Štev. 6,
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
V Ljubljani. 10. februarja 1921.
Leto LXI.
Glasilo Udruienja Jugoslcv. Učftelistvs. — Poverjeništvo Ljubljana.
Vse «piše, v ocenc postane knjige itd. ie pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteliskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Rokopisov ne vračamo. ?se pošiljatve je pošiljati fr*nko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop.
Ako je ta dan praznik, izide list daD pozneje Vse leto velja . 60-- K pol leta	. 30-— „
četrt leta . . . 15 — .. posamezna številka po K 1'20.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-viete, ee se tiska enkrat . . I K 50 vin. 9f »> >» dvakrat. . 1 - — „ „ „ „ trikrat . .	80 „
za nada jnja uvrščenja od petit-vrste po 60 vin. Oznanila sprejema Ufiteljska tiskarna.
Za reklamne notice, pojasnila, poslar>« razpise služb je plačati po 1 i vsako petit-vrsto. Pri I op t- stanejo poieg poštnine še fO K.
I
telefon uredništva štev. 312.
Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativni stvari, je pošiljati samo na naslov;
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, VII., Celovška cesta 33/1
Poštni čekovni urad St 11.197. Reklama tije so proste poštnine.
Atentat na naše žepe.
Prepričani smo, da se je .prvega t. m. polotila večine državnega uradništva nejevolja, ko je prejela svojo mesečno plačo. Država je prisilno odtegnila vsakemu državnemu uradniku 5% draginjske do-klade, ki naj bi bila določena za fonde gospodarskih uradniških zadrug in zveze.
Morda, da je gospodarska organizacija za uradništvo potom zadrug teoretično dobro zamišljena in ideja koristna, vendar moramo izpregovoriti par besed k nedemokratičnemu načinu s katerim je hil ta davek za uradništvo uveden.
»Učiteljski Tovariš« je pravočasno opozoril učiteljstvo in deželno uradništvo ta naredbo, s katero hoče država uvesti prisilni davek za gospodarske uradniške konzume Na uvodnem mestu smo prinesli podrobnosti naredbe, dokler je bila še v osnutku. Opozorili smo tudi med noticami na državno namero in pozvali društva. da o tem razpravljajo. Na ta članek se je odzval sauio eden od tovarišev, ki ie še razpravljal o stvari; pač pa so društva na svojih zborovanjih zavzela svoje stališče k uradniškim gospodarskim zadrugam — in proti prisilnemu davku za nje. Centrala naše organizacije je storila svojo dolžnost!
Druga glasila državnega uradništva in organizacije državnega uradništva so razpravljale o tem vprašanju; posebno so se pa interesirali za izvedbo in uveljav-Ijenje naredbenega načrta razni jugoslovanski židje in interesenti obstoječih gospodarskih zadrug.
Dne 1. februarja t. i. je država zbrala lep fond, ob katerem bodo imeli svoje zadovoljstvo razni jugoslovanski židje. ki trgovcem ne morejo oddati svojega nesolidnega blaga; in s katerim bodo sanirale svoje finance obstoječe uradniške gospodarske zadruge, ki kljub špekulaciji s »stanovskim« geslom in sklicevanjem na stanovske organizacije in solidarnost ter visokim cenam svojemu blagu niso mogle s s v o j i m gospodarstvom spraviti zadruge na — zeleno vejo.
Kaj bo imelo uradništvo od prisilno odtrganega denarja?
LISTEK.
Pismo.
Strokovni tajnik, nate sem hud! Goric Ti, če mi prideš v pest! Brblja brbljava. Ali ti nisem tolikokrat pravil: »Kadar šovoriš z žensko, bodi previden. Nikar vsega ne zbrbljaj!« Kaj Te je motil vrag, da si razkladal moji hujši polovici o kolkih, ki jih dela Poverjeništvo za pravi-j-e omoženih učiteljic? Rudi, raje bi se vgriznil v jezik, kakor da si to ziblek-Ce nisi vedel druzega, vprašal bi jo otrocih, če jim je že splahnila na peti •anska ozeblina, ali če mož še tako rad je «Jdove žgance z ocvirki itd. itd. Vidiš, ako in enako bi se pogovarjal, pa bi Te "^ela še danes vsa družina v čislih. Zdaj
•¡' Pa nakopal gorje meni in sovraštvo sebi.
Pa kako je bilo? ! Oni dan sem pohlevno čakal na ljub-'anski vlak, s kojim se je imela pripeljati ^oja ljuba ženica. Rad bi šel zjutraj z njo v Ljubljano, pa mi je v tako laskavih iz-
Ako vse leto kupuje v uradniških konzumih ne bo prihranilo toliko denarja kolikor mu ga je država odtrgala in se bo moralo često zadovoljiti še s slabejšim blagom, kakor bi ga dobilo za par vinarjev dražje pri trgovcu; plačati mora delež in s tem prevzeti svoje obveznosti; še manj bo pa imelo uradništvo v maloštevilnih krajih, kjer gospodarske zadruge ne bo mogoče ustanoviti, obstoječih se pa zaradi oddaljenosti in podražitve s oošiljanjem ne bo moglo posluževati.
Kar je gospodarstvo pri zadrugah v malem, to bo gospodarstvo pri Zvezi v velikem: iz namena zadrug, služiti svojim članom za dobavo cenejšega blaga, drže svoje člane le še s tem, da so cene blagu le za par vinarjev pod dnevno ceno, postajajo pa od dne do dne bolj Špe-kulativna čisto navadna trgovska podjetja. oziraje se na interese članstva samo v toliko, da jih obdrže kot konsu-mente. In kar so zadruge, to bo zveza — kakor uči praksa!
Komu so torej 5% odtegljaji potom države v korist? Uradništvu gotovo ne!
Naredba o prisilnem prispevanju državnega uradništva za uradniške konzume se ni uveljavila samo brez zasliša-j nja uradniških organizacij, ampak celo proti volji in proti stališču prizadetega uradništva in uradniških organizacij.
Naša dolžnost je, da najodločneje protestiramo proti temu atentatu na naše žepe in da zahtevamo temeljite iz-premembe te naredbe!*
ga je sestavil tozadevni odbor centralne organizacije — po predlogih okr. učiteljskih društev. V teh spisih so vsebovana naša načelna stališča do posameznih stanovskih in šolskih vprašanj. Teh načel se imamo držati tudi v bodoče, ker so zasnovana na najširšem demokratskem temelju in so izraz naše celokupnosti. Če so organizacije iz taktičnih ozirov popustile v nekaterih vprašanjih, ni to smatrati, da so odstopile od načel, ampak čakajo le trenotka, da jih uveljavijo.
Odločen naš nastop, ki je temeljil na neomajanem načelnem stališču, nam je prinesel uspehe. Dosegli smo uspehe v personalnem oziru; realizovale so se naše zahteve tudi delno z znano naredbo štev. 111; naše materijalne zahteve nam je realizovala naredba o ureditvi učiteljskih plač v Sloveniji, katere oče je sedanji poverjenik za uk in bogočastje; kot dopolnilo njej je izšla naredba 5. maja 1919: itd. Tudi je izšlo več naredb, ki so skladne z našim načelnim stališčem in našimi zahtevami.
Kot posebno dovršeno moramo smatrati naredbo o ureditvi učiteljskih plač
1918.	z dopolnilno naredbo z dne 5. maja
1919.
Do te dobe se ni pojavilo nobeno specijalno meščanskošolsko vprašanje, ker je bila uvrstitev meščanskošolskega učiteljstva upoštevana. Podrl je pa to soglasje zakon o narodnih šolah iz Beograda. ki je prezrl popolnoma meščanskošolsko učiteljstvo in vse one katego-: rije, katerim je bilo materijalno razmerje
Nadzorniki za mešč. Šole. |n stanie ureieno z naredbo 5. maja 1919.
In od tedaj je postalo meščanskošolsko vprašanje akutno!
»Ubili bodo razvoj meščanskega šolstva!« se je glasil prvi odmev. Poskušalo se je popraviti napako, pa se je do danes ni posrečilo. To je eden glavnih vzrokov, da se je vzbudilo nezadovoljstvo med meščanskošolskim učiteljstvom, ki snuje sedaj svoje posebno stanovsko društvo. Ako se bode pa posrečilo temu društvu popraviti storjeno napako, je drugo vprašanje
Ob teh materijalnih prilikah se je pa popolnoma pustilo iz vidika drugo vpra-
Ob prevratu smo si postavili svoj stanovski in šolski program, ki ga hočemo izvesti v svoji državi. Glavna načela in smernice tega programa nam predstavlja spomenica, ki jo je učiteljstvo izročilo prvi narodni vladi, nadalje brošu-rica Gangl-Flerčtova o preosnovi narodnega šolstva in načrt šolskega zakona, ki
* Ko je bil ta spis že gotov, se ije tudi drugo uradništvo oglasilo v slov. dnevnikih proti tej novi naredbi io zavzelo enako stališče, kakjr predstoječi članek.	Ured.
razih povedala, da jaz nič ne razumem —• butelj mi ni rekla — da bi ji bil v trgovinah le v napotje. Ubogal sem jo, pa zato nisem »pantofel«. Zabičala mi je, da jo moram zvečer počakati na postaji, ker sama ne nosi zavojčkov, ko ima moža. — Po tričetrturni zamudi izstopi sveža in Okusna — kakor pomladanski cvet, le nekoliko jo izprehaja rdečica, najbrže iz samega hrepenenja po meni. Že razklenem roke in jo hočem objeti, ko zadoni zamokli: »Avša, poberi pakeljce in idi!« Začuden se oziram krog sebe, a ne vidim druzega ko ženo, ki hitro koraka proti izhodu. Nisem »pantofel« ali zavitkov vendar ne morem pustiti na tleh! Ženo komaj dohajam, tako jo je brisala. Na vsako «pohlevno vprašanje sem dobil stereotipen odgovor: »Tiho!« Za ocvirek je priletela še kaka »šema«. Prav na dnu srca v najskritejšem kotičku se mi je rodila misel, da je žena danes obsedena. — Bog ne daj, da bi razvijal to misel nadalje. Komaj odloži doma vrhno obleko — kot kavalir sem ji hotet pomagati — pa me sune v stran, ko se odpro vse zatvor-nice njene zgovornosti. Dekla je pozneje
pravila sosedi, da so gospa kričali, a jaz tega nisem opazil, vsaj bil je moje ljube ženke glas. In zdaj je letelo vse vprek: =Ti mrha nesramna, Ti avša, brljavska, caputa, čampa, e..., fcrtamuza, grdoba grda! Take reči počenjaš po svetu in meni lažeš, ko letaš k tistim sejam v Ljubljano, da se potegujete za učiteljske koristi. Lepe učiteljske koristi! Za omožene učiteljice se potegujete!« »Ali zlatek moj« »Nič, tiho, sam strokovni tajnik, ki je tudi en tak — ne morem zapisat — kakor si Ti, sram Te bodi!« »Ali ženica, dovoli«.. »Nič ne dovolim, najmanj pa, da bi se Ti potegoval za omožene ženske, za te naj se potegujejo njihovi možje, da.veš! In to Ti rečem, še danes izstopiš iz tiste organizacije. kjer se potegujejo za omožene ženske in to takoj, da veš!« »Ljuba žen-ka, moja zlata ženka...« »Tiho, takoj pri tej priči obljubi!« »Ali že...« »Prisezi!« »Ali —« »Prisezi!« — Sklonil sem glava Nič več ne bom smel k sejam sosveta, kjer Ti tako navdušeno predavaš o ženskih pravicah, nič več ne bova ustanavljala U. J. P. Oh Rudi, Rudi. kaj si storil! Moja žalost prikipi do vrha. Pograbi me
šanje. t. j. nadzorniško vprašanje meščanskih šol.
Ob prevratu smo postavili princip, da nadzoruj ljudske šole ljudskošolski učitelj, srednje šole srednješolski profesor, meščanske šole meščanskošolski učitelj. Ta princip je bil kršen s tem, da se je zaprla pot do nadzorniškega mesta nad ljudskim šolstvom ljudskošolskemu učiteljstvu v dveh okrajih in se je to nadzorstvo poverilo meščanskošolskemu učiteljstvu; kršen pa je bil ta princip tudi pri meščanskem šolstvu, ker je bilo vrhovno nadzorstvo nad meščanskimi šolami poverjeno profesorju.
Iz obeh slučajev je videti omalovaževanje meščanskošolskega vprašanja. Okrajno nadzorstvo meščanskih šol se je priključilo ljudskošolskemu referatu, višje nadzorstvo meščanskih šol se je pa priključilo srednješolskemu referatu. Meščanskošolski referat je postal pri tem v obeh slučajih postranski referat, kateremu ne morejo referenti posvetiti vse svoje pozornosti, dasi bi interes razvoja meščanskega šolstva to zahteval. Okrajnim šolskim nadzornikom je poleg meščanskih šol poverjena kopica ljudskih šol, katerih nadzorstvo in vodstvo zadošča v preobilici za enega moža v vsakem okraju, višje šolsko nadzorstvo meščanskih šol pa tudi zahteva samostojnega referenta, ki bo vse svoje moči lahko posvetil samo meščanskošolskemu vprašanju.
Da ne bo meščanskošolsko vprašanje samo pastorka v šolski upravi, je naša zahteva: da se loči okrajno šolsko nadzorstvo meščanskih šol in se postavi kot nezdružen, samostojen referat, in da se enako osamosvoji višješolski referat meščanskih šol; za okrajno šolsko nadzorstvo meščanskih šol sta neobhodno potrebna dva referenta, ki imata dovolj opravka s temi šolami, ako hočeta vse svoje sile posvetiti temu vprašanju, zato naj se jih razbremeni nadzorstva nad Ijudskošolskimi šolami, ki naj se poveri ljudskošolskemu učitelju; za višješolsko nadzorstvo meščanskih šol pa moramo zahtevati tudi samostojnega referenta, ki bo imel čez obilico dela s temi šolami.
Praksa nam pa narekuje še en princip za nadzorstvo meščanskih šol: me-
sveta jeza in že dvigam glavo, da odločno odgovorim »ne«, pa burnf prileti mi tisti znani zimski kožušček, ki ima gumbe, ko konjske šajbe, v glavo, da se mi kar zvrti. »Prisegam,« zavpijem v blaznem strahu in kot iz daljave še slišim »Amen« predno se nezavesten zgrudim v naslanjač.
Ko se zopet zavem, bilo je vse tiho in prazno. Šele polagoma se domislim vseh dogodkov. No, če natančno premislim, vsa zadeva ni tako enostavna. Ljubi Rudi. kaj bi Ti počel, če bi žena Tebe »izbuksirala« iz organizacije! Ti bi pravzaprav zaslužil, a kaj naj počno žena in otroci, ko Ti odpade tisti mastni zaslužek pri Poverjeništvu? Hud sem na Te, ali tega Ti vendar ne privoščim! Tolaži me tudi blažena zavest, da nisem »pantofel«, vsaj je bila vendar predzadnja beseda — moja!
DGaaaaooooaaDanoDiiiiiiDDDDiinaDoaoEi
Ali ste že pristopili kot član (člane ) k Tvornici učil?
aaaaaaDDDraaaaaaanoaDaoaaDaaDaao

ščanske šole nadzoruj meščanskošolski učitelj, ki je že deloval na meščanski šoli več let in ne teoretik, ki ni videl notranjosti meščanske šole.
Ostanimo pa zvesti glavnemu našemu principu: srednje šole nadzoruj srednješolski profesor, meščanske šole meščanskošolski učitelj, ljudske šole Ijud-skošolski učitelj — in zahievajmo, da se to že enkrat izvede!
PRAN ČRNAGOJ:
Šolski list.
Naj povem svoje misli še o Črnejevi in Fleretovi knjigi.
Crnejeva 2. številka I. stopnje, namenjena za 2, in 3. 'šolsko leto (to je treba ladi orijentacije vedno znova povdar-jati!) obseza na 64 straneh 110 berilniti sestavkov in stane 5 K.
Pet kron! To je za to knjigo smešno nizka cena, ako jo primerjamo s cenami drugih knjig, ki izhajajo v tej draginji.
Ako je Rapetova 3. številka precej obsežna, bi dejal, da je vsebina tudi primerna, ako izvzamem štiri berila in sicer 36. b. »Vrbe«, 48 b. »Rjavi hrošč«, 84. b. > Na občinski seji« in še 85 b. »Okraj«.
Vrbe ali rjavega hrošča moramo obravnavati na tak način samo na višji stopnji, nikakor pa ne na tej. Saj je prav, da sta spisa o vrbah in rjavem hrošču tudi že v tej knjigi, a čisto drugačna in kratka bi morala biti. Kako vse drugačen je Erjavčev spis o škorcu! Kakor nalašč za to stopnjo! In pa belouška od neznanega avtorja! Tak spis je tej stopnji primeren!
Ne vem tudi, zakaj se sprejmeta dva spisa o eni in isti sivari v isto knjigo? — Prav kakor bi se hotelo podati dva vzorca. Ganglov poezije polni spis »Kosec« pač daleč nadkriljuje spis neznanega avtorja »Košnja«. In ta dva spisa sta natisnjena v knjigi drug za drugim!
Tudi spis »Na gori« je nespreten, in tudi »Dušan in Ivica« in »Velika noč« ml nista po volji. Prva radi tega, da Dušan zajoka, ko zagleda mamico, drugi pa — no pa — ker bi bilo treba drugačnega spisa.
Je tedaj Crnejeva knjiga slaba? Ne, ne! Prav vrla je in ravno radi tega sem naštel hibe najprej, da morem govoriti odslej le o vrlinah.
Skrbno je izbrana pripovedna vsebina in pesmice človeka očarajo!
Zupančič — kjer se pokaže — ljubek in humorja poln! Njegova »Cez noč — čez noč« in »Žabe« in »Veverica«! Kaj si more misliti kdo kaj primernejšega za to stopnjo!
In Rapetova »Molitev«, Kettejev »Deček in cvet«, Črnejeve »Zlatice«, Vide Jerajeve »Navsezgodaj«, Pavle Groš-ljeve »Uboga ptieica« — in še in še! — Ljubko, poezije in pa humorja polno!
Izmed pripovednih spisov je obilica prav vzornih, vzgojnih in otroškemu duhu na tej stopnji prav primernih.
Črnej je izpolnil dane mu naloge z veliko ljubeznijo!
FleretoVa knjiga obseza na 205 straneh 162 sestavkov in stane 14 K. Tudi ta cena ni previsoka in je daleč cenejša, kakor vsaka druga knjiga z enako vsebino.
Rekel sem že, da je knjiga mnogo preobširna in sicer z ozirom na to, da ima za predhodnico že prvo številko te stopnje. Zadostovala bi že sama kot čitanka za vsa tri zadnja šolska leta, za katera je namenjena.
Brez vse škode bi se bila lahko skrajšala in bi se morala skrajšati ker 1.) sodijo pesmice 35, 43, 62, 65 in 70 v nižjo stopnjo, in 2.) je najti berila 11, 59, 60, 69, 72, 73, 83, 97, 101 in 102 že v Rapetovi stopnji. Vrhutega pa bi bila lahko izostala berila 48. 53 in 57, ki so nižje vrednosti pa silno obširna.
Preobširnost beril je sploh kardinal-na napaka »Šolskega lista« in naj se to pri izdaji stalnih čitank upošteva.
Res — Erjavčevih »Mravelj« in njegovega »Krokarja« nikakor ni mogoče ne črtati in ne krčiti in tudi moje »Čebele« v II. stopnji morajo ostati take. kakoršne so. A to so leposlovna berila, ki izpopolnjujejo obenem prirodopisno nalogo.
Obiležje etičnega dela Fleretove knjige je ljubezen do matere in domovine! — Meškova »Mati« in Maistrova »Za sinom« — ti pretrese dušo! Koliko poezije — pa koliko ljubezni!
To mora vplivati na otroško dušo kakor neodoljiv val! Foersterjeve »Zakrpane hlače« so spis, ki ti pritirajo solze v oči — s tako realistiko so vzete iz življenja in prisilijo vsakogar, da se z vso ljubeznijo spominja svoje matere, ki je zanj toliko skrbela!
Ilešičev spis »Nezadovoljnost v slovenski občini« je prav v sedanjem času
1 aktualen in tudi pozneje nikdar ne izguoi i svoje veljave, ker je pisan vzorno — in ; ker je in bo tista nezadovoljnost v slo-! venskih občinah tipična.
Cankarjeva »Pozdravljena domovina« je visoka pesem domovini in je vsaka beseda o njej odveč •— saj jo vsakdo izmed nas pozna!
Ko bi hotel ocenjevati vrednost vsakega spisa v tej knjigi, potem ni tako hitro konca in zato moram to opustiti.
,Od pesnikov so zastopani vsi važnejši, seveda med njimi zopet v prvi vrsti Zupančič. Njegova »Ptičja gostija« ti prisili v dušo prisrčen smeh — tako je ijubka!
Gregorčiča in Aškerca omenjati je odveč, pač pa moram omeniti Gasparijeve »Pesmi z juga«, ki bodo netile v mladih dušah plamen, ki bo do končne osvoboditve vsega našega naroda neizogibno potreben!
Prirodopisni. zemljepisni in zgodovinski del je obdelan v knjigi tako vsestransko, da ne bo zašel učitelj nikdar v zadrego, kje naj vzame snov za učne ure. To je že cela učna knjiga za učitelja.
Berilo »Prijateljstvo med žuželkami« (78) pa je tako težko, da je smatram za ljudsko šolo popolnoma neprimerno.
Ako sem zgoraj omenil, da je več beril natisnjenih v tej stopnji, ki so natisnjeni že v II. stopnji, moram pristaviti, da v tem oziru ne gre očitek Fleretu, ampak dejstvu, da sta delala Rape in Flere ločeno vsak za se in je bil v tisti naglici in pri taki razdalji kontakt otežkočen.
Pri izdaji stalnih čitank mora vzeti končno redakcijo v roke en sarir urednik, potem bo ponovitev v isti obliki nemogoča.
V isti obliki, pravim! Ker hrošč na primer in krt itd. je lahko tudi v vseh stopnjah, ker je prav, da se škodljivost prvega in korist drugega povdarja še in še, a opis mora biti posameznim stopnjam primeren.
Srbskih sestavkov tudi pogrešam; premalo jih je. Tri srbske pesmi — med njimi Jovičeva čustvena »Drino, lepa Drino!« — je premalo.
Ne smem pozabiti uganjkanja. To Je seveda Zupančič. Kar — on in on — pa vse so mične!
Rešitev v knjigi pa naj izostane! Naj se vsakdo malce trudi, da jih razreši — zakaj knjigo okrog zasukati ni nobena uganka!
Tisk je skozinskoz ličen in razločen. Samo eno: V prvi stopnji naj bo večji, v drugi manjši. Samo Rapetova 2. številka je tiskana na slabšem papirju in zato je včasih slabše čitljiva.
Napak Černejeva in Fleretova knjiga nimata. Pač pa ima Rapetova 2. številka stilistične oziroma stvarne napake.
Ne bom jih tukaj našteval, ker je škoda časa in papirja. Dal pa bom avtorjem na razpolago izvode, katere sem rabil za oceno in v katere sem zapisaval svoje pripombe. Ti izvodi s pripisano oceno jim morda pridejo prav ob izdaji novih čitank.
So nekateri, ki zahtevajo takoj novih čitank. Jaz bi s čitanko za višjo stopnjo še počakal. Fleretova knjiga s 14 K ni draga, pa je tako obširna, da zadostuje za celo leto. Po strogi preizkušnji pa bi dobili zares vzorno čitanko. Cenejša pa čitanka tudi ne bo, ampak precej dražja.
O Fleretovi knjigi je moja končna sodba, da je izborna. Sestavljena je z vestnostjo. Da je obširna, napeljala ga je v to gotovo ljubezen do stvari, češ: »Nate prijatelji, tu imate poln koš biserov! Jemljite — izbirajte!«
Saj so v njej tudi res biseri.
Ako popravljam tiskovno napako rTovariša«, kjer je omenjen Skrlj, mesto Skulj, sem svoji nalogi zadostil in — končam.
Iz naše organizacije.
Društvene vesti.
+ Učiteljsko društvo za Maribor in b. o.
Stavek »Pni slučajnostih se s soglasnim odobravanjem vzame tia znanje dopis in stališče gleda volitev 'V v. š. svet« v zadnjem poročilu Učit. cUaštva za Maribor in b. o. (»Učiteljski Tovariš« štev. 5.) je popraviti, da se pravilno glasi sledeče: »Pri slučajnostih se s soglasnim odobravanjem vzame na znanje odgovor odbora našega društva na dopis ožjega sosveta poverjeništva glede volitev v v. š. svet.«
Tajnik Hren.
+ Poročilo ustanovnega zborovanja učitelj-stva Mežiške doline dne 19. t. m. na Prevaljah.
Dne 19. januarja se je vršilo v Prevaljah ob sijajni udeležbi ustanovno zborovanje učiteljskega društva za »Mežiško dolitoo«. Zborovanje je -vodil bivši predsednik pliberškega učiteljskega društva, tovariš Močnik. Soglasno je bil sprejet pristop k UJU.
V	odbor so bili izvoljeni: Predsednik nad-učitelj Peter Močnik, namestnik: Josip Macarol,
j nadučitelj, Dravograd; tajnica.: Lizika Kert, Tol-1 s ti vrh; namestnik: Adolf Sokol, Koifclje; Magaj-\ nik: Vinko Okorn, Prevalje; namestnik: Drago Doberšek, Prevalje; odborniki: Feinig Ivo, Ne?a I L Mi a nt in Vinko Moderndorfer.
Blagajničarka g. L. Kert poroča o stanju j blagajne. Učiteljsko društvo za pliberški okraj je | štelo 65 članov. Dohodkov je bilo 6857 K 84 vin., : izdatkov 6688 K, toraj preostanek 169 K 84 vin., j kaiteri znesek dolbi novoustanovljeno društvo za j Mežiško dolino. V novoustanovljeni šolski odbor j za okraj Prevalje je bil izvoljen kot .zastopnik j učiteljstva nadučitelj P. Močnik, namestnikom , pa nadučliiteSj Josip Macarol v Dravogradu.
Zborovanje je poteklo precej burno. Stalo ;e pod vtisom ukrepa bivšega poverjenika Dr. Ver-: stovtška, ki je proti odločno izraženi želji od strani učiteljstva, prevaljski sodni okraj pridelal • nadzorniškemu področju slovenjigraškemu, d a si ■ ije ta okraj že itak preobširen in dasi govore : tehtni razilogi za to, da ohrani začasno prevtilj-1 ski okraj, kakor v politično upravnem, tudi v , šolskem oziru svojo samostojnost. Danes ni enega učitelja v vsej Mežiški dolini, ki bi verjel, da : so bili stvarni razlogi merodajni za ta ukrep po-; verjeništiva in oni faktorji pri višji šolski oblasti, i ki so ta ukrep izzvali so sokrivi, ako gine aivto-| riteta šoilsikih oblasti med učiteiljstvom. Učiteljstvo ima ta britki občutek, da njegovo delo na Koroškem ni našlo nikjer priznanja, da se raizun ožjih sotrudnikov, spričo ocene in skrajno površne kritike našega plebiscitnega dela nihče ne zaveda ogromnega pozitivnega kulturno - orga-nizatoričnega dela, ki ga je opravilo na Koroškem učiteljs,tvo. Najmanj priznanja in razumevanja je to delo našlo ¡pri višjem šolskem svetu, kakor ni našlo svoječasno tudi nobene podpore. Sicer se bi poverjeništvu na predlog referenta za Koroško tako ne mudilo, da se znebi neljubega mu nadzornika, ki pa h raz razlike mišljenja uživa radi svoje objektivnosti pri vsem učiteljstvu zaupanje. Isti faktor pri višjem šolskem svetu, ki je povzročil ukrep poverjeništva, ki ni nikoli znail prikrivati svoje mržnje do učiteljstva, je še danes referent in višji šolski nadzornik našega okraja, kar je naravnost ,v zasmeh vsem našim pravicam o soodločevamju v šolskih zadevah, j Dostojnost bi mu morala veleti, da 'Se odpove svojemu mandatu kot višji šolski nadzornik, ko je vendar okrajni šolski nadzornik razrešen svojega posla in okraj prideljen slovemjegraškemu nadzorniku.
Ostre besede so padale tudi proti instituciji paverjeništva, ki omogoča, da se preko zastopnikov učiteljstva lahko 'ukrepa v važnih vprašanjih in zadevah našega stanu.
¡Nato je referiral tovariš M. o temi: Učitelj-stvo in Gosposvetski Zvon. Razvijal je povsem originelne misli, ki bi dale našemu javnemu delovanju čisto nove smeri in navduševal je učiteilj-stvo za nadaljevanje na Koroškem započetega della, kajti naše propagandno delo ni bilo zastonj in zai njega trajni uspeh vsak dan botlje kažejo v Občudovanje vredni odporni sili in samozavesti naših neodrešenih koroških rojakov.
Resolucije.
I.	Vkljub naši utemeljeni zahtevi na izborova-nju meseca novembra minulega leta in vkljub korakom, ki smo jih v tem oziru storili, je poverjenik dr. Verstovšek pred svojim odhodom priklopi! naš okraj slovenjgraškemu nadzorniškemu okraju in razrešil nadzornika Koširja nadzorstva. To se je zgodilo, dasi koroško vprašanje še ni definitivno rešeno in govorijo tehtni razlogi za to, da Ohrani okraj ivsaj začasno svojo samostojnost.
Prepričani smo, da niso bili stvarni razlog I merodajni za ta ukrep poverjeništva. Dosedanji referent za Koroško pri .višjem šolskem svetu je vedno kazal neko mržnjo do učiteljstva, zlasti še do nadzornika Koširja, iz «nagibov, ki se delom3 odtegujejo naši vednosti.
Način, kako se odstaivlja naše zaslužne voditelje, občuti vse učiteljstvo kot brco.
Delovanje učiteljstva na Koroškem dosedaj ni našlo zaslužene ocene. Te sicer nismo pričakovali od višje šalske ohlasti, ki naše delo spbh .ne pozna, a pričakovali tudi nismo brce mesto priznanja.
Učiteljstvo Mežiške doline vztraja z ozirom na neurejeno koroško vprašanje in iz narodno-političnlh razlogov pri svoji zahtevi, da ohrani okraj svojo samostojnost tudi glede nadzorništva, event. pristaja na združitev marenberškega okraja z našim okrajem, ker kaže Isti slične narodnostne razmere kot naš.
V	ukrepu poverjeništva, ki se je izvršili brez vednosti zastopnikov učiteljstva, ¡vidimo nov dokaz kvariljivosti te institucije ¡za naš stan, ker omejuje naše pravice glede soodloče,vanja v šolskih zadevah.
Obžalujemo, da se nahaja pri višjem šolskem svetu član s funkcijo višjega šolskega nadzornika, ki ga radi njegove mržnje do nas ne moremo smatrati kot objektivnega predstojnika.
II.	Ker se višji šolski ohlasti ni zdelo potrebno izreči o priliki razrešitve obeh naših nadzoi-nikov svoje priznanje za njihovo nesebično delovanje, Izrekamo na tem mestu tov. Menoinu in Koširju, prvemu kot voditelju našega velikopoteznega propagandnega dela, drugemu kot našemu pedagoškemu voditelju o priliki njiju odhoda svojo prisrčno zahvalo.
Iz Jugoslavije.
—	Nov predsednik višjega šolskega sveta. Ker je bil višji šolski svet s 1. feb-
i ruar jem razpuščen in prof. Vadnjal razrešen od svoje dolžnosti kot predsednik, je minister prosvete imenoval na podlagi nove naredbe predsednikom višjega šolskega sveta dr. Stanislava Bevka, doslej ravnatelja na realni gimnaziji v Ljubljani.
—	Možate besede. Nedeljski »Slovenski Narod« je priobčil pod naslovom »Za novo generacijo« daljši uvodnik, v katerem opravičeno toži, da gineva med
j našim občinstvom prava smisel za umet-| nost, da se pa nasprotno v vedno večji j meri širi med nami umevanje za cirkuse j in podobne prireditve. Člankar navaja v ! podkrepitev te svoje trditve zanimive | zglede ter prihaja do zaključka, da treba ; tako umevanje umetnosti zajeziti, če že i ne iztrebiti iz naše siede ter kreniti na ; povsem druga pota. Kar je gnilega na narodovem telesu, je nujno \izrezati, da se ostalo telo skrbno obvaruje pred na-daljnim okuženjem. Novo generacijo je pa izročiti v roke učiteljstvu, da vzgoji ^ zdrav duh v zdravem telesu. Clankar iz-r vaja dalje: »Šola.je, ki mora zanesti v na-! rod novega, svežega duha. Naše narodno učiteljstvo je, ki mora pokazati novemu rodu novo smer. Napravimo enkrat za vselej križ čez staro generacijo in začnimo pri mladini! Bolj nego kdaj poprej, je i treba zdaj ceniti vrednost in pomen šole. Zato pa je dolžnost vseh treznih ljudi, d a podpirajo stremljenje našega učiteljstva vselej in povsod. Tudi dom in društva morajo iti učiteljstvu na roko. In kdor ne more drugače, naj vsaj ne zavida učiteljstvu tiste trdo zaslužene skorje kruha, ki si ga jc priborilo po hudem in pravičnem boju! Najmanj, kar se more zahtevati od našega razumništva, je, da ne kaže grde zavisti. Učitelj ne sme biti lačen in raztrgan, kakor je bil doslej, zakaj veliko in odgovorno delo leži na učiteljskih ramah. To delo pa bo učiteljstvo rado opravljalo, če ne bodo letela nanj polena od tam, od koder jih najmanj pri-| čakuje. Reven bi bil narod, če bi vršilo j učiteljstvo samo tisto delo, ki Je zanj pla-| čano. Ali ono vrši mnogo več, nego mu i predpisuje zakon. In še več bo' vršilo v ■ prihodnjosti nego je vršilo doslej lačno in j raztrgano. Vršilo pa bo, ker se zaveda, i da je baš učiteljstvo tisti faktor, ki naj i pomaga narodu do lepše in srečnejše bo-; dočnosti.« — Člankarju smo za lepe In krepke besede, ki jih nismo vajeni čitati vsaki dan v našem časopisju, prav iskreno hvaležni. V posebno zadoščenje nam so in pričajo, da se naše delo ceni tako. kakor po vsej pravici zasluži. Čim večje bo to umevanje o vrednosti našega dela, tem večja bo ljubezen, ki io bode učiteljstvo posvečalo delu med narodom ln z roko v roki z drugimi stanovi gradilo temelje srečnejše bodočnosti naše celokup-nosti.
—	Naredba o nabavljalnih zadrugah državnih uslužbencev. V 9. štev. »Uradnega lista« z dne 28. januarja t. 1. je izšla obširna naredba o nabavljalnih zadrugah državnih uslužbencev in o Zvezi nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev. Naredba določa, da državni uslužbenci in vse osobje, ki služi ali dela v državnih uradih ali podjetjih ali ki sprejema podporo ali pokojnino iz državne blagajne, morajo osnovati nabavljalno zadrugo. Delež ne srne biti manjši nego 100 dinarjev. Vsak zadružnik mora podpisati vsaj en delež in jamči za zadrugo z vsoto, ki n:. manjša od deleža. Noben zadružnik ne sme izstopiti iz zadruge, kadar bi hotel. Vse zadruge morajo pristopiti k »Zvezi« v Beogradu vsaj z deležem 500 dinarjev na vsakih 100 zadružnikov in z odgovornostjo za dvakratni znesek vseh deležev. Glavnica »Zveze« se osnuje s tem, da se tekom petih let pridrži po eno desetino enomesečne draginjske doklade vseh državnih uslužbencev ter pobira po en odstotek vseh plačil za nabave, izvršene državi. — To bi bile glavne točke te nove naredbe. Vsem onim pa, ki bi hoteli izvedeti podrobnosti, priporočamo, da si nabavijo gori navedeno številko »Uradnega lista«.
—	Uradni list št. 12. z dne 4. t. m-
priobčuje naredbo o dopustnem povišanju najemnine, ki je stopila v veljavo dne 4. februarja, njena določila pa veljajo _za vse območje deželne vlade za Slovenijo-Po tej naredbi je poleg redne povišbe najemnine, dopustne v toliko, kolikor je dovoljevala naredba bivšega avstrijskega ministrstva za pravosodje in ministra za socijalno skrbstvo z dne 26. oktobra 1918, drž. zak. št. 381, počenši z dne 1. februarja 1921 dopustna še nadaljnja izredna Dovišba, ki ne preseza pri stanovanjih odstotkov, pri trgovskih, obrtnih- in dru-
J
Stran S.
poslovniii prostorih 100 odstotkov one najemnine, katera se je plačala ali bi se hila morala plačati dne 1. julija 1914. Ko se preračunja višina letne najemnine z dne 1. julija 1914, mora za podstavo služiti sirova (brutto) najemnina s postranskimi pristojbinami, odštevši le avtonomne dajatve. Stanovanja ali pa stanovske dele, ki jih uporablja najemnik izključno le za poslovne prostore s tem, da izvršuje v njih trgovske ali obrtniške posle ali pa svobodni poklic odvetniški, notarski, zdravniški, zobotehnični in podobno, je smatrati z ozirom na izredno dopustno novišbo najemnine za poslovne prostore, povišanje podnajemnine za stanovske dele (mesečno sobo) vsled spredaj navedenih določil je prepovedana. S to na-redibo se izpreminjajo določila naredbe o varstvu najemnikov z dne 26. oktobra 1918 in naredba celokupne deželne vlade z dne 30. septembra-1919, št. 47 Uradni list, v kolikor so (določila teh naredb v 'nasprotju z določifp-te naredbe. — Ista številka »Uradfrčga lista« prinaša tudi naredbo o konservatoriju v Beegradu.
—	Omoženhn učiteljicam, ki hočejo po izjavi tov. Kožuhove na zborovanju »Učit. društva za Maribor in b. o.« izstopiti (glej tozadevno poročilo v zadnji številki »Učit. Tovariša«!) iz organizacije tako dolgo, dokler ne dobe zadoščenja In se jim — kakor same pravijo — krivica pri odmeri draginjskih doklad ne poravna, resno priporočam, da se potrudijo do prve bližnje državne nameščenke, recimo n. pr. do poštarice, ki ima moža državnega nameščenca, učitelja ali neučitelja, ter jo poprašajo, koliko znaša njena dra-ginjska doklada! Izprevidele bodo, da je draginjska doklada teh do pičice enako izmerjena kakor njihova ter bodo pri tem morda spoznale krivico, ki jo delajo poverjeništvu U.JU v Ljubljani, češ da je to vsega krivo, ker se ni v pravem času zavzelo zanje in se ni dovolj odločno potegnilo za omožene učiteljice! Vprašam sedaj: ali je morda poverjeništvo UJU tudi krivo, da uživajo omožene uradnlce-neučiteljice mesto polnih draginjskih doklad samo 50%? Čital sem že marsikaj konfuznega v svojem življenju, a tako nerodnih in nepremišljenih predlogov prav malokdaj, ako ne nikoli! Vsega naj je to ubogo poverjeništvo krivo! Kaj pa +akrat, ko so bile naše plače regulirane?
S poštarico poročen tovariš.
—	Prevod na nove piate. Pod tem naslovom piše zadnja »Narodna Prosve-ta«: Odrediena komisija u ministarstvu prosvete za prevod na dinarske plate učitelja gradjanskih škola podpuno je za-vršila povereni joj posao i u najkračem vremenu svi učitelji tih škola biče prevedeni na nove plate.
—	Iz mestnega šolskega sveta. O redni seji mestnega šolskega sveta, ki se je vršila v petek, dne 28. januvarja 1921, smo prejeli sledeče obvestilo:
Predsednik proglasi sklepčnost, pozdravi navzoče in otvori sejo. Zapisnikar oglasi bistvenejše kurencije in pove, kako da so bile rešene, kar se vzame na znanje. Zapisnik zadnje redne seje z dne 16. decembra 1920 se odobri brez ugovora. Minister prosvete je imenoval Maksa Hočevarja, strok, učitelja v Krškem, okrajnim šolskim nadzornikom za šolski okraj Ljubljana in za vse višje osnovne šole v bivši Kranjski, o čemur so bila obveščena vsa šolska vodstva In ravnateljstva tukajšnjega šolskega okraja. Bogomir Mesojedec, začasni učitelj na IV. mestni deški ljudski šoli, je za letos prideijen kot namestni učitelj' državni nižji realni gimnaziji v Kočevju, njegovo mesto pa je stopil Fr. T r o s t, orej učitelj v Radišah na Koroškem. Andrej Rape, stalni učitelj na III. mestni deški ljudski šoli, je postal okrajni šolski nadzornik za šolski okraj Ljubljana-oko-Wca; njegov namestnik je postal Anton £ e m e , prej nadučitelj v Vetrinju na Koroškem. Suplentka po Stanku R a p e -t u, ki ima študijski dopust, je postala ab-s°lv. učit. kandidatka E. Fričeva. Miroslav Pretnar, začasni voditelj mestih manjšinskih šol, je postal okrajni šol-nadzornik za šolski okraj Črnomelj; n^egov namestnik je postal Alojzij K e -¡^elj, stalni učitelj na IV. mestni deški -Mdski šoli. tega namestnik pa absolv. llc't. kandidat Ivan R e p o v š. — Več Prošenj za dovolitev daljših bolniških dopustov sklene se višjemu šolskemu svetu, ^slišavši mnenje mestnega fizikata, Podložiti v ugodno rešitev.
Višjemu šolskemu svetu naj se priporoča v uvaževanje resolucija, da se izprašane učiteljice, ki službujejo že več let a dnevnih zavetiščih kot nadzorovate-Jice in vzgojiteljice, pridelijo v službo-anje osnovnemu šolstvu, da tako ostalo pri svojem pedagoškem delu, kar je
pravi njihov poklic, in ker je delo v zavetiščih ob daljši dobi prenaporno.
Na mesto obolelih učiteljev in učiteljic se pokličejo v službo absolv. učit. | kandidatke in sunlentke: Pranja Trdi-i nova, Ivanka Prosenčeva, Kata-i rina K o š i č e v a , Brigita B a 1 o h o v a ! m absolv. učit. kandidat Julij Novak, j Izprašana učiteljica za ženska ročna dela Marija V i r a n t o v a, se pripusti k ho-spitiranju aa 1. mestni dekliški meščanski i šoli. Posnetek »Letnega glavnega poro-I čila o stanju ljubljanskega osnovnega in i višjega osnovnega šolstva za koledarsko | leto 1919«, ki se je predložilo višjemu šol-' skeniu svetu v odobrenje, vzame se na j znanje. — Radi nameiavane opustitve ; nedeljskih obveznih šolarskih maš v zim-| skem času pritrdi se posredovalnemu i predlogu, da bodi omenjenih maš dispen-j zirana mladina L, II. in III. razreda j osnovnih šol. Za učence ostalih razredov osnovnih šol in pa za učence vseli višjih osnovnih šol naj pa ostanejo obvezne; vendar pa naj katehetje v soglasju s šol-| skimi vodstvi v zimskem času oproščajo j vse one učence, katerih starši za to iz-j rečno prosijo z dostavkom, da se udeleže maš z njimi drugod. — Poročilo o okrajni učiteljski konferenci za ljubljanske osnovne šole v šolskem letu 1919./20. vzame se ; na znanje in se ima višjemu šolskemu svetu predložiti v odobrenje. —■ Na znanje se | vzame poročilo o nadzorovanju II. mest-j ne deške ljudske šole za šolsko leto 1920./21. z dostavkom, da se ima višjemu | šolskemu svetu predložiti v odobrenje. j — Poročilo o odredbi višjega šolskega j sveta glede razpisa vakantnih učnih i mest v stalno popolnitev za šolsko leto i 1921./22. se vzame na znanje in se sprej-; mo vsi s tem poročilom združeni nasveti.
Sklene se višjemu šolskemu svetu prtpo-! ročiti, da se nagrade za nadurni pouk času primerno zvišajo in da se izpraše-valne takse na osnovnih šolah zvišajo na i 40 K, na višjih osnovnih šolah pa na 50 K.
- Potem zaključi predsednik sejo, ker se j nihče več ne oglasi za besedo.
—	Na dekliški meščanski šoli II. v j Mariboru, ki je slovenska, še danes ni j učiteljice ženskih ročnih del. Učiteljico, I ki je poučevala ta predmet, so že v pri-: četku leta namestili rsa nemško šolo, ki je j imela takoj v septembru kompleten uči-i teljski zbor. Slovenska šola ga še danes
nima! Ljudje zabavljajo in hočejo dati hčerke v nemško šolo ali k nunam. Uči-teljstvo je v boju z nemškim življem brez j opore in gleda, kako se sproti ruši stav-j ba. ki jo zida. — Tako se glasi poročilo, | ki smo ga te dni dobili iz Maribora.
—	Imenovanje. Profesor Matej i P i r c v Mariboru je imenovan ravnate-; Ijem na mariborskem učiteljišču.
| — Album velikih mož. Ministrstvo i prosvete je odredilo, da se izda album i naših velikih mož. Vsaka šola dobi po en ; izvod tega albuma.
—	Zakonskim parom. V smislu ukrepa Zavezine delegacije iz leta 1918. se le tistim zakonskim parom dostavljajo stanovski listi v dveh izvodih, ki to izrecno
j zahtevajo. Ce eden zakoncev ne prejema listov, lahko zahteva v nadomestilo »Zvonček«. To zahtevo naj domače društvo v vsakokratnem letnem izkazu navede v opombi. Le tako se izognemo vsem nerednostim.
—	»Popotnikovo« upravništvo poživlja »Učiteljsko društvo za Maribor in b. g.«, da naj navede en sam slučaj, ko upravništvo vedoma ni upoštevalo reklamacije. Večinoma reši pošto sproti, le obsežne informacije v kratkih presledkih.
— Uredba o penzijama. »Narodna Pro-sveta« objavlja: Gotova je i biče podneta na potpis regentu uredba o penzijama učiteljskih udovica i siročadi, po kojoj se povečava procenat ulaganja u fond i znatno povečavaju penzije siročadi u srazmeri sa novim platama.
—	Tečaj za ruske učitelje. Za ruske begunce-učitelje, ki so dovršili učiteljišče, in ki želijo učiteljevati v Srbiji, je ustanovljen trimesečni tečaj za učenje srbskega jezika in za popolnitev usposobljenosti iz predmetov nacijonalne skupine. ki se predavajo v narodnih šolah. Tečaj se bo ustanovil na beograjskem ženskem učiteljišču. Predavalo se bo: srbski jezik, narodna zgodovina, zemljepis, cerkveno in posvetno petje, šolska uprava in zakon o narodnih šolah. Slušatelji bodo na svoje stroške obiskovali tečaj.
—	Kronika knjižnice mariborskih
učiteljiščnikov se je tekom vojne zgubila. Kdor zna, kje se nahaja, naj sporoči to Rud. Rakušu, učitelju v Mariboru, Aškerčeva ul. 3.
—	Popust pri šolskih knjigah. Zaloga šolskih knjig in učil za Slovenijo je dolo-
čila pri računih šolskih vodstev, ki presegajo 150 K, 10% popusta, pri naročilih nad 20 knjig pa 5 %, ki se da šolam v brezplačnih knjigah za revne učence.
— Metodiška opazka. Množenje in deljenje z navadnimi ulomki dela manj nadarjenim učencem precejšnje težave, slasti zato, ker je preveč teh pravil in to jiii tudi zelo moti. Olajšamo jim pa lahko tvarino, ako konečno zahtevamo le dvoje pravil, namreč -- kako množimo ulomek z ulomkom in pa — kako delimo ulomek z ulomkom. — Učenci hitro spoznajo, da je f = 2 : 1 = 2 tedaj j, {, f je ravno toliko kakor 5, 7, 9. Ako poznajo že pravilo »kako množimo ulomek z ulomkom« in pravilo »kako delimo ulomek z ulomkom« n. pr.f .1 =-- f;f m|-:{ = f.| = f| tedaj uporabimo te pravili splošno in računimo
" " 5 2 _ 5-2 - - - - -
T ■ 3--S
tako 5. f
y> aii 1.2 = 1. f
V°. Isto tako pri deljenju 5 : f = f • ž
i • f = ¥ m
5. . O - 5.2 _ 5 . _ „
T • ^ — Y • f — T 'S — TT
- S 1 - 5
S primerno vajo se to hitro zapomnijo In nič več ne motijo.
—	Razpisano je mesto učiteljice za ženska ročna dela na dekliški meščanski šoli v Ptuju. Pravilno opremljene prošnje je poslati po predpisani poti okrajnemu šolskemu svetu v Ptuju najkasneje do dne 24. februarja 1921.
—	Marija Vf.lenčakova učiteljica pri Sv. Jurju v Slov. goricah, je darovala za »Tvornico učil in šolskih potrebščin v Ljubljani« znesek 10 K. Srčna hvala!
— Članarina in darila za učiteljski konvikt. Canjko Franjo 10 K, Sešek-Canjko Ema 10 K, oba iz Sv. Rolfenka. — Poplatnik Franc 10 K, Po-iplatnik Marija 10 K, -oba iz Sv. Tomaža. — Seraj-nik Damijciijain iiz Ormoža 10 K. — Bahovčeva Tončka 10 K, Belin Franc 10 K, Furlan Jakob 10 kron, Grašič Franc 10 K, Herbst Pavel 10 K, Hu-bad Saraiina 10 K, Krakar Angela 10 K, Legat Stanko 10 K, ¡Petrič Ivan 10 K, Tavčar Ivan 10 K, vsi iz Sp. Šiške. — Marija Valenčak iz Sv. Jurija v SI. s. 10 K. — Pnistov Milka iz Rakitne pri Borovnici 10 K. — Učiteljski zbor v Borovnici ob poroki tav. I:zid. Smoleta 100 K. Krušič Pavla .iz Cerkelj na Gorenjskem 100 K. — Skupaj 270 kroti.
Neodrešena domovina.
—r Negativna rešitev generalnega civilnega komisarijata. Z ozirom na to, da je generalni civilni komisarijat v Trstu ukazal razpisati večje število definitlv-nih učiteljskih mest v zasedenem ozemlju, je »Klub primorskih učiteljev« v Ljubljani poslal generalnemu civilnemu komisari-jatu v Trst vlogo, v kateri je ugovarjal proti temu razpisu ter zahteval, da se razpis razveljavi. Klub je zavzel v tej vlogi stališče, da bi bilo na mestu učiteljstvo iz zasedenega ozemlja preje pozvati, da se vrne na svoja stara mesta in šele v slučaju, če bi ta poziv ne našel odmeva pri učiteljstvu, predmetna definitivna mesta razpisati. (Glej štev. 44. »Učit. Tovariša« z dne 18. novembra pr. 1.!) Protest je bil odposlan prve dni meseca novembra v Trst; te dni pa je prejel Klub rešitev na svoj priziv. V dopisu z dne 19. t. m. pod štev. 149/V. naznanja laška delegacija v Ljubljani, da je generalni civilni komisarijat za Julijsko Benečijo protest kot neopravičen zavrnil, ker so se — po nazorih gen. civ. komisarijata — vsi oni učitelji, ki so se izselili v Jugoslavijo ali pa se niso vrnili na svoja stara službena mesta v Julijsko Benečijo, s tem postopanjem odrekli svojim službenim mestom, vsled česar so se morala vsa ta mesta nanovo razpisati. — Toliko dajemo zaenkrat na znanje prizadetim tovarišem (tovariši-cam) ter ostali javnosti.
—r »Suha roba« iz Tolmina. Pad tem naslovom pniobčuje tržaški »Učiteljski list« daljši članek, kjer razpravlja o iz.praSevail.ni komisiji na tolminskem učiteljišču in o usposobljenos trnih izpitih, ki so se 'vršili ipred neda!v.nim časom pri tej komisiji. Predsednik te »slovenske« komisije ni bil Slovenec, istotako tudi podpredsednik ne. Slovenščine nista znala razun teh še dva druga profesorja. Usposobljenostmi izpit je delalo nad učiteljev, med temi veliko takih, ki niso znali nVtl besedice italijanščine; kljub temu je bil nagovor v i tal. ijeziku. Proti italijanskim profesorjem, ki učijo na tolminskem učiteljišču — pravi pisec gori imenovanega članka — nimam pravzaprav nič, a za slovensko izpraiševalno komisijo in za slovensko učiteljišče niso. In ¡zopet dalje na drugem mestu: Pol imilijoina nas je, pa smo tako šibki, slabotni in majhni in hiramo. A vseeno bi nas drugi ne zatrli, alli iz nas samih raste plevel, ki duši naše zdravo žitje. Iz nas samih rastejo slabiči, ki kot gobavci kužijo ozračje krog sebe. Vsi drugi člani komisije so bili na mestu, nič jim nI mogoče očitati; za enega samega pa se čudim J, kako je zlezel do tega mesta, da izprašuje in sodi v koliko je sposoben kdo, da vrši svoj učiteljski poklic. Nič ne vemo natančno kako je prišel do tega mesta, vemo pa da je moralla iti poit mimo poniževanja in klanjanja. Slovenci ne poznajo Italije in italijanske zgodovine, Slovenci ne
I poznajo .še laškega jezika. Pa sede in prestav) ital. zgodovino, pa sede in »preplonka« rtaliaan-j sko slovnico. Zato si pribori to mesto. Kaj pa, če 1 bi prilezlo na taka mesta toliko takih ljudi in bi j bilo od njih milosti odvisna usoda našega mlajše-gj učiteljstva? ! Kaj če bi prišli taki ljudje, da vzgajajo naš učiteljski naraščaj! To se ne sme zgoditi. Pazimo torej na ljuliko, dokler se ne razraste in razpase in ne pokrije vse njive s svojim umazanim plodom.
— r Slavni pisatelj laške slovnice in neslavne laške zgodovine, na katerega misli pisec gorenje notice, je poturica Vinko Bandelj, svoječasno učitelj na ljudski šoli na Vrhu nad Kanalom. Mož se je znal prilagod'ti novim razmeram v goriški deželi, zato je postal kmalu po prevratu laški šolski nadzornik v Postojni. Nedolgo zatem so ga poklicali v Gorico, kjer opravlja danes službo učitelja slovenščine na laški gimnaziji. Iz gorenje notice je pa tudi razvidno, da ima mož veliko besedo pri usposobljenostnih iz-l itih na tolminskem učiteljišču.
—r Bela vrana. Lahi hite, da bi dali šoli v novih pokrajinah tako podlago, ki bj služila njihovim načrtom 'za prihodnje .čase v Julijski Benečiji, v kateri hočejo popolnoma zavladati. Tako sta vsaj brez vsakega prikrivanja razcdela svetu znani laški ¡nacijonalec prof. Saraval in socijalni demokrat dir. Oberdorfer, katerih izvajanja smo prinesli! v zadnjih dveh številkah našega glasila Kot tretji se je sedaj oglasil v tržaškem »Lavo-r.atoru« prof. Bonnes, goriški okrajni šolski nadzornik, ki pa je v nasprotju z izvajanji dr. Oberdörfer ja in prof. Sara vala 'zavzel napram Jugo-j Slovanom pravičnejše stališče. Prof. Bonnes ; ¡pravi: Vse jugoslavenske šole, ki so eksistiraie i pred vojno, srednje šole kakor ljudske, se .morajo odpreti! Ju-goslovenske šole rv jugoslovanskih krajih in kjer so potrebne v jezikoivno mešanih, j Več slabega napravi iz ¡političnih motivov neodprta šola nego ¡vsa propaganda nacijonalističn^h ! učiteljev, ako ni za njo opravičene podlage. Uči-I teljišče v Tolminu je monstnum, ki je nudil ve5 i argumentov za agitacijo in dal več uspeba ju. goslovenskemu naeijonaiizmu, kakor bi ga dalo pet srednjih šol v Gorici. Naj se otvorj v Gorici! Naj se otvorijo srednje šoile in pokaže naj se dobra volja in pove, da dosedanja ¡neolvor.itev ni bila odvisna od političnih motivov, marveč od motivov, neodvisnih od dobre volje. Bonnes na-svetuje italijanski vladi, da naj si ne ušče svoj h svetovalcev med Kajni italijanske Slavi/je, sicer bo ju.gos.love.nski irredentizem neizogiben pojav. Bonnes 'vidi Bandija in Mavra in še koga drugega, ki se bo dal porabiti prav po službeno italijansko v šolskem vprašanju. Kajne išče italijanska vlada. Kajn naj ubije Ablja, potem bo šolsko vprašanje rešeno po volji sedanjih krmilarjev italijanske države. Bonnes hoče dati pravico vsem, aLi je tega mnenja, da se da doseči 'to samo s socialističnim delovanjem, saimo v tem delovanju je pot, ki vodi do uresničenja pravice. Italijanska vlada pa, ki je zastopnica italijanske buržoazije in kateri dajejo nasvete stari liberalci v deželi, oslepljeni od šovinizma, ne bo rešila tega problema, ki je tak, da utegne privesU še težke zapletljaje.
—r Na Vratih pri Čepovanu že Četrto leto ni šolskega pouka. Pristojna oblast pravi na vse prošnje: učiteljev manjka. Letos pa je prosil za učiteljsko mesto na Vratih učitelj domačin, ali šolska oblast je vlekla vso zadevo na dolgo in široko ter povpraševala po orožnikih okoli o političnem prepričanju, o obnašanju prosilca itd., tako da se je ta končno naveličal in odšel drugam. Tako se kaže, kakor da bi bilo šolski oblasti všeč, tla primanjkuje učiteljev in da so šole zaprte!
—r Obupen klic iz neodrešene domovine. (Iz pisma tov. Jos. C.) — »Bil sem vojak in prenašal vse vojne grozote. Zmrzoval sem ob strašni zimi v gozdnih Karpatih, pekel se ob najhujši vročini po soških skaftinah, bil sem neštetokrat s krvjo oškropljen — a jokal nisem. Zdaj pa, ko vidim našo solnčno Goriško, naš planinski raj, našo Postojno in ¡našo Idrijo ¡odrezane od materine zemlje Slovenije, zdaj, ko ne smemo več poslušati šumenja naše Save .in ¡gledalti bele Ljubljane, zdaj, ko nemo ječi naš gosposvetski zvon — pa mi silijo solze v oči. Zdi se mi, da soilnce krvavo obseva naš razjedeni Kras, zdi se mi, da je šumenje Soče in Drave ihtenje in jok, zdi se mi, da živimo življenje Miklove Zale v turškem robstvu.«
—r Na zborovanju kmetske in delavske zveze za ajdovski okraj, dne 23. prêt, meseca, na katerem sta poročala župnik Rejec iz Sv. Križa in dr. Podgornik iz Gorice, sta bili sprejeti med drugim sledeči resoluciji: 1. Stotine kmetov sa delavcev poživljajo vlado, da naj ¡vrne juigost> vanskemu narodu v šoli in uradu tiste narodne in jezikovne pravice, katere je imel pod Avstrijo in 2. da nemudoma obnovi v Gorici poleg ostalega nekdanjega šolstva tudi bivšo slovensko kmetijsko šolo.
—r Verouk v ljudskih šolah v neodrešenl do. movini. Ministrsko predsedstvo je odredilo, da glede verskega pouka v ljudskih šolah Julijske Benečije veljajo določbe avstrijskega zakona, dokler se to vprašanje po volitvah končnoveljav-no ne reši.

SU>an 4.
UC1TBU3K1 TOVARIŠ, dne 10. februarja 1921.
Ste v. 6.
—t Osobje za srednje šole. V Rimu se ;e sešla komisija, ki se Ima baviti s sestavo osobia na srednjih šolah in učiteljiščih v novih provincah. Tej sestavi bo sledila druga za osobje na industrijskih, trgovslkiih in naivtičnih šolah. Skrbelo se bo v glavnem poivsodi seveda za italijansko osobje, dugosiovanskim »vsiljivcem« se postavijo primerne zapreke. Jugoslovanske srednješolske učitelje zastopa pri komisiji prof. Budal.
Podpirajte „Jugoslovansko Matico!"
DoaaaaaaaaDaDaaaaDaaaDDaoaaaDDLU
Književnost in umetnost.
Vse pod tem zaglavjem navedene knjige, muzlkalije, tiskovine itd. prodaja in prejema zanje naročnino knjigarn* »Učiteljske tiskarne v Ljubljani«, Frančiškanska ulica št. 6.
— »Novi Rod.« Pravkar (je izšla pod tem naslovom prva številka mladinskega mesečnik-i za zasedeno ozemlje. Oprema lista je elegantna, vsebina pa taka, da se lahko meri z vsemi pri nas izhajajočimi mladinskimi listi. — Prva številka vsebuje sledeče prispevke: V svet. C. Qo-lar: Burja. Fr. Bevk: Snežec. J. Gruden: Uspavanka. C, Gol ar: Kako so trije bratje skuihali kašo. Slika, Fr. Bevk: Opica in sake. S. Rutar-M. Simonov: Longobardi in Slovenci v naši deželi. Karel Širok: Na semnju. Slika. VI. Levstik: Miškina kamrica. C. Golar: Lepa Vida. Fr. Loč-niškar: Povodenj. J. Ribičič: Mati. Pouk in zabava. Kotiček malih. — »Novi Rod« šzihaja 1. vsakega meseca v Trstu. Stane za vse leto 12 Ur, za pol in četrt leta sorazmerno. Posamezne številke veljajo i liro. Uredništvo in uprava se nahajata v Trstu, Ruggero Manna 20/1. »Novi Rod« zasluži vsestranskega priporočila in podpore. List izdaja »Zveza slovanskih učiteljskih društev« v Trstu.
Simon Jenko, Zbrani spisi. Uredil dr. Jo<že Glonar. V Ljubljani 1921. Izdala in -založila Tiskovna zadruga. 8° strani 416. Cena 42 K, po pošti 3 K več. V zbirski »Slovenski pisatelji«, kjer izhaja znamenita druga izdaja Jurčičevih zbranih spisov, so pravkar izšli tudi Jenkovi zbrani spisi: ne same pesmi, ampak tudi njegovi pripovedni spisi. Talko imamo sedaj celega Jenka. Izdaja obsega tudi Jenkov življenjepis in urednikove opombe k ¡posameznim pesmim oziroma spisom. Izda- j ja je lično opremljena kot ona Jurčičevih spisov. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljublj<-*i, Sodna ulica št. 6.
>. Hlada greda« — otroške pesmice. Napisal Ivan Albreht, ilustriral M. Gaspari. Založila ••Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Oblika 31—23 cm. — S to najnovejšo otroško knjigo je založba »Zvezne tiskarne« prva napravila korak k izvirni slovenski otroški ilustrovani knjigi. Dosedanja otroška ilustrovana literatura Je bila skoro izključno prevodna, ponajveč iz nemščine. »Zvezna tiskarna« nudi prvovrstno, po vsebini in opremi krasno domače delo domačega pesnika Iv. Albrehta, silike v pristno narodnem duhu domačega slikarja M. Gasparija. Knjiga bo naši mladini napravila gotovo obilo veselja in jo zato prav toplo priporočamo. Cena navadni izdaji, natisnjena na finem, risalnem papirju 40 K in luksurtjoizni izdaji, na najfinejšem krednem papirju za umetnostni tisk 60 K.
»Mladika«, družinski leposlovni list izhaja v Gorici, Gosposka ulica štev. 2, je izšla v svoji številki ipopolnoma na novo urejena, v precej veliki obliki, z ilustracijami in s prispevki naših najiboljiših pisateljev, kakor dr. Detele, dr. šoriija, dr. Gradnika, dr. Preglja, Igo Grudna, itd. »Mladika«, ki prinaša poleg leposlovnega tudi drugi zabavno berivo, je danes naš edini družinski list, ki izhaja vsakih 14 dni, tedaj dvakrat na mesec in stane za Jugoslavijo 25 dinarjev (100 K) letno. Naprošamo tovariše in tovarišice, da poagitirajo za list; opozarjamo vse kavarne in javne lokale, posebno pa čitalnice in izobraževalna društva po deželi, ki jim že dolgo manjka primernga družinskega lista, da ga naroče. Vsakdo, ki hoče list naročiti, naj pošlje člmpreje denar in svoj naslov prodafalni »Nove založbe« na Kongresnem trga itev. 19 v Ljubljani. Istotam se bo tudi prodajala »Mladika« po 5 K izvod.
Druga številka llustrovanega lista »Plamen« je tašla. Prinaša bogato izbiro slik, deloma kraje pisnih iz primorskega ozemlja in druge silike iz našega kulturnega življenja. Vsebina 2, številke: I, Zoreč; Zmote in konec gospodične Pavle (na-iišče z več slikami. Utva: Tolovaji (pesem). Peterlin - Petruška: Pustocvetki (pesem). I. S. Orel: Pasti in zanke (kriminalni roman nadaljevanje). Znkovskij-Pogačnik: Starčkovo slovo (pesem). Zgodovinsko pomembni protest proti rapall-ski pogodbi. Dr. Otokar Ryibar: Pirdnos k zgodovini sarajevskega atentata. Fran Pogačnik: Me-mento. I. Suchy: Črtice ¡iz francoske revolucije. Dr. Vek. Fornazarič: »Jugoslovanska Matica« In druge raznoterosti. Novi nairotčnikl dobe na željo vse že izilšle številke. Naroča se pni izdajatelju uredniku Jos. Prunku, Ljubljana, Gruberjevo mu brežje 14-11 ali na za naslov začasne uprave: Kongresni trg 19. Četrtletna naročnina K 36, polletna K 72, celoletna K 1.40.
Zbirka vojaških zakonov. Priredil dr. Ign. Rutar. V Ljubljani 1921. str. 108. Založila Tiskovna zadruga. Broš. 36 K po pošti 1 K 60 vin. več.
Vojaški zakoni naše kraljevine so izšli v slovenskem prevodu. Njih zbirka obsega najvažnej-
še vojaške predpise, predvsem zakon o ustroja vojske, čegar vsebina so določila o vojaški službeni dolžnosti. Pri pripravah za rekrutovanje, za sestavo rekrutnih spiskov, za prošnje o vojaških oprostitvah in drugo bo ta zbirka neobhodno potreben pripmoček za vse urade, posebno pa za županstva in župne urade. Poleg tega so sprejeti v zbirke zakoni o vojaški administraciji, o vojaških nabavah in dobavah, o ženitvi vojakov In določila o invalidskih pokojninah, ki veljajo v Sloveniji. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
Brezobrestno posojilo Učiteljskem« konviktu.
2. izkaz.
Jakob Dimnik v Ljubljani 1000 K; Mat ko Kante v Ljubljani 1000 K; Mirko Fegic v Ljubljani 1000 K; Avgust Lukežič v Ljubljani 1000 K; Milan Volkov v Ljubljani 1000 K; Pavel Plesni-čar v Ljubljani 1000 K; Vinko Gregorje v Ljubljani 1000 K; Vekoslav Mlekuž v Ljubljani 1000 kron; Jelka Ažmanova v Hotizi (Prekmurje) 400 kron; Anton Mervič iz Ribnice (Dolenjsko) 1000 kron; učiteljstvo osnovne šole v Selcih, in sicer: Ivan Mihelčič 1000 K, Stanislava Mihelčičeva 1000 kron, Erna Pečetova 1000 K, Alberta Pagonova 1000 K; Franc Demšar (Coč), posestnik na Ce-šnjicJ pri Železnikih, 1000 K; Josip Bertoncelj v Kovorju 1000 K; Lizika Hrenova iv Kovorju 1000 kron; učiiteljstvo v Železnikih, in sicer: Hinko Klavora 1000 K. Minka Sajovičeva 1000 K; Justa Kmetova 1000 K, Stanka Višnjeva .1000 K; H. E. Sahw,ickertova pri Sv. Ani 1000 K; učiiteljstvo meščanske šole v Tržiču, in sicer: Albin Lajovic 1000 K, Paflmira Fajdčigova 1000 K, Ivanka Lam-petova 1000 K, Josip Gorišek 1000 K, Leopold Kern 1000 K; II. izkaz 26.400 K; ;zadnjič izkazanih 23.300 K; skupaj 49.700 K.
V I. izkazu popravi: Ciril Deaual na Dvoru (ne na Dovu.)
Odbor društva za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
SMMgMEMiraf«»ffl?Hag II IIIII
Odgovorni urednik: Franc štrukelj.
Last iti založba UJU. — poverjeništva Liiibliana.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v LJubljani.
j Ugodni plačilni pogoji!
Tvrdka JOSIP PETELINC
— LJUBLJANA — Sv, Petra nasip št. 7
c £
H >
T
S5
se priporoča kot edina tovarniška zalega Šivalnih strojev Gntzner v vseh opremah. Materijal in izvršba predve jna. Istotam se dobivajo igle, strojni deli za vse sisteme strojev, strojno olje, toaletne potrebščine, modno blago in galanterija. — Sprejemajo se tudi vsakovrstna =======— strojna popravila.	=
5U
s5
3
sj
S-
Ljubljana — Sv. Petra nasip št. 7 (tik gostilne „Pri fajmoštru".)
Večletno jamstvo!

Ugodili plačiini pogoji!
ČEVLJI
najlepše oblike in najboljše kakovosti
ČEVLJI
Dragotin Roglič, Maribor, Koroška cesta 19. Telefon 175.
Cenik franko zavoj in poštnina: veljaven od 1. februarja 1921 naprej do preklica.
moški, chevreau z robom . „ boks z robom . . . , boks z robom, polov, za Strapaeo:
moški, teletina, brez kapic, okovani .... „ pitling z robom. . . „ pitling okovani z žeblji , kravi na z robom . . „ kravina brez kapic, okovani z žeblji. . .
čini	rujavi
K 600	— , 605-— 645 —
. -	615-—
495— —
-	535-535 -
495- -
—	545--
rujavi
moški, kravina s kapicami in
podkvami .....
, gojzerski hribovci . .
ženski, boks z lak-kapico in
robom......
„ teletina z robom (štra-
pacni)....... - -
, belo platno : visoki K 410 —, polovičarji K 370 —, izrezani z zapono K 340'—.
500-—
615 — 470 —
515" 745--
510 —
Po meri izdelani čevlji veljajo 5°/o več.
Naročila po pošti se izvršijo najvestneje in se od-premi biago isti dan po povzetju.
Za najvestnejšo izdelavo jamčim in prevzamem predčasne defekte v
brezplačno popravilo.
Vsi izdelki so najboljše ročno delo iz lastne delavnice.
Št. 76-11.
Razpis učiteljskih služb.
1.	Slov. Bistrica, deška petnazrednica, učiteljska služba (za učitelja).
2.	Spodnja Polskava, štirirazrednica, učiteljska služba.
3.	Sv. Martin na Pahorju, pošta Slov. Bistrica, triirazrednica. učiteljska služba.
4.	M a kole, Sestraiziredriica, učiteljska služba. Pravilno opremljene prošnje je vlagati po
¡predpisani službeni poti do dne
1. marca 1921
pri doti&vJh krajniih šolskih svetih.
Okrajni šolski svet Slov. Bistrica.
Maribor, dne 1. februarja 1921.
Predsednik: dr. Lajniic s. r.
Učiteljska knjigarna V Ljubljani
priporoča naslednje nove knjige:	jj
ftnlma «oIt E. Gangl, tri enodejanke: I. Dva svetova. II. Dediščina. III. Trpini. Ul 1	Trdo vez. K 18—,	.........
OtrnŠUi nHpr &ru9' predelani natis. Sestavila Marica Gregorlfeva (Stepanflfeva). Wl	1 UUCI Igrice za mladino otroških vrtcev In ljudskih šol. Broš. K 16-—.
H. PODKR7VJŠEK: Pomočniška izkušnja za rokodelske obrte. Broš. 12 K.
Namen, razvoj in organizacija obrtnega in strokovnega šolstva drugod in pri nas.
Št. 144 I.
1.	Sv. Jakob v Slov. gor., petrazTednica- dve učni mesti, eno za moške, eno za žensko.
2.	Sv. Križ nad Mariborom, dvorazrednica, kaiafliški verouk, naidučiteiljska silužba.
3.	Puščava, pošta Sv. Lovrenc nad Mariborom, dvorazirednica, učiteljska služba.
4.	Sllvnica-Dobrovcl, služba učiteljice ženskih ročnih del, stalno. Uradni sedež je Slivnica.
Pravlno opremljene prošnje je vlagati službenim ptčitom do dne
1. marca 1921 pri dotičnih krajnih šolskih svetih, za razpisano službo učiteljice ženskih ročinith del samo pri krilnem šolskem svetu v Slivnici pri Mariboru.
Okrajni šolski svet Maribor,
dne 1. februarja 1921.
Predsednik: dr. Lajnšic s. r.
Učimo se srbohrvaščine!
V ta namen nam bo najbolje služila dr. Josipa Menceja
Spisal MIHREL PRESL, prof. na državni obrtni Soli v Ljubljani, bro5. K 14-—.
Za našo mladino!
i
lita mm i
ki jo je založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani in se dobiva v knjigarni Učiteljske tiskarne komad po 9 kron.
Priporoma se	|
modna in manufakturna trgovina	1
Dragotin Sirec	|
Celje, Cankarjev« ul ca 4.	S
zraven davkarije.	£

Najprimprnejša darila otrokom priporoča Učiteljska knjigarna
so mladinske knjige. V ta namen prvi vrsti one mladinske spise, ki
jih je /a\ož lo „Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta", in sicer: Engelbert Gangl: Spisi za mladino, 1., IL, III. IV., V., VI. zvezek po . . . . K 12
Andrej kapfe	„ „ , I., II., III., V., VI. zvezek po.....„12
Mišjakov Julče: ... I., II., III., IV., V., VI. zvezek po . . . „ 12
Ivo TroSt: Moja setev. Spis za mladino, I in 11. zvezek po........12
Pav. Flerfe; Iz mladih let. Spis za mladino, I. in II. zvezek po......,12
Babica pripoveduje. Spi« za mladino po..........,12
Marko Senjanin: Slovenski Robinzon ...............,15'
Nadalje:
Rab. Tag re Povestice .................... 12 —
Dr. Ivo Šorli Bob in Tedi.................., 30.—
Cvetko Golar: Prelepa Vasiljica ................., 12"—
„ Bob za mladi zob (pesmice).............,12
Dr Ivan Lah: Dore . .	................»10
Oton Župančič: Sto upank (pesmice)......... ......,3
Mark Twain: Mali klatež ..........brož. K 26 — vez. K 32
Franc Roječ: Tončkove sanje (igrica)........ — — „ , 20
Ewald Bolka: Dvonožec............ , K 50 — . „ 56
Fran Levs-t k: Martin Krpan.......... — — „ , 20
Ivan Aibreht: Mlada greda (pesmice).............. , ,40
Jos. Pavčič: Našim malčkom (Malim pianistom).......... , ,40
Nemeova: Češke pravljice (II. z\ezek.)....... , K 11*— — —
France Bevk: Pastirčki pri kresu in plesu....... , 12-— , ,16
Moj zverinjak...................' . . , .20'
Razen tega vse šolske potrebščine, kakor zvezke in risanke lastnega izdelka, svinčnike, peresnik^. peresa, radirke, vse po najnižjih cenah. — Šolske pušice (peresnice) po K 5"—, 6"—, 8"40. 9"—, 25"—, 30"—.
' 2'
Fran Levstik, zbrani spisi za mladino. Priredila: Fr. Erjavec in P. Flere. Ilustroval: Anton Koželj. - - - Broš. 46 K, elegantno vez. 54 K. - - -
Q i i j IS d- ^tf*v- 1.» II- in HI. stop. je pošla. Na razpolago OOISKI IISU so pa še: I. stop. 2. štev. 5 K, II. stop. 2. štev. 8 K, III. stop. 2. štev. 14 K. Prav kar je Izšla tudi 3. štev. II. stop. Cena: 14 K.
K. Wider: Moje s rvo berilo. Sedmi natisk, 12 kron.
e><9-