30 Kratkočasno berilo. Vreme preteklih let, ki so se pisale s števiko 57. Nekteri ljudje, ki pridno po starih bukvah io časnikih šušmarijo , najdejo marsiktere starice, ktere radovedni svet ravno tako rad bere kakor novice. Tako se je nekdo oglasil unidan v časniku „Schwab. Merkur", kteri je povedal, kakošne so bile letine v tistih preteklih stoletjih, ki so se pisale, kakor letošnje leto, s številko 57. Ali je vse resnica ali ne, ne vemo; kratkočasna berilo je vsako pot. Od leta 857 ne ve omenjeni zapisnik nič drugega povedati kakor od večkratnih potresov,—od leta 1057 pa, da so ognjeni kamni izpod neba na zemljo padali in da je bilo obilo snega in zima huda. — Tudi leta 1157 je bila zima ojstra in mesca majuika je padlo snega na debelo; poletje je bilo od konca vroče in suho; 1. julija pa je vstal silen vihar, ki je drevje metal in strehe odkrival, in deževalo je potem skor 6 tednov neprenehoma. 3. septembra so vidili v najjasnejšem vremenu 3 sonca in kmali potem 3 lune (to je tista znana prikazen od zraven-sonc in zraven-lun, ktero so, če se ne motimo, že tudi letos nekod vidili). — Leta 1357 so se ponavljali potresi že poprejšnes:a leta; žita je bilo malo , vino je bilo kislo. — Leta 1457 se je prikazala ropata zvezda, in ponoči 10. majnika je padlo 31 snega debelo, po silnem dežji je nastopila suša; žito je malo plenjalo; jesen pa je bila lepa in jesenski pridelki dobri.— Poletje 1557 je bilo mokro, vino kislo. — Leta 1657 je za merzlim januarjem sledil tako gorak svečan (februar), da je sadje in terta hitro pognalo, al mraz od 21. do 28. aprila je zelo škodoval; poletje je bilo deževno; o grojzdnem cvetji je mraz pritisnil, vino je bilo kislikasto, pa v sodih se je popravilo; žita je bilo srednjo mero.—Mesca maj ni ka 1757 se je prikazala repata zvezda; zima je bila mehka, poletje do srede avgusta gorko, potem pa do jeseni dežja veliko; žita precej, vina srednjo mero. Tako je bilo. Kakošno pa bo 1857 — bomo drugo leto ob tem času povedali, če bomo živeli.