanju sem slišal isto o South Caro-1 i ni. "Da, zoj>et smo tukaj — ne slučajno in ne, ker se je obrnil list. Korakamo naprej na bolj zdravi podlagi, kot kdaj poprej, ker smo tako nameravali in nikdo nas ne bo o nasprotnem prepričal." "Seveda je pred nami se mnogo nerešenih problemov, je nadaljeval predsednik." — Storil bom vse mogoče in vse najboljše, da to deželo vzdr-žim pred vojno, ki preti izbruhniti onstran oceana. "Vračam se zagorel in razvedren — pripravljen, da vzamem v roke celo kopico stvari." Pred svojim govorom, ki je bil prvi po velikem govoru v San Diego pred tremi tedni, je predsednik na krovu križarke Houston sprejel časnikarske poročevalce ter jim je jasno povedal, da je z vsemi zadevami dežele popolnoma zadovoljen in niti najmanj ne misli, da bi bil mogoč političen poraz. Glede delavskih razmer je rekel predsednik, da je njegov trden sklep do konca novem-ra zaposliti 3,500,000 brezposelnih. Prvotno je bil določen dan . nov. za zaposlitev vseh brezposelnih. V druga dnevna vprašanja se D i spuščal, toda je napravil uti«, kot da misli resno, kar je pozneje rekel v svojem govora, da je namreč pripravljen vzeti v roko četo kopico stvari. ZAGOVORNIKI SKUSAJ0 REŠITI J1AUPTMANNA Zagovorniki s o ž e v Washingtonu.—Vse je pripravljeno. — Zagovorniki sestavljajo ugovore proti smrtni obsodbi. WASHINGTON, D. C'., 24. oktobra. — Hauptmannov zagovornik Egbert Rosecrans se j<* zgladil v zveznem najvišjim sodišču, da pripravi vse potrebno, da bo prošnja za razpravo glede Hauptmanno-ve smrtne obsodbe sprejeta od najvišjega sodišča. Utemeljevanje ugovora proti smrtni kazni bo slonelo na naslednjih točkah: zaključni govor generalnega pravdnika Wilc-ntza pri procesu v Flemingtonu, prememba trditev obtožnice glede načina in kraja umora Lindber-ghovega otroka, enostranski pouk porotnikov po sodniku Trenchardu pri procesu v Flemingtonu, kjer porotniki niso hiii dovolj odstranjeni od zunanjega vpliva. IIIIIHI ^ivSIlllllllllllNIII^KSIilflllltlllUlIl^i^i NAftOČTTE SE NA "GLA8 NARODA". NAJVEČJI SLO VENSKI DNEVNIK V ZDR DH&AVAH. POMANJKANJE PRESNEGA MASLA V NEMČIJI BERLIN, Nemčija, 24. okt. — V Berlinu je zopet nastopilo pomanjkanje presnega masla. V nekaterih krajih mesta ga sploh ni bilo mogoče dobiti. V drugih krajih pa so ga trgovci pridržali za svoje boljše odjemalce. Velike mlekarne sploh nimajo masla. Tudi smetane v Berlinu ni mogoče dobiti. Posebno stepene smetane, ki je Berlinčanom najbolj priljubljen dezert, ni mogoče dobiti za nobeno ceno. Kateri trgovci so imeli kaj zaloge, je osebi niso prodali več kot četrt funta. Gospodinje na vse zgodaj že čakajo pred trgovinami, da dobe četrt funta masla. Oblast svetujejo gospodinjam, da mesto masla rabijo margarin in drugo maščobo. NAJDEBELJEJŠI MOŽ UMRL BUENOS AIRES, Argentina, 23. oktobra. — Pedro Cardoso, ki je bil najbrže najde-belejši mož na svetu, je umrl v Bolivar v provinci Buenos Aires. Star je bil 32 let in je tehtal 638 funtov. Okoli prsi je meril 6 čevljev in 6 palcev, o-koli pasa pa 7 čevljev in 5 palcev ter je bil visok 5 čevljev in 9 palcev. Cardoso je bil sin mesarja, toda se ni mogel oprijeti očetovega poklica, ker ni mogel stati na nogah. Zadnja leta se je preživljal s tem, da se je kazal po gledališčih. Po železnici se je moral voziti v tovornem vozu. Umrl je za pljučnico in kmalu po smrti svojih dveh sinov. JOSIP STALIN -VZOREN SIN Sovjetski listi piše*jo o njegovem obisku prt materi. — Mati je ponosna na svojega sina. MOSKVA, Rusija, 24. okt. — Lista "Pravda" in "1^5-vestja" sta v dolgih člankih .predstavila 170,000,000 Rusom Josipa Stalina kot vzornega sina, ki je i o dolgih letih obiskal svojo 75 let staro muter v svojem rojstnem mestu v Tiflisu. l>o pred nekaj tedni je bilo osebno in družinsko življenje boljševiškega voditelja p o-vprečnemu Rusu neznano. — Splošno je bilo mnenje, da živi Stalin za zidovi Kremlja s svojima dvema otrokoma in da njegova mati v Tiflisu le malokdaj vidi svojega sina. Nato pa se je pričela po celi deželi velika kampanja za o-jačenje družinskih vezi, za spoštovanje do staršev in Stalin se je nenadoma pokazal ljubeznivega očeta, se je pustil fotografirati s svojo 11 let staro hčerko in sinom ter je pastil vladne posle in je prebil en dan s svojo materjo. 44Pravda" zelo obsežno po roča o njegovem obisku 17. oktobra pri materi in pod na slovom "Mati" piše naslednje: "Obiskali smo mater Josipa Visarjonoviča Stalina. Nekaj dni pred tem je bil Stalin pri njej. Keke, njegova 75 let stara mati, je bila prijazna in nam je pripovedovala o nepozabnih minutah. "Veseljet" je rekla. "Vprašate me, kako veselje sem užila T Ves svet se vesdli, kadar gleda na mojega sina in na našo deželo. Kaj naj tedaj storim jaz, njegova mati " Sedeli smo v veliki, svetli sobi z okroglo mizo na sredi, pokrito z belim prtom in šopkom cvetlic. V sobi je bil tudi divan, postelja in nekaj stolov. Nad posteljo vise slike njenega sina; ena slika kaže Stalina in Ljenina, ena Stalina v njegovi mladosti, ena Stalina v uradu. "Prišel je nepričakovano,** je pripovedovala mati. "Vrata so se odprla in tam je stal. — Dolgo časa sva se poljubova-la. Spominjal se je preteklosti in kako smo tedaj živeli. Vse dni sem delala in sem ga vzgojila. "Težko je bilo. Skozi streho je pritekala voda v majhno, temno hišo, v kateri smo živeli in bila je vlažna. Imeli smo malo hrane, toda bil je vedno ljubezniv in skrben sin — vzoren sin. "Dan je veselo potekel — prebil ga je popolnoma z menoj. Josip Visarjonovic se je mnogo šalil in je bil srečen in vesel." Ko smo se od nje poslovili, nam je mati rekla: EKSPLOZIJA MUNICUE NA KITAJSKEM Več sto ljudi je izgubilo življenje. — Municijsko skladišče zletelo v zrak. Munici ja je bila namenjena proti komunistom. ŠANGHAJ, Kitajska, 24. okt oba. — Velikanska zaloga municije v Laučovu, v provinci Kansu, ki je bila namenjena proti komunistom, je zletela v zrak. Več sto ljudi ie bilo ubitih. Natančno število človeških žrtev še ni dognali o. Eksplozijo so občutili več milj naokrog. Na tisoče oken in vrat je bilo razbitih, tako n. pr. na Borden Memorial bolnišnici, ki se nahaja eno miljo od arzenala. "Komunisti v dolgih bojih ne bi mogli končati več življenj, kot pa jih je na mali končala ta eksplozija," je rekel nek mi ionski zdravnik. Po eksploziji se je proti nebu dvignil gost, črn oblak dima, ki je več ur visel nad mestom. Večina ameriških in angleških misjonarjev je je že S. oktobra zapustila Lančov, ker se je bilo bati napada komunistov. Kitajske pomožne oblasti so se brzojavno obrnile za pomoč na China Famine Relief v mestu New Yorku, ker je zaradi poplav v Šantungu in Kiang-su pet milijonov ljudi brez strehe. Rumena reka, ki si je zopet izbrala novo strugo, je uničila mnogo tisoč kvadratnih milj rodovitne zemlje. Kmetska vstaja, ki se je pričela v Hisanglio, se je naglo razširila čez severno Kitajsko ter je zavzela najmanj tri pokrajine. Vstaja je dosegla že skoro Peking. Kmetje zahtevajo odpravo dodatnih zemljiških davkov in več svobode. Kitajska vlada je v velikih skrbeh zaradi teh nemirov, ker se boji, da so za njimi "gotovi krogi", ki skušajo severno Kitajsko odcepiti od ostale Kitajske. Kdo so ti "gotovi krogi", je lahko razumeti. NAPETOST MED RUSIJO IN JAPONSKO Japonci zapirajo ruske 1 v t* . v ••• državljane m z njimi surovo postopajo. — Sovjetski konzul protestira. VOŽNJA PO LEDENEM 1 MORJU MOSKVA, Rusija, 23. okt. — Načelnik urada za vožnjo po Severnem ledenem morju, Oton Schmidt, je sporočil Josipu Stalinu, da je plovba po Severnem ledenem morju iz Evrope na Daljni Iztok nemogoča. Predno je zamrznilo morje, je plulo po tej progi iz Evrope v Azijo nad 100 parnikov. Ob severnem tečaju je bilo postavljenih pet radio postaj. MOSKVA, Rusija, 24. okt. — V uradnih sovjetskih poročilih iz Hrabarovska v Sibiriji so mančukuanske oblasti ob-dolžene, da zapirajo sovjetske državljane v Mandžuriji, jih pretepajo in drugače surovo ž njimi postopajo. Po teh vesteh so bili 7. okt. aretirani lastnik, urednik in več uslužbencev nekega komunističnega lista v Harbinu. V zaporu se nahajajo še sedaj, ne da bi bila proti njim dvignjena kaka obdolžba, in kaz-nilniske oblasti ž njimi surovo postopajo. Slične aretacije so se baje dogajala v manču-kuanskih obmejnih krajih Man-čuli in Pograničnaja. Od preteklega četrtka se nahaja v zaporu tudi ravnatelj Banke Daljnega Iztoka v Harbinu, Gostin sky. Ruski konzul v Harbinu je ponovno protestiral proti izzivalni politiki Mančukuo in proti ščuvalniin člankom v japonskih in beloruskih listih v Mančukuo. RIBA POTEGNILA RIBIČA V VODO HAMILTON, Bermuda, 24. oktobra. — Ker Bermudčani niso navajeni loviti rib na trnke, se jim zdi doživljaj Harri-| sona Outerbridge nekaj nenavadnega. Ko je Outerbridge lovil ribe, je riba bonito zgrabila vado in potegnila Outer-bridgea iz čolna. Outerbridge pa vrvi ni hotel izpustiti ter je plaval in vlekel ribo za seboj. Dohitel je čoln in splezal nazaj. Nato mu je riba iztrgala iz rok vrv in Outerbridge je skočil iz čolna in zgrabil vrv. Ko pa slednjič potegne ribo iz vode, je bil zelo razočaran, ker je tehtala samo 5 funtov. DVA NARODA V VOJAŠKI ZVEZI HELSINGFORS, Finska, 24. oktobra. — Oficijelni obisk vrhovnega poveljnika estonske vojske generala Jeana Laido-ner, je povzročil veliko zanimanje z ozirom na neprestane govorice, da se Rusija zaradi angleško - nemške mornariške pogodbe naglo oborožuje. General Laidoner je rekel, da so finski in estonski vojaški voditelji postavili med se-Jboj ozke stike in zaupno sodelovanje. Dodal je Še, da finska in estonska vojska med seboj nimate nikakih tajnosti. V PONEDELJEK, NA 13. OBLETNICO "POHODA PROTI RIMU", BODO LAHI ZAČELI PRODIRATI NAPETOST V EVROPI POPUSTILA Še pred nekaj dnevi je bila resna nevarnost, da bo prišlo do zloma med Italijo in Anglijo, kar bi bilo usodepolno za evropski mir. Francija je kole-bala in ni vedela, komu bi se pridružila: Angliji ali Italiji. Slednjič je pa stopila odločno na stran Anglije. Anglija je koncentrirala v Sredozemskem morju veliko silo svojega brodovja, Italija je pa ojači-la svojo armado v Libiji. Libija meji na Egipt, kjer ima Anglija velike interese. Slednjič je pa prišlo do sporazuma. Anglija je odpoklicala nekaj svojih ladij iz Sredozemskega morja, ena italijanska divizija pa naj zapusti Li-bijo. Parnik *'Sanio" je že odplul iz Napol ja proti Libiji. Napravil bo sedem voženj in pripeljal od tam v Italijo petnajst tisoč italijanskih vojakov. Neki uradnik italijanskega vnanjega ministrstva je samozavestno izjavil: — Italija je storila svojo dolžnost. Ce bo prišlo v Evropi do kakšnih zapletijajev, jih ne bo povzročila Italija. Odgovornost za evropskih mir je v rokah Anglije. 13. OBLETNICA "POHODA V RIM" Italijanska in abesinska armada še vedno počivata. Na jugu je začelo deževati, kar je v sedanjem času nekaj neobičajnega. Na severu priprave za italijansko ofenzivo še niso zaključene. Tako v Rimu kot v Addis Ababi pa prevladuje mnenje, da se bodo začela italijanska ofenziva na severni fronti najkasneje v ponedeljek. V ponedeljek bo namreč poteklo trinajst let izza časa, ko je vprizoril Mussolini s svojimi črno-srajčniki zgodovinski pohod proti Rimu ter se polastil vlade. Pri tisti priliki ga je spremljal general de Bono, sedanji vrhovni poveljnik italijanske armade v Abesiniji. S hitrim napredovanjem italijanskih čet ter z zavzetjem nekaterih važnih postojank, bo obletnica najbolj primerne* praznovana. LASKA POROČILA O ZMAGAH — IZMIŠLJOTINE Včeraj se je vrnil s fronte Ras Nasibu, gover-ner province Harrar ter odločno zanikal, da se vr-še vroči boji na južni fronti. Boji velikega obsega so že iz tehničnih razlogov nemogoči, ker ovirajo hudi nalivi vojaške operacije. Deževalo bo najmanj še dva tedna. — Italijanski manevri na južni fronti so se sedaj omejevali le na posamezne zračne napade. Vsa poročila o velikih italijanskih zmagah in zmagovitih pohodih so iz trte izvita — je dostavil Ras Nasibu. Nasibujevo vojaštvo je zasedlo gorske prelaze pri Jijigi v namenu, da zaščiti provinco Harrar, ki se po pravice imenuje1 Vrt Abesinije". Jutri se bo podalo v Jijigo več belgijskih častnikov, ki so v službi abesinske vlade, da bodo prevzeli poveljstvo. Posadka glavnega mesta Addis Ababe je bila o-jačena za 15>000 mož. - BL'AB VZRVD'A" New York, Friday* October 25, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. 8. WA. 1- "Glas Naroda" | Mi ____n. MBOC PUBLISHING COMPANY "nu i i'itl-i ** ownwi k mmmmeaa ta mo mod m m. §tMi - ; Ot 1 AaakaMaa, Vem Varfc Otr, N, V. "«LAI MABODA" €Wtšm at Wm Mi) urmd Mwon Daj i odgovoril, .se zaenkrat še ne ve. Dejstvo je le, da je pisanj«* not iu odgovarjanje nanj«* precej kočljiva zadeva. V marsikaterem slučaju dovedejo note do vojne. Predsednik Wilson je imel dosti prilike, da se je o tem dodobra prepričal. Ko so leta 1931 in 1932 Japonci vdirali v Mandžurijo ter je dobršen del zasedli, je tudi Mr. Stimson, ki je bil za časa Hooverjeve administracije državni tajnik, začel pisariti note. (*'e bi ne bil ameriški narod tako odločno proti vojni, kdo ve, kaj bi se izcimilo iz Stimsonovih not J Sama sreča, da se je predsednik Roosevelt pravočasno vrnil s svojega potovanja. Gospodje v državnem departmen-tu so čakali njegovega povratka in niso na svojo pest odgovorili na ženevsko poslanico. Kakšen odgovor bo poslan L»igi narodov v Ženevo ! — Najbolje bi bilo takole odgovoriti: — Hvala, ker ste se nas spomnili. Kako se kaj imate? Prilagamo vam prepis naše po stave, ki določa strogo nevtralnost. V postavi je jasno izraženo stališče, ki ga je zavzela Amerika napram italijansko-abesinskemu sporu. Vsak drugačen odgovor bi bil odveč. Amerika ni članica Lige narodov. Dostikrat so jo že vabili v njo, pa je iz previdnosti vedno vaibilo odklonila. V.slea-tega je nihče ne more siliti, da bi pomagala Ligi krotki Mussolini ja. V postavi glede nevtralnosti je jasno določeno, kaj je prepovedano pošiljati vojskujočim se državam. Predsednik nima pravice embarga tako poostriti, da bi bilo prepovedano pošiljati Italiji živila, obleko in razne snrovine. To pravico ima edinole kongres, ki >e 1m> šele po novem letu sestal. - t - ANGLEŠKI POHOD V ABESINUO L\ 1868. Oči svega sveta so dandanes uprte v Abesinijo. Saj je zmeraj kaj nehvaležno početje: prerokovati o vojni zreči, kar zlasti velja za kolouijske voj-ue. Zanimivo pa je, da zvemo mnenje ljudi, ki so bolj vešči vojn-ih pohodov v pokrajinah onstran morja, kakor pa smo mi. Takih izvedencev je pa največ v Angliji. Mnogo angleških častnikov je e doživelo take pohode in vedo povedati marsikaj zanimivega z neskončno obširnih voj, pozoriščih v drugih delih sveta, o neznanski dolžini, čet, o slabih potih, o neprehodnih pogorjih, o tropski vročini, o pomanjkanju vode, o raznih boleznih in o mnogoterih drugih okoliščinah, ki otež-kočajo življenje bojnih čet. V tedniku "The Army, Navv and Air Force Gazette" je neki častnik nedavno primerjal oba vojna pohoda, ki sta bila v prejšnjem stoletju naperjena zoper Abesinijo. Leta 1868 je Anglija zgrabila za orožje tedaj, ko je abesiuski cesar Teodor vrgel v ječo angleškega konzula in druge Evropce. ('astnik ne pozabi pohvaliti nesebičnost svojih ljudi. Pravi, da je namen osvoboditi brate, ki so v stiski, enak križarskim vojnam. Nasprotno pa obsoja italijanski vpad, ki je bil 28 let kasneje in ga naziva roparsko vojno. Italijani so hoteli pridobiti za Kritrejo, ki je ozka in za kolonijske namene premajhna, še sosedno, bogatejšo pokrajino. Najprej se je generalu Baratieriju posrečilo z majhnimi močmi, z domačimi Askari, prisiliti domače kneze tiste pokrajine, da so se vdali. Zdelo se je, da gre vse ko po vrvici. V Italiji so že proslavljali zmagovalca a ko se je vrnil v kolonijo, je bila nova provinca polna uporov. To pot njegov nasprotnik ni bil isti ko prej. Grozeča nevarnost je strnila po-edina abesinska plemena v eno celoto. Veliko tisočev je šlo za zastavo neguša Menelika. da prepodijo tuje vsiljivce. Italijani so se vrgli v boj, ki so ga pri Adui popolnoma izgubili. lastnik opisuje potek obeh poliodov, angleškega z 1. 1868 in laškega z leta 1896. Pravi, da moremo iz poteka teh pohodov marsikaj sklepati glede na izid bodočih vojnih dogodkov. Angleško kazensko ekspedicijo zoper cesarja Teodorja je vodil Sir Robert Napier, ki je bil ja-ko izvežban, izkušen general in je imel že svojo "šolo" za seboj z Indije iti Kitajske. Nje- gova vojska je štela 12,000 mož indijskih čet, vojakov, ki so bili vajeni bojev v vročih pokrajinah. Ko je poveljnik, januarja 1868, prispel v Massauo, je posvetil vso svojo pozornost ureditvi etape. Šele, ko se je dozdevalo, da je slelienia malenkost pretuhtana in urejena, so čete nastopile j>ot v gorsko trdnjavo Magdolo, kjer so bili angleški ujetniki. Napier se je znal, baš radi svojih dolgoletnih izkušenj v kolonijah, pogajati z domačimi knezi. Tudi z zlatom ni štedil in mimo vsega, niso cesarja Teodorja ljubili, ampak so se ga le bali. In posrečilo se je, da si je pridobil prijateljstvo' knezov v tisti pokrajini. Nič se niso upirali korakanju angleških čet v njih deželo, saj so vanjo prinesli tudi denarja. Tujci so pa tudi zatrjevali da hočejo le osvoboditi svoje ujete brate in da ne bodo ostali v deželi. Navzlic temu ni kazalo Abesincem zaupati. f'e bi se le kaj malega pripetilo, pa že bile v nevarnosti zadešnje čete. Angleški častnik priporoča, naj ta vojni pohod Napierja v vseh podrobnostih proučijo. Pomembne se zgradbe cesta in da imajo veliko množino slonov, kamel mul, in poni jev in da so vodnjaki v redu in da so skladišča utrjena ob cestah. Važno je, da je za vkorakanje čet vse o zemlje na varnem, da je težavno biti v stikih z zaledjem in da so čete zmeraj kos še tako d i vjim tolpam. — Preden so An gleži zavzeli Magdalo, jo bilo le ena hujša bitka. Ko je trdnjava padla in so bili ujetniki osvobojeni, so Angleži spet odšli iz Abesinijo. Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvriujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. v Za $ 2.75-------------------Din. 1M f 5.15 _________________Din. 2M $ 7 25 ------------------Dfa. 3#0 •u.«-DU. tm mM---Dkm. ltM KIM - Dta. v ITALIJO Za $ 9.25 ................Ur 1M $ 18.20................... Ur 290 $ 44.09 .................. Lir 500 f 97.59 ____________________ Lir 1000 s174j99 ....:.__________Ur 2909 ..................Lir 3999 KMU 8E CENE 8EDAJ HIT BO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PBEMEMBI GOBI ALI DOLI v dtaarflb all ttxab dovolMNmo ho boljo pogoj«. j bibl® pirilm .......... f 0.78 fllJI Prejemnik dobi ▼ starem kraju Izplačilo t dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1^- •SLOVENK PUBLISHING CDMHDiy -Glas Narod«" nt msr uth nno new WktN. t. IMAMO V ZALOGI V ponedeljek popoldne je po kratki in murni bolezni preminul v Marine bolnici v ('level and u Louis Svete, dobro poznan pod imenom "Mal-narjev". Star je bil 40 let. V Ameriki je bival 27 let. Ob času svetovne vojne je bil v a-meriški armadi. Rojen je bil v vasi Kamnik, fara Preserje pri Borovnici, kjer zapušča več sorodnikov. V soboto je umrl v Milwaukee v okrajni bolnišnici Josip Kambič, star 45 let in doma iz Semiča v Beli Krajini. V Ameriki je živel let. STOPA PO MLEČNI POTI DOROTHY WILSON RKO-Kadio zvezda v svojem zadnjem uspehu "Zadnji dnevi Pompejev" Sled rte vodstvu filuiskih zvezd. One pijejo mleko, ker jim ohranja energijo, daje jim iskrost, ne ne da bi bile prizadete njihove krasne postave. Tudi vi se lahko najbolje počutite, ne da bi se zdebelili, s pitjem mleka. In če hočete shujšati, pišite po knjižico, o kateri govori ves Hollywood: 4'The MiLkv Way." Obedi zvezd. Pošljite dopisnico s svojim imenom in naslovom: Bureau of Milk Publicity, Albany THE STATE OF NEW YORK 30 0 SVETIH MAŠ BLAZNIKOVE Pratike za l«to 1936 Cena 25c 6 poštnino vred. Naznanjamo tudi, da sprejemamo naročila za Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1936, ki izide prihodnji mesec. Cena 50 centov "Glas Naroda" 216 West 18th Stresi Hew York, H. T. jiiiiiliiraiiiliinuiiiiM ao deležni letno Člani "Main« zveze za Afriko". Članarina enkrat za vselej: 25c za vsako (rsebo, živo ali umrlo. Naslov: SODALITY OF ST. PETER CLAVER for the African Missions, Dspt. S. 3624 W. Pins Blvd., St. Louis, Mo. Iz Slovenije. ODER JE ZGRMEL NA DELAVCA MAK I BOK, 8. oktobra. — V včerajšnjih prvih popoldanskih urah se je dogodila na novi stavbi na vogalu Vrtne i a Vrbanove ulice zelo huda nesreča. Tam gradi mariborska tvrdka Nassinibeni hišo Angeli Bregantovi. Pri tem je bilo zaposlenih več zidarjev, ki so na dva in pol metra visokem in 5 m dolgem o»b I. nadstropju postavljenem pomožnem odru obmetavali hišo. Okoli 4. ure f>opoIdne sta na tem odru delala 59-letno zidar Ka-del Koren in Lovrenc He-ričko od Zg. Sv. Kugote. Nenadoma se je začel zidarski oder majati in Herioko je v zadnjem trenutku skočil skozi okuo v sobo, medtem ko je njegov tovariš Koren strmo- Važno za potovanje. Kdor jo namenjen potovati v »tari kraj ali dobiti koga od tmm, je potrebno, da jo poučon v vseh stvareh. V sled naie dolgoletne skuinjo Vam mmot«mo dati najboljia po ja* mil m m tudi vm potrebno priskrbeti, dm jo potovanja udobno i» hitro. Zato to Kupno obrnit* na nao na vsa pojasnil*.. Mi preskrbimo vse, bodiii proinje ta povratna dovoljenja, potno litto, vioojo t» sploh vse, kar ji va potovanja potratno v najhitrejšem času, im kar jo glavno. m najmanjio stroiko. < Nodriavljani naj no odlaiajo do tadnjoga trenutka, lir prodno to dobi io Watkingtona povratno dovoljenja, BE-EN-TRT PERMIT, trpi najmanj on mesec. POite torej takoj ta breoploina navodila mo Vam, da boste poceni in udobno potoval% SLOVENIC PUBLISHING TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York. N. Y. in omnetavlja- CO. glavil na tla, na njega pa se je zrušil pomožni oder in Z-meterska o krajih ob cesti proti Novem mestu. Dopisi Ri/lfjeicood, L. 1. Jesen že leze v zimo in večeri so postali dolgi. Nič nas več ne vleče na prosto in držati se moramo med zidovjem. In četudi imamo po veliki večini svoje družine, vendar, nas vedno vleče, da se tu in tam razgovorimo in pozabavamo s svojimi znanci in prijatelji. Skrbi ima vsakdo dovolj in včasih je potrebno, da se jih otreseiuo in jih pozabimo. Radi gremo na zabave, da se nekoliko razvedrimo. In ker imamo v Greater New Yorku mnogo društev, je tudi zabav vedno dovolj. Imamo pa tndi Slovenski dom, v katerem večinoma zborujejo naša društva in prirejajo svoje zabave. Hvaležni smo vsem društvom, da podpirajo Slovenski dom in s tem pokažejo, da jim je dom pri srcu in da ga žele podpirati. Uprava Slovenskega Doma pa se tudi zaveda, da mora skrbeti za to, da si vsi, ki ga obiskujejo, z vsem zadovoljni. Za zabavo svojih gostov ima tudi kegljišče, katerega so se zadnja leta vedno pridno posluževali. Bilo je več keglja-ških klubov, ki so se skoro vsak večer posluževali kegljišča. Vsled tega je že zelo uporabljeno in ga bo treba precej popraviti. Zato bo Slovenski dom v ta namen v soboto, 2. novembra priredil zabavo, na katero vabi vse kegljače in tudi vse ostale rojake. Zavedajmo se, da je naša narodna dolžnost, tla podpiramo Slovenski dom, kjer je edino zbirališče za nas in naše družine. Na svidenje tedaj na zabavi 2. novembra v Slovenskem Veselični odbor z Slov. Doma. Wfcterajte sYstemo-snad ANCHOR PAIN-EXPELLER ,4m. Ko to pišem, pravi časopisje, da vlada mir na abe-sinski fronti. Abesinci se pripravljajo, Italijani se pa o-botavljajo napasti. To lahko še precej dolgo traja. Takole sredi marca aii aprila bo zopet začelo v A besni i ji deževati. In bo deževalo do konca septembra. To je dolga doba. Italija je pa že v treli tednih abesinsko-laške vojne potrošila skoro desetino zlate rezerve. Deset odstotkov v tren tednih. Koliko »tednov je do prihodnje jeseni Abesinci so naročili tristoti soč mask zoper strupene pline. Mussolini vedno poudarja, da hoče Abesinijo civilizirati. Prokleto čudno civilazicij:« mora hiti, če se skušajo Abesinci zavarovati proti nji s plinskimi maskami. Dobrih štirinajst dni je do svetega Martina. Letos ne bo imel slovenski patron prav posebno dosti dela. Grozdje je sicer poceni, toda za denar je trda. No, nekaj ga bo pa vseeno. Bo pa toliko bolje kot je ti-»sto, ki je brez Martinovega žegna na vsartcem vogalu naprodaj. * V New Yorku prodajajo frankjttnrtarice po petintrideset centov funt. Ker imam izl>oren okus, že vsaj približno uganem, koliko prašičevega mesa je v funtu frankfurtaric. Zato pa tudi kar vztrepetam ob misli, po čem bodo letos pristne kranjske klobase. Anglija in Francija sta se sporazumeli. Človeku se zdi da je bil med njima že dolgo popoln sporazum. Pa n«' samo med njima, pač pa med vsemi tremi, namreč med Anglijo, Francijo in Italijo. * V Newarku, N. J., je bil list rel jen bivši kralj newyorških butlegarjev — Dutch Schultz. Precej let se je izogibal roki pravice, ko ga je pa slednjič zalotila, aretirala in postavila pred sodišče, so ga porotniki dvakrat zaporedoma oprostili. Sedaj so njegovi bivši prijatelji uakratko obračunali ž njim. Kdor misli, da se pravica vedno in izključno deli edinole v sodnijski dvorani, se moti. Vsak sloj ima svoje pojme o pravici in poštenosti. Ti pojmi običajno niso v skladu z zakonikom, ki je po mnenju pretežne večine družbe merodajeu. Kazni, ki jih predpisuje pol-svet, so krute, pa so v največ, slučajih pravične. Kjer nastopajo v eni osebi tri osebe, namreč toži tel j, sodnik in rabelj — je najboljši advokat brez veljave. * V ponedeljek bo odprt lov v državi New York. Slovenski lovei so pripravljeni. Padali bodo zajci in fazani. S kakšnim plenom bi se vrnili, mi ni znano. Rečem pa le toliko: Tiste zajce bi rad imel in tiste fazane, ki so jih lovci "videli", ki bi jih "lahko ustrelili", ki so jih "prav zag^ovo zadeli, pa jih v hosti niso našli", in tiste, ki so bili "tako lepi, da jih je bilo res škoda streljati". " a; t 'A S NARODA New York, Friday, October 25, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. 7t. DOŽIVLJAJ NA VLAKU Tri korake naprej, tri korake nazaj. Že pol dneva je trajala ta strašna hoja. Živci so mu bili napeti, (ia bi se razfioeili. Slednjič so se vendar odprla te/ka vrata in vstopil je neki mlajši človek. Bil je odvetnik. -Vendar!" je vzkliknil. Be-rend in se oddahnil. 41 Kako ste prišli semkaj?" je Itilo prvo odvetnikovo vprašanje. "Tatvine so me osumili." "Po nedolžnem**" je v dvomu vprašal odvetnik. "(Jospod doktor, tako po nedolžnem kot mene, niso še nikotin r vteknili v ječo," j** Be-rend odkrito odvrnil. Odvetnik ga je prekinil: 4' Na kratko povejte, kako se je zgodilo.** "Uradno sem moral potovati \z B«dape>te v Amsterdam,** je začel Berend. "Do Berlina se ni pripetilo ničesar takega! V Berlinu sem prestopil v vlak, ki je odhajal v Amsterdam. Ko sem se vozil Že Več ur, je vstopila v oddelek, kjer selil bil jaz, izredno lepa, elegantna gospodična. (Vz desot minut sva bila že znanca, kakor se to pač dogaja na potovanju. Gospodična mi je dejala, da je njen oče draguljar in da potuje v njegovem imenu. 44 Ali se ne bojite sami letovati na taki dolgi vožnji?** sem jo začuden vprašal. "Prav nič! Pa imam A«* dragulje za veliko vsoto s seboj,'* je odvrnila s kretnjo proti kov-čegu, ki j«* ležal poleg mojega v mreži. 4 4 Saj se zdaj mnogo bere o tatvinah v vlaku. Ali se ne bojite*" Smehljaje se, mi jr odvrnila: 4,X<*! Že tretje leto potujem in še nikoli se mi ni ničesar pripetilo. TVm več tifkih dogodkov pa je doživel moj oče." Za liip je pomolčala, nato je vprašala: 44 Ali vas morda zanima, kakšna je najnavadnejša zvijača železniških tatov?*' 44 Brez dvoma zlasti če j<» bom slišal iz vaših ust.'* "Prosim," me je strogo zavrnila in začela pripovedovati: "Železniški tatovi imajo s seboj zmeraj manjši in kak večji kovčeg in iščejo tako dolgo, dokler ne najdejo kakega oddelka, kjer vidijo tak drug kovčeg, ki je podoben njihovemu. Nato dajo svoj kovčeg k drugi prtljagi v mrežo in ko izstopijo, vzamejo s sel>o j tujega svojega pa pustijo. f'e dotični zapazi zamenjavo, pa se lepo oprošča-jo, češ, zaradi sličnosti in* tako dalje . . . (e pa človek ne zapazi tatvine tedaj je tat na vsak način na dobrem, saj ima vsak kovčeg več vrednosti, ko njegov, v katerem je navadno nekaj kosov opeke.** Pozorno sem jo poslušal in jo začuden vprašal: "Odkod pa poznate te tatin-• ke zvičaje tako natančno?** "Odkod? Ker je oče že dvakrat prinesel domov o]>eko namesto draguljev.** "A vi?" ".laz sem pa že bolj pravidna." Ozrl sem se na svo j kovčeg in sem se začudil, ko j<« bil prav podoben njenemu. "Ali :-e ne bojite, da bi svoj kovčeg zamenjal s vašim?'* "Xič! Saj je videti, da sti* jM»št«'ii človek. Sicer pa jaz prej izstopim ko vi. ker bom kmalu v ti>t<*iii kraju.** Še nekaj časa sva prav prijetno kramljala in zares mi je bilo žal, ko moja ljubka sopotnica odhajala in se poslovila od mene. Dal sem ji svojo |K)setnico in jo prosil, če bi kdaj prišla v Bndapešto, naj m«* po telefone pokliče. Obljubila m« je in skočila z vlaka. Ostal sem sam v svojem oddelku. Vzel sem v roke časopis, > komaj sem nekaj minut bral, ko sem zaslišal zunaj nekakšen hrup. Šel sem na hodnik in sem zvedel da so nekemu potniku iz prvega razreda ukradli kovčeg. Sprevodnik je skušal potnika potolažiti, in mu je rekel, da bo prtljago vseh polnikov pre-iskal. Kot sta vstopila k meni. -e je potnik koj zagledal v moj kovčeg Zakaj v moji mreži ni bil več moj kovčeg, ampak je bil njegov ukradeni kovčeg. Dotični je povedal, kaj je bilo v njegovem kovčegu in res je bilo v njem vse. kar je naštel. Preden ^em se mogel le s besedo opravičiti, me j«* sprevodnik zaklenil v oddelek. Do sti časa sem imel, da sem do druge postaje vso to zadevo na t ančno premislil. Le to je bilo mogoče, da j<* ono dekle vzelo kovčeg, ga prineslo v moj oddelek, ga pustilo ondi in vzelo mojega. Tisti kovčeg, ki je bil pri meni, ni vseboval nobenih vrednostnih predmetov in lepa tatica se je v tem že prepričala in ga je prinesla k meni, misleč da ima moj kaj več vsebine. Ko je vlak zapel jal na postajo, so na hodniku zadoneli mo- gočni koraki in takoj sta dva stražnika hrupno odrinila vrata. Izjavila sta, da sem njun jetnik in .-ta me odgnala na policijo, kjer so me brez vsakršnega zasliševanja zaprli. .Le to so mi obljubili, da pošljejo odvetnika k meni. To je vse. Odvetnik je pozorno poslušal svojega varovanca. Nato mu je dal mnogo vprašanj in Berend mu je o sebi vse natančno povedal in tudi to, zakaj da je potoval v Amsterdam in je navedel naslove nekaterih ondot-nih odličnih osebnosti. Ko je odvetnik odhajal, mu je obljubil, tla bo kot vse ukrenil in upa, da bo Berend čez nekaj ur že prost. Spet se je začela promenada po kamnitih tleh celice. A zdaj je iiil Berend že mirnejši, sa j<* odvetniku popolnoma zaupal. Xeskom'no počasi so potekale ure. Slednjič je zarožljal ključ v ključavnici in prišla sta jetniški paznik in odvetnik, ki je v«'s vesel sporočil, da je Berend prost. Pled policijo j«- čakal avto, ki j«' mladega inženjerja odpeljal naravnost na kolodvor. Ondi ga j«- odvetnik vprašal: "Kam bi se radi peljali? V Bndapešto ali v Amsterdam?** Berend je preudarjal da bi šel v Amsterdam, je bilo že brez pomena, saj tudi ni imel več svojega kovčega. ki so bile v lijem v.ižne pogodile za Nizozemsko. "V Bndapešto sa moram vrniti," j<* žalostno odgovoril. Vožnja se mu je zdela ne-skončno dolga. V Budapest i se je odpeljal naravnost k svojemu ravnatelju, ki mu je po-■vedal svoje dozi vel je. Ko je prišel Berend nato domov in v svojo sobo, je od začudenja ko vkopan obstal sredi sobe. Nji pisalniku je stal — njegov kovčeg. Poklical je slugo, ki mu je izročil pismo. 4 4 Neka gospodična ga je za-eno s kovčegom prinesla." "Kakšna pa je bila?*' Njen opis se je ujemal z zunanjostjo njegove lepe sopotnice. Berend je naglo pretrgal o-vojnico in ves drhteč je bral: "Ljubi gospod Berend. 0-prostite že sem vam prizadejala take nevšečnosti a tnoje o-pravilo ne prizanese nikomur. Ko sem odprla vaš kovčeg, sem našla le take stvari, ki so zame PRIPRAVLJENI NA VSAK SLUČAJ brez pomena, za vas se pa bržkone dosti vredne — zato sem vam ga hotela poslati. A ker sem se morala naglo o< I peljati v Budapešto, sem osebno prinesla vaš kovčeg nazaj. Prosim ne bodite hudi name in pomislite, da mora biti tudi tak 44poklic" na svetu, kakršen je moj, ker veliko zaslužim, čeprav mi moj opravek močno jemlje živce. Še nekaj vam moram povedati! Vpričo vas mi je bilo za hip, ko da bi bilo prav, če bi krenila na pošteno pot iu bi v vaši družbi začela novo življenje. A prepozno je že, da bi se spreobrnila. Zbogom, gospod Berend! Lepo vas pozdravlja 44potujoča sraka." — P. S. Preden si boste prižgali cigareto, pokličite slugo in ga oštejte. ker je pustil tujo žensko samo v vaši sobi " Za slutnja mu je sfnila v glavo. Potegnil je miznico ven — njegova zlata tobačnica je izginila. Ko je prihodnjega dne prišel v tvornico, je dobil na svoji mizi račun za pet opek. Uradnik mil je zadevo pojasnil: "Neka gospodična je bila tu z vašo posetnico in je dejala, da je z vami govorila, in ste ji dovolili, da vzame pet opek, ker vam je znano, da na svojem potovanju zmeraj potrebuje nekaj opek Seveda sem ji takoj ugodil, in je dobila opeke. Vendar priznam da mi še zdaj ni jasno, čemu bi gospodična na PUSTOŠENJE RUSKIH POKOPALIŠČ ZBIRKA Bilo je letos pred štirideseti-! mi leti, 23. julija 1895. Pariški konjski mešetar Philippe Revnaud se je tedaj vrnil domov s potovanja. Ko je pozvonil pri hišnih vratih, se mu je zdelo čudno, da mu ni prihitela naproti njegova mlada žena. Odklenil je stanovanje sam in šel najprvo v otroško sobo, kjer je našel svojo edinko razgaljeno v plenicah. Nato je odhitel v klet, kjer je odkril grozovit umor: njegova žena je ležala v mlakuži krvi, očividno ubila s sekiro. ' Prišla je policija, uvedla preiskavo, in zaprla Philippa Revnauda. Obdolžili so ga namreč, da je on izvršil zločin. Pri obravnavi mu sicer niso mogli dokazati krivde, vendar pa se je našla vrsta prič, ki so ga obremenjevale zaradi njegovega značaja. In tako je bil na koncu Revnaud oproščen, družabno pa izločen, ker so vsi videli v njem zločinca, ki je na premeten ,način spravil svojo ženo na dragi svet. Revnaud se je zaradi tega predčasno postaral in zagrenjen umrl. T^eto dni po proc/su, ki 11111 je naprtil družabno izobčenje, ga- ni bilo več med živimi. Njegova edinka Suzana je rasla pod nadzorstvom materi-svojih potovanjih potrebovala J nih sorodnikov, ki soji skušali opeke. vcepiti mržnjo do pokojnega Berend ni odgovoril. zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. Saj je le predobro poznal namen teh opek . . . Na sliki vidite pet angleških premogarjev na poti v premogovnik v Yorkshire, Anglija, kjer je bilo usinrčenih pri eksploziji 17 njihovih tovarišev. Seboj nosijo kanarčke, ki so zelo občutljivi za strupeni plin. GARDA ANGLEŠKEGA KRALJA Kdor hoče vstopiti v gardo angleškega kralja, mora imeti ] K) se bile sposobnosti. Predvsem mora imeti lepo, športno utrjeno postavo in biti najmanj 182 cm velik. Seveda mora biti njegovo življenje prej, v služIli in izven službe brez brez vsakršnega madeža. — Služba angleškega gardista je nekako v sredi med službo vojaka in službo na dvoru in je tudi precej naporna. Po 24 ur traja služba na dvoru, v kraljevski palači Whitehall. Ves ta čas je treba nepremično stati v sklenjeni vrsti. Častnik, ki poveljuje tej četi, p«i mora ves čas neprestano hoditi pred četo gor in dol. Preden dotična četa odrine v službo, mora biti natančno oblečena, da ustreza eleganca tudi eleganci v civilu. fV gre garda 11. pr. v dolgih hlačah v službo, mora častnik pregledati, ali je guba na hlačah pravilno polikana, ki pa vendar ne sme biti kot britev, zakaj vojak angleškega kralja mora biti oblečen ko kavalir in ne ko kak dendi. Na posebno željo kralja Jurija V. mora imeti vsak član garde — brke, pa ne take, ki jim napačno pravijo, da so angleške, pa so ameriške, marveč malo daljše, ki so zdaj sploh moderne. — V vsaki sobi za člane garde, v vojašnici Hyde-park, je več ogledal, ki segajo tod vrha do tal. Pred njimi morajo vsak dan pregledati svojo gosposkost in se dolgo oblačiti in čistiti. Izven službe pa je življenje kraljeve garde prav bogato-gosposko. Imajo krasne dvorane z lestenci, naslonjači in gosposkim pohištvo«! Ondi šah i rajo, igrajo bridge in 8e na prireditvah tudi športno udejstvujejo. Službena doba gardista traja 5 let. Sprejemajo jih do 24 leta starosti. Izjema je le trobentač, ki ima največkrat 15 let in nosi srebrno čelado, o-krašeno s široko luskinasto verižico in z velikim šopom belih peres. Kraljeva garda je v Londonu jako priljubljena in o njej pravijo: Kdor je pri gardi, je tudi gentleman. očeta. Kljub temu se ni dala Suzana prepričati in je ohranila očeta v dobrem spominu. Ko je odrasla, je Šla v samostan, da bi tako storila pokoro za grehe svojih prednikov, čeprav je bila prepričana, da oče ni bil zločinec. Tli glej, njena slutnja se je uresničila. Pred kratkim j»» prijela francoska policija v Lvonu potepuha, ki je izpovedal, da je zagrešil petnajst u-morov nad ženskami. Umoril je tudi Suzanino mater. To priznanje je zdaj rehabilitiralo pokojnega Revnauda pred javnostjo Suzani pa potrdilo slutnjo, da je bi njen oče jjošten in dostojen član človeške dražbe. KAKO JE NASTAL PETROLEJ O nastanku petroleja še nimamo splošno priznane znanstvene teorije. Večina učenjakov je mnenja, da sega zgodovina petroleja več milijon, let nazaj, pravijo pa tudi, da je nastal petrolej iz maščobe prazgodovinskih rastlin in živali sušenih delih morja ostale prazdo-dovinske živali in rastline, ki jih je polagoma zakril pesek, tako da zrak ni mogel več do njih. Te rastline in živali niso prišle v stik z zrakom in tudi zato niso mogle strohneti. Pod silnim pritiskom zemeljske mase se nastali iz maščobe teh rastlin in živali, petrolejski zakladi, ki jih danes izkoriščamo. To je na kratko ena izmed teorij, s katero si razlagamo postanek petroleja. Popolnoma pa nam ta teorija tudi ne pojasni nastanka petroleja. Petrolej je bil znan že v starem veku. Stari Egipčani so ga rabili kot 4'zemeljski vosek" za mazanje mrliče v. Nekateri učenjaki trdijo tudi, da so rabili petrolej v obliki asfalta pri zidanja babilonskega stolpa. Za razsvetljavo so rabili petrolej najprej v starem Rimu. Svoj glavni pomen pa je dobil petrolej šele v moderni dobi, ko so ga pričeli rabiti kot kurivo za stroje in še danes predstavlja enega izmed največjih problemov moderne teh- dicije. ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cona ........... ANDREJ HOFER ......................... beneška vedeževaijia ...... BELGRAJSKI BISER ................. 35 .. 5tr ...35« .. 35e BOŽlf NI DAROVI .........................-........................ BOJ in zmaga -------------------------------------------------20« CVETINA BOROG RAJSKA ........-.......-.................45« CVETKE (pravljic« za stare in mlad«)................30« ČAROVNICA S STAREGA GRADA .................25« devica orleanska ....................-.....................50« DEDEK JE PRAVIL (pravljire) ........................ ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA-------15« FRAN BARON TRENK ...........................................35« FRA DIAVOLO .......................................................50« GOSPOD FRI1HH.1N ŽOLNA. Spis!t| Krnn Mil- <"-in*ki. vfseloiiMMlr«' hunioreskt*, T "J struni .35 HEDVIK.V BANDITOVA NEVESTA .................40« JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30« KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih v Koreji) ................................................... KRALJEVIČ IN BERAČ ................................... KRVNA OSVETA (povest iz abruških gonO kaj se je makari: sanjalo ................... LJI'DEVIT HRASTAR. POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šmit) .............................. marko senjanin. slovenski robinson MARON, krščanski deček iz Libanona —....... MLSOLINO. ropar Kalabrije ............................. MRTVI GOSTAČ ................................................. MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ............ mladim srcem (par krasnih črtic pisatelja Meška) ........................................ na različnih potih .................... NA INDIJSKIH OTOKIH ................................... preganjanje indijanskih misijonarjev. Spissii .l<«. K]tilliii:in. t'•■na ........ PRISEGA HVRONSKEGA GLAVARJA. 1'o ve s t i7. «itui>'jš«' misijiMiskf liiiiiiidskt*. Spisal Ant. Iliioiidcr. (Vita .............. PRVIČ MED INDIJANCI, l'-vost izza ftixn kritja Aun>rik«\ Ccim ................ PRISEGA HVRONSKEGA GLAVARJA ..... PABERKI IZ ROŽA ........................................ PARIŠKI ZLATAR ........................................ POŽIGALEC ............................................................25C FRSTI BOŽJI ............................................................3©e PRAPREČANOVE ZGODBE .................................35« POVODEN J (spisal Krištof Šmit) ........................30« PRIGODBEČEBELICE MAJE. trd. vez............. L— PIRHI (spisal Krištof Šmit) ................................30c PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO I. zv..................... 40c II. zv................40« PRAVLJICA. Spissii H. M ajar. Izbrani iz stejsi iiiirmlu. Črna ......................40 PRIGODBK ČEBELICE MAJE. Spisal \V. Bcni- s«-ls. l\>sl«»v«nii! Vlailimir I.«'vstlk. itoinau za 30« 30« 30« . 25e . 30c 75« 35« 40e . 35c .70« ......... 25« ........40e ........50« .30 .30 .30 .30 25c 35« . .70 .„..25« .....30« .....30« .. .75 .. .30 .....30« ... 30« .. .50 ... .50 mladino. Cena .................... PRAŠKI JI DEK ......................................... PATRIA (povest iz irske zgodovine) ....... POSLEDNJI MOH1KANEC ...................... PRAVLJICE. Košutnik. 11. zvezek. Cena PRAVLJICE. H. Mayer. Cena .......... RDEČA IN BELA VRTNICA .................... REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM ............. R1NALDO RINALDINL Ceua .............. ROBINZON KOŠI TNIK ...................................... RINALDO RINALDINI. Zanimiva n>|Nirska |>»h vest. t Vini .............................. STRIC TOMOVA KOČA. lNwest iz suženjske«! življenja. tVna ......................... skozi širno indijo. Kačji kn.titelj. nevarnosti in nezgodi* s potovanja d veli mornarjev. felltt ............................ SUEŠKI INVALID ................................................. SISTO IN SIESTO (povest oz Abrueev) ........... SVETA NOTBURGA ...........................................— STEZOSIjEDEC ....................................................... SVETA NOČ (pripovedke) ................................... TRI INDIJANSKE POVESTI ............................... TURKI PRED DUNAJEM ................................... TISOČ' IN ENA NOČ. mala izdaja ................... TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) I. zv. $1.30; II. zv. $1.40; IU. zv. $1.50 SKUPAJ $3.75 TISOČ IN ENA NOČ. mala izdaja, trdo vezano L— VOJSKA NA BALKANU s slikami, vee zvezkov 30 .50 .G0 35e 30« 35« 30« 30« 30« 30e 1,— |H» VOLK SPOKORN1K (spisal Franc Meško; s slikami) ......................................-.............$L00 Trda vez.......1.20 ZABAVNI USTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ....................................................S®« ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ........$0« ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ............................86« ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) I. del _____________ 40c D. del .............40c ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; osem povesti in 13 povesti spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezku ...... .50 VINSKI BRAT. (V. zv.). Gangl .............. .50 8 POVESTI. (IV. zv.). Gangl ................ 30 13 POVESTI. (III. zv.j, Gangl .............. M Naročite jih pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA' 216 West 16th Street New York, N. Y. nike. Pomislimo samo na sedanji italijansko-abesinski spor, na sankcije itd., pri čemer je petrolej i^ral prav zelo važno vlogo, saj vemo, da bi ravno prepoved uvoza nafte v Italijo lahko bila usodepolna za ves nspeh abesiiiske ekspe- Organizacija petroleja je danes razširjena po vsem svetil. Petrolej razvažajo v vse predele našega planeta. V novejšem i»asu je petrolej dobil važnega konkurenta in hudega nasprotnika v električni energiji, vendar ;Je njegova slava še vedno zelo velika. nUL7f g VI RT) DZ* TBS LARGEST SLOVENE jJAILT IS ff. 2f. 2P. GREHI OČETOV Roman v dveh zvezkih^ Za Glas Naroda priredil I. H. 73 PRVI ZVEZEK. VPUV VREMENA NA VOJNO Tako sem taval po ulicah. Bilo je opolnoči, ko sem, ne da bi vedel, kaj naj napravim, utrujen in tresoč se stal pred zeleno hišo in gledal v Luzino razsvetljeno okno, s pekočo muko v srcu. Tedaj mi Srne kri v lica. Luiza je stopila k oknu in sem videl, kako je čelo pritisnila na šipo. Proti njej iztegnem roke, spoznala me je, odprla okno in šepeta je zveni njen pozdrav skozi tiho noč. Hotel sem govoriti, toda na ulici zaslišim korake. Prestrašen se stisnem v senco vrat. Vrata se odpro. Opotočem se v temno vežo. Pol brez uma, — ne da bi vedel, kaj delam, — tečem po stopnicah in sem stal pred vratmi, razvnet in tresoč se. Slišim škripanje kljuke. In Luiza je stala v svoji beli nočni obleki pred menoj, kot svetlobni sij v temi. Z bolestnim jecljanjem me prosi, da grem iz hiše. Hotel sem jo poslušati, samo še enkrat sem jo hotel pritisniti na srce in jo poljubiti. In tega poljuba ni hotelo biti konec. V temni veži je stala klop. In ko sem držal svojo ljubljenko v svojem naročju in objemu, tedaj sem čutil vso \ rednost svoje sreče tako globoko, kot je nisem še nikdar občutil! In tedaj mi šine skozi dušo: Sedaj! Govori! Sepetaje, z naglimi besedami ji popišem prizor z njenim očetom. In jo vprašam: — Luiza? Ali veš, kaj je govoril * menoj ? — Da! — Vroče me poljubi. — Naj govore ljudje, naj jim oče verjame, jaz te ljubim, zaupan ti in verujem v tebe. To je šlo kot sunek skozi moje srce. Hotel sem se izvleči iz njenega objema, kajti ta trenutek se nisem smatral vrednega, da bi počival na njenem srcu. Luiza me pa še tesnejše objame, kot bi se bala, da se ji bom iztrgal. In kom me drži v svojem objemu, tresoča se po celem telesu in mi svoje čelo pritiska na lice in čutim njene solze, posluša moje nagle besede. Govoril sem in govoril. In povedal sem ji vse. In povedal sem ji o oni noči, ko sem pijan prišel domov. Tedaj pa se Luiza naenkrat izvleče iz mojih rok, meni so vgasnile besede, kajti spodaj sem slišal, da je nekdo odprl vrata. Kaj sem mislil oni trenutek, ne vem več. Samo še vem, da sem v svoji divji zbeganosti potegnil ljubljenko v vežo stanovanja in sem zaprl vrata. Po stopnicah slišiva korake. "Oče,M pravi Luiza. Roko izvleče iz moje in zbeži v svojo sobo. Nisem vedel, kaj sem delal — in tipljem pred se v temo in začutim rob omare pod svojimi rokami. Tresoč se sem se stisnil v ta črni kot in uripanje srca je zastalo, ko je oče odprl vrata in stopil na hodnik. Nisem ga videl. Toda zdelo se mi, da sem občutil dih njegove sape. Tako blizu je šel mimo mene. Šel je v Luizino sobo in pod vratmi sem za trenutek v polmraku videl temni obris njegove suhe posatve. Zaprl je vrata. Slišal sem samo •mrmrajoči glas njegovih besed. 44Ali že spi.'" Nikakega odgovora. In slišal sem ga iti dalje. Sel je v svojo pisarno. In zopet ropot vrat. Nato vse tiho v hiši. Kako dolgo s.>m stal v temi tresoč se in ves razgret? Ali je bila sekunda, ali cela večnost? Tega ne vem. Nato pa sem stal v Luizini sobi in sem pri mračnem svitu poulične svetilke videl Luizo, kako se je najiol vzravnana v svojih blazinah, z ol>ema rokama mene branila. Vrgel sem se ji pred noge in sem prijel njene roke med solzami in poljubi. In vprašal sem jo: 44Ali verjameš, da te ljubim brezmejno in se celo dušo!" — Da! — Z obema rokama so oklene mojega vratu. Bil je občutek odrešenja. 4'Potoni je vse dobro, in vse bo dobro!" Poljubil sem jo na ustnice. In sem šel. V tihi noči sem stopil pod nebo, na katerem so gorele zvezde. V tihi noči kot da me je ta ura prerodila v novega človeka. Vsa bojazen je šla od mene, sreča in upanje je stanovalo v mojem srcu. Tako sem sanjal po ulicah, dokler ni prišlo jutro. Vrtnarja, ki je z vozičkom peljal cvetje na trg, sem naprosil za vrtnice in sem jih nesel k zeleni hiši. Dekle, ki mi je odprlo vrata, jih je nesla v Luizino sobo. Hotel sem iti. Tedaj pa zaslišim šum lahke noge. Luiza je stala pred menoj z rdečimi lici. Kot bi hotela pred menoj prikriti svoj plamen, steče preti meni in pritisne svoje lice na moje prsi. Molče sem ji poljubljal lase. Izvije se mi iz rok in naglo zbeži. O, ti lepo, čisto jutro! Kako je vse blestelo! Pijan upajočega veselja, sem bežal iz mesta in sem hodil po drevoredih. Nato skok v hotel, da sem se preoblekel. In nato k zeleni hiši, ne več v muki in strahu, tem več potolažen in miren, poln jKJguma svoje sreče in svoje ljubezni. Dkla mi odpre vrata in me začudeno pogleda. In pravi, da ni nikogar doma. — Potem pa bom počakal. — Ko sem to rekel, sem hotel stopiti na hodnik. Dekla pa mi je zastavila pot; rekla je, da ima izrecno naročilo, da nikomur ne dovoli vstopa. Ta "nikomur" pa je tako povdarila, da mi je jeza šinila v grlo. Ali ni vedela, kako pravico imam stopiti v to hišo? Tedaj pa ae odpro vrata poleg Luizine sobe in oče stoji pred menoj, bledega obraza, z jezo v očeh ter zakriči nad deklo: "Ali ste tem gospodu povedali, da ni nikogar doma? Zanj!" Ve« zmeden dn nezmožen vsake besede, posežem po njegovi rofci. Pahne me nazaj in njegov glas zarohni kot razbito ateklo: "Pred Bvojim lastnim sinom sem zaprl vrata, ko je hotel prinesti sramoto pod mojo streho. Ali naj sedaj pustim, da mi oskruni hišo tujec, lažnjivec?" In vrata je zaloputnil. fte vedno sem stal, gledal tresoče se deske, prijel sem se za čel in rekel: zblaznel si, to vse je iz-rodek tvoje blaznosti! Čutil sem, da mi je mrzel pot prihajal iz senc, oprijemal sem se ročaja in sem omahovaje sel v črno jutro. " V hotelu so mi dali pismo. S tresočimi rokami ga odpr^fti in pričnem brati. Do konca pa nisem prišel. V svojem srcu sem občutil krč in sem še čutil, da se mi šibijo kolena. Nato je bilo v meni vse domljeno. In vse črno. V globokem trudnem vzdihu ugasne glas mojega prijatelja. T (Dalje prihodnjič.) Spričo prirodnih neprilik je človek brez moči, pa bodi, da je to potres ali dež, ki uniči ves človeški trud, kar se je že zgodilo v dobah velikih vojn. — Morda so pretirane besede pisatelja Viktorja Hugoja, ki je o bitki pri Waterloo ju napisal: 44Č'e bi ne bilo v noči med 17. in 18. junijem leta 1815 deževalo, ki bila prihodnjost Evro-je drugačna. Dež je zadostoval da je bila uničena Napoleonova slava." V zgodovini je več takih dogodkov, kjer se vremenske na-prilike odločile o usodi narodov. Kdo se n. pr. ne spominja velike Napoleonove armade na zasneženih in ledenih ruskih poljanah* ki so ovirale pohod armade in ji zadale smrtni u-dare? Ali če pomislimo na u-ničenje španske armade ob angleški obali? Tudi v krimski vojni so vremenske neprilike u- vje v Abesiniji, ki je povzročilo zavlačevanje začetka vojne in je koristilo diplomatskim zvi jačam. Predvsem — pridobili so čas — vsi, Abesinci in Evropa. Le dež je brzdal obe armadi, kakor vidimo še zdaj. Kdo bi si mislil: majhne drobne kapljice vode, pa ti pokvarijo svetovne načrte, obračajo vojske in zgodovino in rišejo zemljevide po svoje! vi asistenci vse vasi. Uniforma s tropsko čelado in grbom na nji uživa iz dobrih razlogov med zamorci večji ugled nego okras kakšnega plemenskega poglavarja ali kralja, zato funkcionira policijski aparat \ v sudanskem pragozdu spet normalno. am PUSTOSENJE POKOPALIŠČ V RUSIJI V URADU NE SMEJO BITI NAGI Angleške oblasti so odredile za ves Sudan, da uradne osebe, posebno policijski šefi, ne smejo več uradovati v kostumu kakršnega jim je dal Bog na pot v življenje. Imeti morajo na 4iz- sebi predpisano uniformo, ničile več vojnega brodovja. —J ven službe tm la,lko 110,1'-1° ** Kakor pišejo angleški listi, so na|lalJe S®1« kakor doslej." bile deževne dobe velikega po-1 Tam za Kartumom, posebno mena za razvoj človeštva. Gibanje narodov v Prednji Aziji ob začetku zgodovine človeštva je oviralo samo veliko deževje, ki je narode primoralo, da so se naselili po suhih pokrajinah. v Juhi, so namreč zamorski rodovi, ki jih doslej ni bilo mogoče pripraviti do tega, da bi nataknili na svoja telesa vsaj lahki predpasnik severnih Sudancev. Goli se počutijo najl>olje in Anglija, ki to dejstvo ni ško- Nasprotno pa pravijo, da sta kovalo njenim interesom, jih je padla Grčija in Rim večinoma v svoji tradicionalni široko-zaradi trajne suše, ki je spre- omdnosti napram kolonialnim menila velike reke v nezdrava narodom pustila, naj se pač močvirja, kjer se je začela širiti malarija, ki da je ta dva velika naroda tako oslabila, da.se nista mogla upirati navalom barbarov. Radi velikih suš so te tudi Huni, Gotje in Avari izselili iz rodnih pokrajin in so romali za vzhod.—Strašne vročine so onemogočale prodiranje Kimberov in Tevtonov zoper Rimljane in perzijski kralj Kserses je močno trpel zaradi prirodnih neprilik, ko je napadel Grško. Razburkano morje, trganje oblakov, sončni mrki so mnogo pomenili za te vojske. Kako se je dež vmešal v zgodovino, nam jasno pokažejo bitke pri Grecvju, leta 134fi. Ondi so se borili Angleži napram Francozom. A v avgustu so imeli Angleži smolo in so tako trpeli radi suše, da so že hoteli pustiti bojevanje na francoskih tleh. Nenadoma pa je dež pri Grecvju obrnil vojno srečo in je pomagal Angležem, ki so bili v gozdu skriti, da so pobili francosko armado, ki se je morala bojevati na dežju. Posledice te bitke so bile usodne za Francoze in odločilne za vso vojno, ki ji doslej ni bilo ne konca ne kraja. Zaradi dežja, so bili Francozi premagani in dež je povzročil 100-letno vojno z Anglijo, ki je Francijo opustošila. Leta 1883 je dež preprečil a-tentat v Rudeslieimu. Todaj je bil ondi svečan narodni praznik kjer so bile prisotne vse odločilne osebnosti, celo stari cesar in vsi nemški knezi. Atentator je bil tudi ondi in je hotel s peklenskim strojem vse pognati v zrak. A mahoma je začelo deževati in užigalna vrvica na stroju je ugasnila. — Ni pa še dolgo tega, ko je velike nemire v Bombayu (kjer bilo 1500 mrtvih in več ranjenih) čez noč pregnal dež in umiril in ohladil razbeljene butice. V zadnjih dneh je bilo deže- se zveličajo po svoje. Med tem pa se je odpovedal sudanski policijski aparat, za katerega so uporabljali tudi domačine in ti črni policisti prav tako niso bili navdušeni za obačila. Posledica je bila ta, da je prebivalstvo v njih videlo pač same člane svojega rodu. ne pa predstavnike oblasti, in jih ni dosti upoštevalo. Angleške oblasti so prejemale pritožbe. Ker je bil vzrok jasen, so izdale zgoraj omenjeno odredbo. Sedaj prihajajo zamorski policisti in predstavniki oblasti po sudanskih vaseh sicer še vedno popolnoma ali približno goli do uradov, toda s svežnjem pod pazduho, in preden pričnejo uradovati si iz teh svežnjev vzamejo predpisano uniformo, ter si jo nataknejo ob spoštlji- Moskovski listi poročajo o neverjetnih razmerah na starih ruskih pokopališčih. Posebno jliudo se dogaja pokopališču i Volhova v Leningradu, kjer le-'žija grobovi znamenitih umet-1 ni kov. | Grob Ivana Turgenjeva upo-bljalo n. pr. fotografi za kuliso, da se more vsakdo za 15 rubljev slikati pred spomenikom velikega pokojnika. Ta t 44amerikanizem" ki ga celo vladna 4 4 Iz ves tja" imenujejo 44nesramnega" pa še daleč ni vse. Dogajajo se tudi nešteti primeri tatvin," ki jih posamezniki prav tako praktieirajo kakor pogrebni trusti. Z grobov velikega kritika Bjelinskega in ustanvitelja ruske socialne demokracilje Pieba-nova so na pr. izginili vsi venci,! okrasi in drugo. Z omenjenega j pokopališča so v letošnjem po letju odnesli več sto nagrobni | kov, ki so imeli deloma umet-j niško in zgodovinsko vrednost, cele vozove kovinskih vencev pa so odpeljali v izdelovalnice krst, kjer se jih malo obnovili in jih potem prodali za nove. V Simferopolu na Krimu so celo ceste tlakovali z nagrobnimi kamini. I SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU n« wist ista strut raw you, a x. Flftm MAM ZA CKNB VOZNIH LIIXOV, MM-ZKRVACUO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJ* ■llllllllllimninjiiiiiiminiiiniiiniiiiiimiiimiii»ini.i.innn^ 5. oktobra: Majestic v Cherbourg Kouia v Trst Bremen v Bremen 2. novembra : Ijifayctte v Havre Coiite tli Savoia v Genoa 8. novembra : Aquitanla v Cherbourg 9. novembra: Kuropu v Bremen Clmmplain v Havre 10. novembru : II«? ile France v Havre Rex v Genoa L*0. novembra : Washington v Havre Majestic v Cherbourg 561 I novembru : Lafayette v Havre G. novmbra : Manhattan v Havre 28. novemlira : j Kun»|»a v Premen 21». novembra: Bereugaria v Cherbourg i .'!(> novembra : | Cliamplnin v Havre j Conte di Savoia v Genoa - l ABESINSKI DROBIŽ Te dni so stopili v veljavo cenzurni predpisi za Abesinijo. Vrhovni cenzor za poročila v inozemstvu je neki belgijski častnik. Po-ebtii poročevalec pariškega "Intransigeanta" poroča, da je samo 15,000 Abesincev opremljenih z modernim oro- žjem. Ti vojaki imalo nahrbtnike, puške tipa Mauser„ model 1J>.*?4 in 1 milijonov rezervnih patron. Ahesinski vojskovodje se bojijo plinske vojne samo zaradi tega, ker so Afričani večinoma slabo hranjeni in imajo slaba pljuča. Italijanska vojska, ki napreduje v smeri Danakilske puščave ter je prodrla že 44 km globoko v abesinsko ozemlje, je u-gotovila da vsipavajo Abesinci pri umiku po starem vojaškem običaju svoje dežele sol v vodnjak*-, ki jih morajo prepustiti sovražniku. Utrjeval na dela na abesinski severni fronti vodijo skoro izključno švicarski častniki. Egipčani zbirajo denar za pomoč Abesincem. Izdali so proglas, ki pravi, da je treba muslimanskim in kristijanskim bratom pomagati v vojni sti-ki. Abesinski poslanik v Riniti, ki je zahteval vrnitev potnega lista o t italijanske vlade, je doma, iz krajev, ki jih je zdaj zasedla italijanska vojska. Abesinska vlada je odredila zapore šol v Hararju in Džidži-gi. ker se je bati zračnih napadov na te kraje. VA2N O ZA | NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno da kdaj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan t« tretja pa leto. Zadnje opomine tn račune »mo razposlali za Novo leto t« ker bi želo-lit da nam prihranite toliko nepotrebnega dela tn stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati, Pošljite jo naravnost nam aH ja pa plačajte našemu zastopnika v Vašem k~aju ali pa kateremu \izrned zastopnikov, ko jih imen« I %o tiskana z debelimi črkami* I ker so opravičeni obiskati tudt druge naselbine, kjer je kaj na-si h rojakov naseljenih. Knjigarna "Glas Naroda" II 216 West 18th Street New York, N. Y. ........ p-upi-r' ; ■ f ; _ .....'j ;«!r - : • > • -• .......IBBflT" " 49! ROMANI "GLAS NARODA*' pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročili za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. (Nadaljevanje.) ZLOČIN IN KAZEN, spisal K. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj «03 strani. Cena ..1.25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal duševnosti zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski. ZADNJA PRAVDA, spini J. S. Bair. Trda ves. 184 strani. Cena _________________________________________ L— ljudska povest, ki obravnava spor med bratoma. je velike, pretresljive snovi in ostre doslednosti. Čitatelja vrte od prve do zadnjo strani. ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojevski. I. DEL, 200 strani, II. DEL, 212 strani. Cena ............................$2.— Veliki Dostojevski Je {xtdal v tem svetovno-znanem romanu sliko življenja ruskih jetnikov v takozvanih katorgah, utrjenih jetni-fiklb taborih v Sibiriji. ZGODBE NAPOLEONOVEGA H l'ZARJA, spisal Conan Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena— JU Broširana............ ,68 ČitatelJ se mora do solz nasmejati, ko €ita poglavja: Kako je izpubil Nai>oleonov buzar uho; Kako je zavzel Saragosso; Kako Je u-bil "brata"'; Kako ga je hudič skušal, itd. ZBRANI SPISI. 388 strani. (II. zvezek). Cena 2.58 V tem zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podlimbarskega. ki je pogledal r Široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač ua Slovanov v splošnem. ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Ivan Preseli. 88 strani. Cena -------------------------------- T Pregelj Je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj Je globok, navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu čitatelju. zgodovinske anekdote, Vinka 142 ZA KRUHOM, spisal Ifl. Sienkievviez. 122 strani. Cena .50 Pretresljiva povest o revni družini, ki se je konci prejšnjega stoletja izselila v Ameriko. Ime slavnega i>oljskega pisatelja nam jamči. da bo delo vsakdo z užitkom čital. ZMAJ IZ BOSNE, spisal Joa. Ev. TomHL 229 strani. Cena .....................................................73 Roman iz krvave bosenske zgodovine. Boji s Turki; skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj kravate dobe Bosancev. ZGODOVINSKE ANEKDOTE ...............................30 ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 282 strani. Cena ................................................ S8 Vsekoz zanimiva povest iz našega slovenskega življenja. ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Cooan Doyle. 141 strani. Cena ________________________________________________68 Najboljše delo ustvaritelja modernega detektivskega romana, v kateren. "j-a Sherlock Holmes glavno vlogo. ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Zftral Dr. Vinko Šarabon. Kratke zgodbice, ki i»okažejo značaj človeka. 1-K) strani. Ceha.............. .60 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 cenla. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob COLORADO: Pueblo. Peter Cullg. A. SaftlO Walsenburg, M. J. Bafuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič ILLINOIS: Chicago. J. Bevčlč. J. Lukanlcfc Cicero, J. Fabian (Chicago. CIcers In Illinois) Juliet, Mary Bambich, Joseph vat La Salle. J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago. Joie ZeJea* KANSAS: Glrard, Apnea Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kltzmlller, Ft. Vodopivec Steyer. J. Ceroe (za Peuna. W. Va. in Md.) MICHIGAN: Detroit, Prank Stular MINNESOTA: Chlsbohn, Vrank Uoofte Ely. Jos. J. Peshel-E velet h, Louis Gouie Ullltert. Louis Vessel Hibbinfe John PovSe Virginia, Frank Hrvatic* Montana: Roundup. M. M. Panlan i Washoe, L Champa nebraska: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Govands, Karl Strnlsha Little Falls, Frank Masla OHIO: Barber t on, Frank Treha Cleveland, Anton Bobek, Chas. Knew linger, Jacob Resulk. John Slap*'* Girard, Anton Nagode Lorain, Louis B&l&nt, John V>mr* te Warren. Mrs. V Rachai Youngstown. Anton KlkeM OREGON: Oregon City, Ore.. 1. Kotolar PENNSYLVANIA: Bronghton, Anton Ipavae Claridge, Anton Jertna Conemaugb, j. Brezove« Ex oo rt. Loo is Snpančič Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math ffa»tn Greensburg, Frank Novak Joknstown, John Polanta Kfayn. Ant. TauSelJ Luzerne, Frank Balloch - Manor. Frank Demshar Midway, John 2i*st Pittsburgh, J. Pogačar Prsato, F. B. Demshar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Schifrer West Newton, Joasob Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allls, Sheboygan, WYOMING: Rock 8prlngs, Lash Diamond vU1 e, Joe RoUch Vaak to, katera Ja >wW Hilnafci raja> UPRAVA "GLAS NARODA" ftkob