L««« »• koristi dala v-ak»t» l|uéatva. Dslav-oi «o ©pravtóanl do
vsafla kar produciral©.
Thia papsr I« 4avotad to th« inurMti of th* working oim«• •r» ara ©ntitlad K» ali what thav promue*
$lev. (No.» 279.
Socialisti zavrnili proslo vožnjo.
H
Železniška družba "maie kolesa " t um, da daje poslancem-proste vozne listke. ^
Kui»r.o » «foond-eiM« maU«r, 1>m. «. IWf, »I ti» |«ni ofh--. »t CbleMO Ut. uud*. Iba Act of l otigr««* of Marob Srd. I MU.
Office: 2146 Blue Island Are.
Delavci vseh dežela, združite se
pazite:!
fiiêtcvllko v okUp»|u* ki m ntK»|a polog va-èetfa naslova, prilspl|s-.v«-ga spoda|ali
na ovitku. Ako (ZoU) |« itsvilka
tedat vam a prihodnjo številko naèaga lista potada naročnina. Prosimo. ponovita |o tako|.
Chicago, 111., 14. )anuar)a January) 1913.
Leto (VoL) VIII.
Železniška družba Chicago & Northwestern je poslala vsem po-alancem zakonodajne zbornice v Springfieldu proste vozne listke, veljavne za celo leto 11)13. Da je to res, o tem ni dvoma, kajti listke »o dobili tudi štirje socialistični poslanci — Seymour Stedman, h. W. Harris, J. BI Mason in 0. M. Madsen — ki »o bili izvoljeni v novembru v Chicagi; da bi pa družba delala izjeme in poslala proste listke le našim sodrugom, je popolnoma izključeno. Jasno je torej, da železniške družbe imajo se vedno "lepo navado", da "malo obdarujejo" zakonodajalce in a tem "namažejo ¡zakonodajna kolesa" sebi v prid. Zakonodajalec, kateri sprejme brezplačni vozni listek za celo leto, čuti seveda hvaležnost, da ob oriliki vrne kapitalistom " nalogo za uelugo" in ta 44prilika'J navadno pride kmalu, kadar hočejo železniški magnatje kakšno postavo zase.
Toda železniški magnatje so se urezali, ko so mislili, da bodo na ta način vjeli tudi socialiste. Štirje socialistični zakonodajalci v Chicagi so brezplačne vozne listke takoj poslali nazaj glavnemu inanagerju družbe s pripombo, da ne potrebujejo od železniške druž be uikakoršnega favorizma in da si vožnjo iz Cnieace v Springfield lahko sami plačajo. Dali c ost ali zakonodajalci — demokratke, repuhjikanci in progresisti — vrnili brezplačne listke, o tem se nič ne ve.
s •
Zadnjo sredo, 8.' jan., je bilo otvorjeno zasedanje nove illinoi-ike zakonodaje v Sprinfieldu. V novi zbornici je 72 demokratov, 50 republikancev, 25 progresistov in 4 socialisti. Nobena stranka nima torej odločilne večine in socialisti bodo lahko odločilni fak-,tor na eni ali drugi strani, kadar bo treba dvetretjinske večine. To se bo pokazalo že sedaj, ko je tre-treba izvoliti predsednika (speaker) in pa pri volitvah dveh zveznih senatorjev. Socialisti kandidirajo sodr. Stedmana za predsednika in imajo tudi svojega kandidata za jednega senatorja. Pripravljenih imajo tudi celo vrsto zakonskih predlogov v korist delavskim slojem.
speval za strrfnkin volilni boj centa, ne da bi zahteval povračila za to. Tako pa pr. zahteva neki newyorski advokat mesto ameriškega poslanika v Londonu zato, ker je neki njegov sorodnik prispeval $85,000 za volilno kompa-njo demokratske stranke. Za isto službo se pa poteguje se več drugih "visokih" glav v stranki, a služba je samo ena in zamera je neizogibna. Takih zamer v stranki bo na tisoče in tisoče., vsled česar je občutna kriza v njej neizogibna. Nekateri izmed neuspešnih u-rodaželjnežev celo grozijo, da bodo izdali tajnosti 0! strankinem humbugu, zaradi česar so voditelji y velikih skrbeh. Izida iz te zagate ni nobenga in bridke posledice so neizogibne.
Vse kaj drugega pa je socialistična stranka, kjer članstvo postavlja kandidate, članstvo agiti-ra, članstvo plačuje volilno kampanjo, a nihče ne dela obljub za usluge in zato tudi nihče pričakovati ne more nagrad za svoje delo. Vsak soeialist se zaveda svojih dolžnosti do stranke, ker. ve da je stranka tisto sredstvo, s katerem se bo izvojevala zmaga njegovih načel, in bo zrušilo obstoječi kapitalistični gospodarski sistem ter ga nadomestilo i socialističnim.
Hočejo plačilo za svoje delo in pomoč.
Demokratska stranka ima velik trubel sama s seboj, ker' ne more izpolniti vseh obljub, danih svojim lastnim pristašem. 44Obljuba dela dolg", to zlasti bridko čutijo izvoljeni demokratje od Wilso-na doli do zakotnega konjederca. Vsak izmecf njih ima oddati kako službo, čim višji je po stopnji tem več jih ima. To še ni nič slabega in kritičnega; kritično in težavno je to, da čaka na to služ.bo brez-števiL« demokratskih glav, ki so agitirali za stranko in plačevali njene račune, seveda z zavestjo, da dobe za povračilo primerno shižbo, kjer jim bo mogoče potom raznih "tingeltanglov" odškodo-▼ati se za usluge, storjene stranki. Nekateri teh upajočih so čakali na gotove službe že od tedaj, ko je zadnji demokrat zapustil pr flsedniški stolec.. V teku let" «i je iz "uradaželjnežev v demokratski stranki rekrutirala ce 1a armada, ki je ob vsakih volitvah zastavila vse moči, da zmagajo njeni krušni kandidatje. ki so kar tjavendan obljnbovali, v njihov urad spadaječs službena mesta. trank<ini kandidatje so prodrli in <4de*flrvei" hočejo biti plačani; kajti nihče »zmed njih ni agi-tiral za svoijo stranko i k navduse-jja in prepričanja, nihče ni pri-
ŠTRAJKI.
Splošna stavka je bila proglašena predzadnjo sobqto v tovarnah Automatic Co. v Aurori, 111. 1200 delavcev je stopilo v stavko, vsled česar je promet docela ustavljen.
Organizatorji mašinistovske linije so bili že dlje časa na delu, da pouče delavce o vrednosti in po-inenu organizacije. TbHiečift» *e jim je organzirati v unijo 64 delavcev. Kakor hitro pa je kompa-nija izvedela za to, je takoj odšlo 'vila vseh 64. V znak protesta je zapustilo okrog 200. delavcev tovarno. 3. januarja je unija okllea-la formalen štrajk v naxli. da se jim posreči doseči sporazumi j en -je. Toda kompanija je vstrajala na svojem stališču. Nato j*i je bila razglašena splošna stavka in skoraj vsi delavci so se odzvali pozivu.
Da ustvarijo javno njnenje proti štrajkarjein. so 4'bosi" začeli groziti, da bodo svoje tovarne za stalno zaprli. Razume se, da je to samo 44bluf", proti štrajkarjem. Policija je dobila ukaz, da mora biti na razpolago kompaniji, ako bi prišlo do izgredov, toda štrajkar-ji so dovolj (pametni in previdni, in se ne bodo posluževali nasilja toliko časa, da jih kapitalisti ne prisilijo v to. Nedvomno se bodo posluiili stavkmkazev in pretepače v, da bi zavedli štrajkarje do protipostavnih činov.
Splošno je opažati veliko ogorčenje nad kompanijo zaradi odšlo v it ve 64 unijcev samo zato, ker so pristopili k organizaciji. Ker kompanija izdeluje motoma kolesa, katerih se delavci poslužujejo v velikem številu, bodo delavci sirom Amerike vzeli ta izdelek na piko ter ga bojkotirali, ako kompanija v kratkem ne ugodi delavskim zahtevam.
—	Rudarji štrajkajo v Alta, Utah.
—	Strajk rudarjev traja že dalj časa v *ftlair, Nevada.
—	V Bingham, Utah, kjer so bakreni rudniki, je še vedno štrajk. Lastniki rudnikov (Utah Copper Co,)'so importirali okrog tristo ,Mekaikancev v ta kraj, da bi delali kot skebo. 250 jih je pa že dfizertiralo.
* — V Porcupine, Ont., Canada, je štrajk premogagjev.
—	Krojaški štrajk v New Yor-ku narašča. Do danes je na štraj-kn čez 150.000 krojaških delav-cev in delavk.
Svarimo slovenske delavce,- da se izogihljejo teh krajev, kjer je Štrajk. T * nsjgrši »dajalce delav-stva išče dela tam. kjer so delavci na štrajku.
Žensko delo v livarnah in strojarnah.
Kapitalistična nenasitnost je vzrok, da žensko delo izpodriva moške delavcev, da zdravi in de-laželjni možje hodijo od tovarne do tovaruo za delom, dočyn njihove žene, sestre in hčere opravljajo delo, ki po svoji kalkovosti nikakor ne pripada ženskam, ampak le lrtožeru. Seveda žensko delo je znatno ceneje, a je zato tem večji profit. Za ostuden kapitalistični zločin se mora smatrati zaposlje-vanje žensk v modlarnah, kjer so delavci izpostavljeni neznosnemu pralni, vročini in nevarnostim.
Nič inanj zločinsko ni zaposljeva-nje ženske v strojarnah. Sicer so tu nekatera dela. katera naj bi smele opravljati ženske, a ve«eina del, ki jih ženske opravljajo, na noben naein ne spada v področje žensk.
Žensko delo se vsak dan bolj širi in izpodriva moško delo. V mnggih odelkih raznih industrijskih podjetij, kjer pred par leti še ni bilo nobene delavke, je danes moško delo docela izginilo. Zato je zadnji čas, da se naši zakonodajalci zdramijo ter z zakoni o-mejijo to kapitalistično zločonstvo Do sedaj se je malo Storilo v tem Izgledu; le ttupatam se je njišel zastopnik vladajočih strank, ki je imel toliko poguma in poštenosti da se je upal nastopiti proti grabežljivim kapitalistom, pod kojih kontrolo stoji danes ves post„avo-dajni in po«rtavoizvrševalni sistem v Zdr. državah. Le tam, kjer so razredno zavedni delavci prišli do fasi hm-U^v po*tavodajnib zbornicah, le town se danes čestokrat razpravlja o brezvestnem početju roparskih kapitalistov. Te razprave o Roeialiiih zlih naše dobe največkrat nimajo takega uspeha, kakor bi bi|o treba, ker imajo kapitalistične stranke odločujočo moč, a imajo vsaj to dobro posledico. da postavijo kapitalistične zastopnike pred alternativo, kjer so prisiljeni pokazati svojo barvo in svoje 44prijateljvo" do delavcev, katerega imajo polna u-sta ob vsakih volitvah.
Kakor drugod, tako kapitalisti tudi v Milwaukee niso nič boljši od drugih. Tudi tu žensko delo v znatni meri izpodriva moško. Tozadevne razmer^ v splošnem še ne dosezajo višine nekaterih drugih mest. kakor New Yorka in drugih, a vseeno so kritične dovolj! Sicer žensko delo v Milwauških usnjarnah gotovo prav nič ne zaostaja <za istim drugih mest, ako ie celo ne nadkriljuje.
Da se žensko delo odpravi iz teh industrij, hoče izdelati občin ski svetovalec v Milwaukee so-drug Leo Krzycki zakonsko predlogo, katero bodo stavili soeia-listični zastopniki v državni zakonodaji.
Socialisti na delu.
Socialistični mayor v Schenectady je pred kratkem izdal razglas. da morejo revne družine v mestu kupovati 44pea" premog v žakljih po 40 funtov za ceno 10 centov. Ta vspeh soc. mestne u-prave je največji, kar jih je dose-daj dosegla za olajšanje splošne draginje. Navedena cena premoga je celo nižja od one, po kateri prodajajo privatni premogovni pre« kupovalci premog na tone. Do sedaj so prekupovalci prodajali premog po neverjetno visokih cenah onim, ki so bili vsled slabih razmer prisiljeni kupovati premog v majhnih količinah. V nekaterih mestih države N. Y. prodajajo premog v majhnih količinah po $14 tona. Razume se, da so malt odjemalci vsi delavci, katerim razmeri» ne dopuščajo, da bi mogli kupovati premog na tone. Ako upoštevamo vse to, moramo vedeti. koliko pomeni mestna manipulacija prefnoga z« delavce, zlasti po zimi.
Naprej določena obsodba.
Socialistični tednik 4'St. Louis Labor" je zadnji teden prinesel ponatis več pisem, iz katerih je razvidno, tla je bil posebni vlak za prevoz obsojenih dinamitarjev iz Indignapolisa v Leavenworth, Kans., naročen že 19. novembra m. L, torej 40 dnij pred izidom obravnave. Na podlagi tega je jasno kot beli dan, da je bila usoda dinajfrnitarjeV že naprej določena, kar zlasti poroto, ki je spoznala obtožence krivim, postavlja v luč korupeije, kajti vladni me-« šetarji jeklenega trusta, gotovo ne bi s tako sigurnostjo že naprej naročili vlak za prevoz, ako bi ne imeli zagotovila od porotnikov, da bodo obsojenci spoznani krivim. neoziraje se na to, ali so res krivi ali ne. — Za kapitaliste pač noben zločin ni prenizkoten.
'Kapitalistična tiranija vzrok nezakonitosti.''
Obsodfba 32 dinamitarjev v Indianapolis na^ neverjetno dolg zapor je vzdrainila celo največje zaspance v delavskih vrstah ter jih prepričala o "resničnosti trditve socialistov, da je vesMiaŠ pravosodni sistem udinjen v službo kapitalističnih magnatov, ki diktirajo komu in kako naj se deli pravica. Ves pfoces in sploh vse vladno ?>08t0panje od začetka do koq-ea je v tako kričečem nasprotju s pravičnostjo in obstoječimi zakoni," da se zgražajo nad takim početjem eelo taki kapitalistično navdahnjeni ljudje, o katerih se ne more reči, da so bili vedno nepristranski.
Vzbudil se je celo predsednik ameriške delavske federacije Samuel Gompers iz svojih običajnih protisoeialističnih sanj. ko je nastopil pred pravosodnim komitejem zveznega senata. Gompers je namreč prišel pred komite, da zagovarja Clavtonovo predlogo o regulaciji dovoljevanja sodnijskih prepovedi (injunction) v delavskih nesporazumi jen jih. Porabil pa je to priliko, da pove svoje mnenje o obsodbi članov železo-stavbinske unije. Govoril je torej s tribune, raz katere ga je sli-' šal ves kapitalistični svet. Dejal je med drugimi izvajanji sledeče:
44Brezvestna tiranija onih. ki kontrolirajo ure, plače in delovne pogoje, ter njihova absolutna kontrola postavodajne in sodnijske moči, je tirala stavbinsfce železar-je v njihovo grozno početje proti družbi.--^ —
44Šest let se je vodil ta boj. Vse sile organizirane družbe so se uporabljale zoper te može. Do skrajnosti podle duše so snovale in izdelale načrt, po katerem bi se moglo sodnijske oblasti in postopanje poklicati na pomoč za njihovo uničenje. Pravite, da so se ti možje posluževali prepovedanih metod nasilja in da so celo žrtvovali življenja in vi zavračate njihov način kot elementarno brutalen. Vaša obsodba je za vsakogar, ki je kriv opravičena, toda vprašam vas — ali je pa bil način, katerp»ga so se posluževali delodajalci, manj pogubonosen za človeštvo in svobodo? Ali mislite, da se sme eden igrati s silami krivice in tiranst vs, ne da bi se smel njegov nasprotnik braniti . . .
• 44Zahteval bi od vas odgovora, kako pridejo ljudje, ki verujejo v bratstvo in ameriško državljanstvo do te|ra, da smatrajo dinamit in grozote za edino jim preostalo orožje . ypper brezvestno tiranijo dolgih ur. plač in slabih delovnih pogojev — —
"Časopisje, telegrafi, telefoni, kabel — vse to je pod kontrolo iJi-korišeevalcev in se uporablja zoper dela tee v njihovem boju za industrialtiiMziboli^anje. Kako naj potem delavci dobe pravico, ako nimajo moči za zbiranje informacij in zagovoVov --" •
Njegov govor je bil skozinskoz socialističen in prava uganka je. kako je Oompers pritel do teh i'-
jav, saj se je vendar ponovno izražal, da .je socializem nemogoč. Zavračal je samostojno politično akcijo delavcev in zvesto «gitiral za eno ali drugo kapitalistično stranko, — zastopnico tistega kapitalističnega sistema, katerega je v svojem zadnjem govoru tako neusmiljeno napadal in obsojal. Do sedaj je (Jompers vedno zanikaval razredni l»oj, a tu pride mahoma na dan s priznanjem razrednih nasprotstev. Ako imajo Qomper-sove besede sploh kak pomen, ako jih je govoril «vest si njihovega pomena in odgovornosti, potem smo lahko gotovi, da je tudi zanj prišla ura spoznanja.
Tudi razne druge delavske organizacije, v katerih se je dosedaj trdovratno odklanjalo priznanje razrednega boja, so sedaj vede ali nevede priznale, da vlflida boj med kapitalističnimi in delavskimi interesi. Tako je n. pr. Chicaška delavska federacija, ki je znana po svoji reakcionarnosti, sprejela re-. soluciji"), v kateri je razredni boj jasno izražen.
Z našega drugega zbora.
POZDRAV SODR. KRISTANA JUGOSLOV 80C. KONGRESU V MILWAUKEE, WIS.
Obsojeni dinamitarji na prostem.
Okrajno zvezino sodišče v Chi-eagi je dovolilo, da smejo biti vsi obsojenci izpuščeni iz ječe pod varščino za toliko časa, da višja instanca potrdi ali razveljavi njihovo obsodbo. Varščina za vsakega jetnika* znaša $10.000 zafvsako leto jeee.
Rudarska stavka v W. Virginiji
Stavkujoči rudarji v W. Virginiji vstrajajo kljub vsem neprili-kain, dasi je njihov položaj vsled zime naravnost neznosen. Njihovo prepričanje v končno zmago nad tiranskimi premogovnimi baroni	človeku neomajno. Zadnji čas se je vreme spreobrnilo in žgrko solnce vliva rudarjem novo upanje na zmago. Da bi tem Jažje vstra.iali v svojem boju, so se oprijeli ideje, da zapuste njihove žene in otroci po štrajku prizadet okraj Kawanah. Socialisti. nn ion isti in drugi simpatizant-je štrajkarjev v Wheeling. Par-kersburg in drugih sosednjih mer stih so pripravljeni storiti vse, kar je v njih močeh, da bodo štrajkarji zmagali. Podjetnikom se je posrečilo dobiti nekaj stav-kokazov, ki jih stanejo tisoče in tisoče vsak dan, a obratovanje je znatno pomanjkljivo. Na podlagi tega bodo pod jetniki prisiljeni podati se prej ali slej.
Vrhovno sodišče države Missis-sippi je vzdržalo ustavnost zakona o deaetumcm dnevnem delu. Kapitalisti so hoteli ta zakon ovreči, češ. da omejuje osebno svobodo! Kapitalisti, katerih ta *akon itak ne zadene, se presneto malo brigajo za svobodo delavce, kajti delavčeva svoboda je šla po zaslu-ženju kapitalistov že zdavnej rakom žvižgat, ostalo jim je le trdo mezdno siKženjstvo, katero se ima po desfturnem zakonu za trohico ol/ijšati. Kapitalisti se potegujejo za svoj prof it in ne za svobodo delavcev.
Produkcija petroleja v Z. dr. je
znašala pretečeno leto 220 milio-nov sodov (sod—42galonov). Produkcija to leto je bila za četrt miliona sodov manjša od iste 1. 1911. Kljub temu da je bila produkcija manjša, je bila njena vrednost vsled podraženja večja od 1. 1901. Vrednost lansko-letne produkcije se ceni na #150 milio-nov. Produkcija petroleja v Z. dr. tvori skoraj dve tretjine sVetovne uporabe.
KAJ JE S KOLEDARJEM?^
V-pojasnilo vsem onim, ki so naročili 'Soc. družinski koledar', moramo z obžalovanjem priznati dejstvo, da koledar še ni donel dasi je bil odposlan iz Ljubljane že v začetku meseca decembra. Upamo pa, da koledar vsak čaji tu. na kar ga tafonj odpošljemo vsem naročnikom. Vse prizadete pa^pro-simo. da še nekoliko potrpe.
Toliko v znanje in vednost.
Upravniitvo "Proletarca".
Med številnimi pismi in brzoja-vi, ki sq došli na naš II. zbor v Milwaukee, Wis., je došlo tudi pismo sodr. Ktbin Kristana iz Ljubljane. Pismo se "glasi:
Ljubljana, 12. decembra 1012. Cenjeni zbor!
Resnična notranja potreba mi narekuje željo, da bi se Vaš zbor izvišil in zaključil z najboljšim vspehom. v prid razvoju Vaše zve-* ze, napredku cele amer^kanske socialistične stranke in socialističnega proletarijata vsega sveta. Doba, v kateri se shaja Vaš zbor, je važna za vaše notranje probleme, važna pa je tudi za vse narode, zlasti za delajistvojvseh dežel. Zna ni dogodki na Balkanu so razdfra-žili nervožnost cele Evrope; utilitaristično rožljanje s sabljo se o-glaša na vseh koncih, in krajih; diplomatične spletkarije se predejo po vseh temnih kotih: vse furi-je najnižjega egoizma so na delu, da bi naščuvale narod zoper narod, ter pognale delavno ljudstvo za desetletja nazaj. V ¿nednarod-ni konstelaeiji so se izvršile velike in važne iz^eiunmbe, ki imajo Več ali manj posledic po vsem civiliziranem svetu, najglobokeje pa posegajo v življenj^ jugoslovanskih narodov. V teh razmerah je neprecenljive važnosti, da do-seče delavno ljudstvo t(4i narodov ono moč, ki mu gre po njegovem številu, po njegovi produktivni sili in po vrednosti njegovega dela Ta moment daje Vašemu zboru še večji pomen kakor v normalnih časih, ne glede na to, da so različna uprašanja, o katerih se hočete posvetovati, itak sama po sebi važna. Z vso iskrenostjo Vam torej želim, da bi se Vam posrečilo prehresti vse težave in odstraniti vse ovire, ki so že na potu okrepčan ju Vaše zveze, in to se Vara ne^ dvorano posreči, če Vas bodo v Vaših posvetovanjih in sklepih vodili samo stvarni oziri in če bo med Vami do konca živa misel na veliko misijo vsega mednarodnega proletarijata in vseh njegovih delav; torej tudi Jugoslovanske Socialistične zveze v Ameriki.
Obenem čutim še osebno potrebo, da se Vam zbranim na zboru, in vsem, ki jih zastopate, iskreno zahvalim za vso prijaznost, s katero ste me ob priliki mojega agi-tacijskega potovanja po Ameriki sprejemali. Veselilo bi me, če bi mogel biti sam deležen Vaših posvetovanj ; to pač ni mogoče, ali v duhu sem med Vami, in vsak vapeh, ki ga boste dosegli, me bo veselil kakor Vas. Mnogo sreče torej Vašemu delu! Slava socializmu ! ,
Vaš
Etbin Kristan.
Delegatje in drugi navzoči so-drngi so sprejeli to pismo z velikim navdušenjem na znanje. Zbor je nato zaključil, da tajnik pošlje < sodrugu ¡Kristanu v imenu zboro-valcev primeren odgovor. Ta se glasi:
Dragi sodrug : ~
Drugi jugoslovanski socialistični zbor, zborujoč v Milwaukee, Wis., Zed. države, je Vaš eenj. li*t. v katerem izražate svoje misli o sedanjem položaju na BaJkanu — z ozirom na delo, katero čaka jugoslovanski proletarjat tokraj in onkraj oceana -— prejel z navdušenjem.
Zbor si bo. po dani direktivi sta-fNadaljevanje na S. strani.)
' Naročnina na "Proletarca" znaša po Novem letu
12.00 ZA CELO LETO. $1.00 ZA POL LETA.
Naročnike, zlasti zastopnike o-pozarjamo na toi '
p.
I» K O L K T A R K C
«DENARNI TRUST
-Spini Kirl F. i. Siidbirg.—Privtl I. Mtlik --
(Nadaljevanje.)
25. fehu 1791 je bila ustanovljena prva zvezna banka nod imenom "Bank of United States". Glavnica je znašala 10 milionov dolarjev in jedno petinko glavnico je posedovala vlada. $2,000,000 ie bilo vloženih v gotovini, ostanek osem milionov pa v vladnih zadoižnicah. Banka je takoj izdala svoj« bankovce, ki so se sprejemali v plačilo davkov in ostalih vladnih prispevkov. Vlada je nalagala v to banko ve« denar in plačevala dolgove potom iste. Ali že leta 1811 je banki potekel "charter" in zvezna zbornica ga ni hotela več obnoviti; bankovci so pa kljub temu še eno leto krožili kot denar, nakar jih je kongres dokraja razveljavil. M(*d tem časom se je ustanovilo več državnih bank in nekatere so poslovale.še poprej, predno je prontidla zvezna banka. Te bauke, ki so bile v svojem bistvu popolnoma privatne, so položile temelj bančnemu sistemu, kakoršen obstoji še danes v Zedinjenih državah. Izdale so svoj papirnat denar, kateri je takrat — kakor še danes — tvoril ogromno večino krožečega menjevalnega sredstva v republiki in vlada je s tem denarjem financirala vojno z Anglijo leta 1812. Vlada je zamenjala te privatne bankovce s svojimi hondi — ki so nosili 6% obresti — po 75 do 80 centov na dolar. Banke «o jamčile plaeljivost svojih bankovcev v kovanem denarju.
Toda dolgo ni moglo tako iti. Treznejše glave na č*elu takratne vlade so spoznale, da vlada ne more biti brez svojega lastnega papirnatega denarja. Tako je kongres po vplivu Jeffcrsoua 3. junija 1812 sprejel zakon, kateri je pooblastil vlado, da je izdala svoj' prvi napirnati denar. Bile so to takozvane zakladne note (Treasury Notes) v skupnem znesku $5,000,000, nosile 5 2-5% obresti in veljale so samo za eno leto. Popolne zakonitosti ti vladni bankovci niso imeli; izplačevali so se le , tistim upnikom, kateri so jih hoteli sprejeti. Vlada je z njimi jamčila svoja posojila, vlagala jih je na ime vladnega zaklada v privatne banke in sprejemala v izplačilo vsakega vladnega dolga. Prva napaka tega vladnega papirnatega denarja je bila, tia je krožil samo v visokih denoiuinacijah, kar so privatne banke takoj izrabile v svojo korist s tem, da so bankovce obdržale v svojih blagajnah kot jamčevino za posojila v njih lastnih banknofah. Na ta način so zakladne note nosile obresti samo bankirjem.
Leto pozneje,—• 25. februarja 1813 — je kongres dovolil, da se sinejo vladni bankovci ponovno izdati in sicer v še enkrat večjem znesku 10 milionov dolarjev. Ali topot je bila bankovcem zajamčena popolna zakonitost v plačevanju vsih dolgov. ki ilh tirja vlada, niso pa imeli veljave za plačevanje zasebnih dolgov. To je bila druga napaka. Po vsej pravici je sodnik Warwick Martin takrat rekel v svoji kritiki o teh bankovcih: "Celota je vedno več kakor pa posamezni del. Če zakonitost tega denarja velja za vse ljudstvo vtele-seno v vladi, morala bi istotako veljati tudi za vsakega posameznika."
Naslednjega leta 1814 je vlada še dvakrat izdala omenjene bankovce, prvič v znesku 10 in drugič v znesku 25 milionov dolarjev.
14. februarja 1815 je kongres dovolil naknadno izdajo v. znesku 25 milionov dolarjev in obenem razveljavil vse prej izdane bankovce, kar jih je bilo v cirkulaciji, izvzemši, da se smejo' naknadno izdati kot vejjavni čim dospejo v vladno zakladnico. Dalje je ta odredba določala, da se smejo pove zakladne note zamenjati za vladne bonde, ki so nosili 6% obresti. Nadalje, da jih morajo banke izplačati v kovanem denarju, ako so denozitirane na ime vladne zakladnice. Razlika med temi bankovci in poprešnjmi je bila ta, da nove note niso nosile nikakoršnih obresti, bile so v maniših denominacijah (po $5, $10, itd.), vsakdo jih je vsak čas lahko zamenjal za kovan denar in bile so v resnici namenjene za širšo cirkulacijo kot denar. Ti bankovci so torej bili prvi pravi papirnati denar v Zedinjenih državah in bili so tudi prvi bankovci, ki so naleteli /la — odpor v zasebnih denarnih krogih. Banke so takoj odrekle vloge od strani vlade, češ da novih not ne morejo izplačati v kovanem«,d>nmrjn. Ljudstvo je rado sprejemalo zakladne note; imele so prednost pred privatnimi baknotami in celo pred kovanim denarjem, kar je še bolj jezilo bankirje. Dokler So, mogli bankirji zamenjati svoje, malovredne banknote za vladni papir, ki je nosil lepe obresti, bilo je vse dobro; toda, ko je pričel vladni papir krožiti med ljudmi kot denar in ko je vedno bolj izpodrival njih privatni papir, bil je ogenj v strehi. Prvi korak, ki so ga storile banke proti vladi, je bil, da niso hotele več sprejemati zakladnih not. Trgovski krogi, ki so bili že od začetka navezani na banke, so bili prisiljeni od bankirjev, da so istotako odrekli kredit vladnemu papirnatemu denarju. Drugi korak je bil, da so bankirski krogi naprosili kongres, da dovoli charter za novo narodno banko (National Bank).
Po načrtu bankirjev bi nova banka vzela v , sVoj kapital zakladne note v znesku 15 milijonov dolarjev, vlada bi morala razveljaviti vse Ostale zakladne note, kar jih je krolžilo kot denar in banka bi morala ^meti za dobo dvajsetih let k izključni monopol za izdavanje ' vsega papirnatega denarja. Za ta privilegij bi banka plačala vladi poldrugi milion dolarjev.
Zvezna zbornica, katera je že od začetka — kakor še dai.es — zvesto služila zasebnim interesom, je ta načrt takoj - vzakonila, toda tedanji predsednik Madison je_j&akon vetiral, ker je nasprotoval, da bi zakladne note tvorile del glavnice; kongre« je pa dotiČno klavzulo spremenil v toliko, da je zakladne note nadomestil t vladnimi hondi v znesku 28 milionov dolarjev in zaktm je bil v
drugič sprejet ,proti p: edsednikovem vetu. S tem kakonom so bihe razveljavljene vse prejšnje določ. be glede naknadnega, izdavanja zakladnih not z leta 1815. Ali na veliko nevoljo gozdarjev nove banke zakladne note niso se vračale v vladno zakladnico, da bi bile uničene, temveč so krožile baprej kot denar. Ker je to bilo proti dobičku nove banke, prišel je ukaz iz tabora bankirjev, d« vladnega papirja mora biti na vsak način konec. Tajnik vladnega zaklada se je hitro udal in odrekel je zakladniin notam veljavo, češ da jih ne sprejme več v plačilo carinskega „tarifa na uvo«. S tem je tajnik povzročil sodno pravdo in. razsodba sodnika se je glasila, da zakladne note so zakonit denar za vse, zakar jih je vlada, naredila plačljive. Po tej razsodbi so note še nekaj časa eirkulirale med ljudstvom, ker je pa nova banka le preveč rohnela, bil je kongre« končno prisiljen sprejeti nov zakon, po katerem so zakla<lne note izgubile brez malega vso veljavo. Ljudje so jih pričeli zavračati in bankisji so triumfovali.
Nova narodna banka je dobila charter 10. aprila 1816; glavnica je znašaja 85 mil ionov dolarjev (28 milionov je bilo v vladnih bondih, 7 milionov pa v kovanem denarju in banknotah). . Vlada je kupila za 7 milionov dolarjev deležev, vsledčesar je banka dovolila, da je smela vlada imenovati pet direktorjev (izmed 25). Bankovci, ki jih je izdala banka, imeli so popolno veljavo za Vplačevanje vseh javnih prispevkov. Zakon, kateri je vtemeljil banko, je določal, da vlada r/. te banke ne sme posoditi več kakor $1(¥).(KK).
Banki pa to to ufcajalo in kongres je kmalu preklical dotieno* določbo, nakar je tajnik vladnega zaklada leta 1821 najel posojilo v znesku 8 milionov dolarjev proti 5% obrestim. Tako je prva narodna banka lepo vrsto le* kontrolirala denarni sistem ameriškega ljudstva, tiskala ves papirnati denar in izzemala vladno blagajno, ko-, likor se ji je poljubilo.
Toda prijatelji ljudskih pravic niso medtem spali. Predsednik Andrew .Jackson je prvi povzdignil protivni glas leta 1829, ko je v svoji poslanici tra reprezentativno zbornico odkrito izjavil, da narodna banka ni zadostila svojemu namenu glede izdajanja papirnatega denarja, vsled-česar mora ta {»osel zopet prevzeti vlada. Priporočal je zbornici, da odreče banki nadaljni čarter, kadar prvi poteče. Ker je pa banka imela večino svojih pristašev v kongresu, je zadnji 1. 1832 dovolil nov earter za dobo nadaljnih dvajset let. Predsednik .Taekson je naravno zakon vetiral in ker zbornica ni mogla spraviti skupaj dvetretjin-ske večine, je Jacksonov vetio topot obveljal.
Banka je pa imela še štiri leta časa predno je potekel stari čarter in šla je takoj na delo, da porazi Jacksona pri bodočih volitvah. Vnela se j«* vročna politična borba. Na eni strani je bila narodna banka s tolpo zasebnih koristok>vcev — predhodnikov sedanjih kapitalistov —, ki so zahtevali, da banka še v nadalje kontrolira denarno stanje republike, a na drugi strani je pa bil Andrew s svojo stranko treznomislečih državljanov, ki so zahtevali, da edinole vlada miora imeti absolutno ^kontrolo v izdavanju papirnatega denarja. V pokritje kampanjskih stroškov in za podkupovanje časopisja je narodna banka trosila poleg svojega denarja tudi vladni denar, kateri je bil naložen v banki (okrog 40 milijonov). Jackson je tedaj sklenil, da mora vlada dvignili svoj denar iz banke. Po čarterju je zamogel to storiti le tajnik zaklada; toda tedanji tajnik ni hotel izvršiti predsednikovega ukaza. (V eeli zgodovini Zedinjenih držav vidimo, da je med tajnikom vladnega zaklada in privatnimi bogataškimi krogi vladala najlepša harmonija in da so slednji vselej skrbeli, da je to mesto dobil njih zaupni pristaš, na katerega so se lahko vselej zanesli.) Predsednik Jackson je pa ubral drugo pot. Odwtavil je za-kladnega tajnika in na njegovo mesto je postavil zanesljivega moža, kateri je ugodi! .Tacksonovi zahtevi in 1. oktobra 1833 dvignil ves denar do . centa iz narodne banke. Banka je kljub temu zapravila tri milione dolarjev, da bi porazila Jack-sona, ali opravila ni nič Andrew Jackson, je bil ppnovno izvoljen predsednikom z velikansko večino in narodna banka je leta 1836 prenehala eksistirati. ^	•
Ljudstvo z Jacksonom na čelu je sicer zmagalo, ampak kongres je pa še ostal večalimanj pod vplivmn bankirjev. Ker vlada ni imela svojega denarnega zavoda, ni imela kam naložiti gotovine. Jackson je toplo priporočal kongresu, da naj vza-koni vladni bančni sistem, ali večina zastopnikov iv obeh zbornicah se je "temu protivila. Vsled tega je bila vlada primorana depozitirati svoj denar v raznih državnih bankah, ki ao tisti čas rasle kot gobe po dežju. Kongres je sprejel tozadevni zakon, da je smela vlada stopiti v zvezo z državnimi bankami Jujkor z bivšo narodno banko, toda pod sledečiim pogoji: vsakx> dvignjeno denarno svoto morajo banke izpfačati v kovanem denar-ju; državnemu tajniku morajo predložiti vsak teden poročilo o poslovnem tftanju v in plačati morajo 2% od vsega vladnega denarja, kar je vloženega v bankah in če prekaša jedno četrtino njih kapitala.
(Dalje.) jijij•
i .
John D. Rockefeller in Pierpont Morgan
kontrolirata okrog 40 miliard dolarjev v industrijskih vr^dnostfliC ksr znaša več kot eno tretjino vsega naHrdnega-boga tal va v Z. dr. Prebivalstvo, zlasti odločujoče delavske mase, pa morajo biti nedvomno mnenja, da je docela prav, ako <Jva človeka kontrolirata tako ogromen del premoženja, doeim milioni in milioni nimajo druzega kot wvoje gMe delavne roke. Ako bi delvci drugače mislili, ;">aVm ne bi kar tjavendan glasovali za kandidate onih strank, ki dovoljujejo tako krivično delitev.
Iz naselbin*
Chicago, 111, v jan. 1913. "Amerikanski Slovenec" v teoriji in praksi.
Am. Slovenec se proglaša za edinega načelnega zagovornika katoliške cerkve, kateri želi v pisani besedi oznanjevati Kriatove nauke iu ohraniti v slovenskem ljudstvu v Ameriki katoJiško vero. Socialisti, ki se (>ečajo z gospodarskimi in političnimi upra.šanji, bi se ne pečali nikdar z Am. Slovencem, če bi se v resnici držal svojih načel in svojega dela, katerega smatra, da je poklican, da ga izvršuje z oz i rom na verska uprašan ja med Slovenci v Ameriki. Ali A m. Slovenec se ne drži svojega dela, svojega "poklica", in ni dosleden v svojih načelih, ampak pobija v praksi to, kar zagovarja v teoriji; uči eno -r- in uči drugo, ki je popolnoma v nasprotju s prvim. Zato bo popolnoma na ino-stu, Če se včasih po peč amo ž njim in ga pokažemo javnosti v pravi ltlči.
Am. Slovenec prinaša v uvodnikih od ča»a do časa odlomke iz evangelija, iz čtjsar se lahko sklepa, da je njemu glavna naloga, da osvežuje nauke, ki jih je učil Krst in njegovi učenci, z namenom, da bi se ljudstvo ravnalo po teh naukih. Če bi Am. Slovenec prinašal same svetopisemske odlomke in jih tolmačil v pridigah; če bi' prinašal novice in razprave tičoče se cerkve, bi bilo vse v redu. t Ali predali Amerikanskega Slovenca so večji, neigo je grádiva, katero se porodi v glavah rny.laga-teljev sv. pisma vsak teden — in kar je še več, mesnati in pod kožo krvavi — na grešni zemlji živeči
—	uredniki Amer. Slovenca, se ne marajo zadovoljiti samo s članki posmrtne vsebine, ampak žele imeti v listu, ki naj bi bil le za posmrtna navalila praktičnim ka-katoličanom, tudi besede o realnem življenju. In oh kako hitro se zavedajo ljudje posmrtnosti. da so v Ameriki, kjer je toliko svobode v govoru in pisavi .... Ta hip na ima realno življenje svoj plen; kajti feakor hiti o se podajo ljudje posmrtnoKtiMia realna tla, nastanejo'duševni karamboli, ki delajo nesoglasje. Kar so preje teore tično zagovarjali, na realnih tleh pobijajo, ali pa so napram rečem, katere bi moral praktičen katoličan izvrševati in zagovarjati — pasivni.
Pa |>oglejnio te duševne karam-bole, ki jih uganja A. S. vsak čas. ko napada soeialiste od bližje.
Amer. Slovenca naloga je, kakor je soditi po uvodnikih in svojem proglašenem načelu, da spravi kar največ svojih "braveev" v nebesa, to se pravi posmrtna nebesa. Kdor ima smisel za lepoto, o kateri se govori, da je tam gori. ta se gotovo ne more protiviti delu, ki si ga je nadel A. S., da to doseže za svoje ljudi. Kdor pa ne verjajne v posmrtna nebesa, ta gotovo ne more škoditi s svojo ljubosumnostjo ljudem, ki žele priti tje. Toda vprašanje je drugo. Vsak kristjan ve, da. kdor hočo računati na nebesa, mora najprej živeti kakor se spodobi: pošteno in po prddpisih naukov k it. cerkve! Kako pa naj živi človek po predpisih kat. cerkve v državi, kjer delajo predpise o življenju, kapitalisti t Kapitalisti so uvelja-viji take predpise, da se po njih mnogo lagljei služi (po izrazu A. S.) hudiču in peklu, nego pa ne-besom. V kapitalistični državi se moramo ravnati — in to ne samo nezaželjeni socialisti. nego tudi razni Sojarji, Kranjci, Jegliči in sam Sarto — po predpisih, ki nam jih diktira kapitalistični sistem. To mogoče eden ali drUgi od teh, zá "se dobro ve. — Boga pustimo pri miru, kajti on ni ničesar zakrivi, pač pa je dal — kakor pravi včasih tudi A. S. sam v uvodniku
—	človeku pamet in voljo, da si ustvarja boljše udobnosti za življenje. A čujte kaj se zgodi! Tu so socialisti, ki bi radi — da rabimo Sojjirjev izraz— ustvarili raj na zemlji, ki bi radi ustvarili predpis», po katerih bi se lagljfl i— po verskih načelih — služilo nebesom; pa pride Sojar. Kranje & C o., ki pišejo teoretične članke v Am«r. Slovencu z namenom, da pridejo njega "bravei" v nebesa, pa zabavljajo čez socialiste, ki hočejo ustvariti take predpise in pogoje, da bi njih bravcl v resnici lahko računali na posmrtna nebesa?*— Ali je njih logika res tako vihrava, da mislijo, da Človek la-
glje služi za nebesa v slabih gospodarskih razmerah, v mizeriji in pomanjkanju? — Če je teinu tako, potem je logično samo eno: — ne en katoliški škof, niti pa|>ež sam, ne bodo nikdar videli nebes! — kajti oni uc žive v gospodarski rnizeriji, .
Ce gos|K)dje okrog Ar S. vzdrže to teorijo za navadne lajike — katoličane, mora biti ista teorija vzdržljiva tudi za papeža, vsled Česar je potem iz>ključeno, da bi papež prišel v nebesa. Ampak mi jih mu privoščimo!
Peta božja zapoved prav»; Ne Ubijaj! — Kdor ubija, ta po naukih kat. cerkve, ne bo videl nebes. Dober nauk J Tudi ta nauk je gotovo videl svoj čas luč v predalih A. S. in mi, ki vr-jamerno v vrednost tega reka, se nismo nikdar zgražali nad tem Čti-vom, ki je prišlo v u^dniku A. S. Ali Časi duševnih kararabolov niso izostali. Slučaj je hotel imeti zopet svojo realno žrtev, posmrtnih " nebesa rjev".
Na Balkanu je izbruhnila vojna. Socialisti po vsem svetu so vzdignili svoj glas proti vojni na Balkanu, kajti na Balkanu se je ta zapoved kršila dvestotisočkrat. Ali A. S., ki je svojeČasno, ko ni bilo nobene vojne nevarnosti, pisal v uvodniku ne ubijaj! ni črhnil, ko je izbruhnila vojna, niti-bemedi-ce proti vojni, pač pa napada pri vsaki priliki, kjer le niore, soeia-" liste, ki protestirajo proti vojni in tako brajii satanski sistem, ki o-mogočuje, da njegovi "Bravci" ne bodo mogli v nebesa; kajti po sv. pismu bodo kaznovani ne samo tisti, ki se moritve udeleže faktično, ampak tudi tisti, ki drie za Časa vojne križem roke, kar znači, da moritve odobravajo! Či-tatelji Am. Slov., ako bi vedeli, ka!ko slabe dušne pastirje imajo okrog sebe, kateri jih vodijo (ako sei postavimo na stališče uvodnih člankov v A. S.) direktno hudiču v roke— bi gotovo temeljito po-medli s to sodrgo in jo zapodili v Jolietske Steel Mills. Po zdravi človeški logiki stvar stoji neovrže-no glede A. S. in njegovih .ljifdi tako-le:
Če je hudič — mu nihče bolj zvesto ne služi nego ljudje, ki pišejo A. S., — če so pa nebesa, jim pa nihče bolje ne služi nego socialisti, ki uveljavljajo Kristove nauke vedno in povsod, da bi ljudje, ki verujejo v posmrtne nebesa, lahko prišli v nje brez takih ma-melukov kot so pisači okrog A. S., ki uee eno, a prakticirajo driigo.
Amerikanskega Slovenea praktična naloga ni, da bi spravil koga v nebesa na onem svetu, pač pa <la obdrže lakaji rim. hierarhije nebosa zase že na tem svetu. Zato pa morajo v eni sapi pridigovati o nebesih na onem svetu, tistim pa, k'y žele kaj praktičnega za delavea na tem svetu, mečejo pa polena pod noge, kajti dobro vedo, da kadar bo delavstvo spregledalo, bo dalo vsem takim duševnim voditeljem a la Sojar in Kranje krepko moralno in fizično brco ter ju poslalo v tovarno, da si služijo svoj kruh v potu svojega obraza!
Sojar in Kranje z Amerikan-skftn Slovencem vred služijo — s teologičnfiga stališča — hudiču, s človeškega in socialnega stališča pa so golo orodje kapitalističnega sistema, ki odobravajo vse gorje na svetu in katerega barbarski karakter se v par kolonah opisati ne da. Najenostavnejši izraz za te vrste ljudi so troti v človeški družbi.
Naša naloga kot čebel — delavcev pa je, da rojimo in da pome-čemo nepotrelbne trote, ki se žive oib delu naših rok, ven, da gredo delat a^i pa poerkajo lakote. Ko se to zgodi, tedaj bo delavefc svoboden ; zasijala bo zarja gospodarske in osebne svobode, nastala bo ljubezen in bratstvo!
Delavec.
uiti, da je t>n za svoje prijat vo in ljubezen mastno pij da negova ljubezen do del le tako daleč m ga kakor segaj lar in nič dlje.
Gospodje v New Yorku pi sli jo, da srno delavci še vedno nevtMni in da si boino pustil metati peska v o<"i, kakor su ga pustili enkrat. Tisti časi precej minuti, ko si je bilo m< na račun delavske nevednosti vol je va 11 vsakovrstne ni»slan0| le z delavci. Zapomni naj si to j <li jaz sem ed<*n i/.med njej naročnikov, a kakor hitro ročnina poteče, potem — adij zmeraj. Tako bo napravil drug član S. N. P. J., ki j« redno zaveden delavec, sicer! more imenovati zavednega, žnost vsakega delavca je, daJ pira ¿isti list, ki podpira yr govarja delavce, ne pa list, ki govarja in agitira za delavske iz-"1 koriščevalce — kapitaliste! &Tj
Pozdrav vuein razrednezat*)-! nim slov. delavcem, tebi tarec" pa dosti novih naročnikov.
Frank Tomiiie.
Superior, Wyo. — Sicer čitam več časopiaov in tudi vašega sem dofoil parkrat v roke in priznati moram, da se mi tako dppade, da vam 4ukaj pošiljam celoletno naročnino; no, pa recimo, tudi zato, ker je vaS list "lažnik" in "nc-prijatelj delavcev", kakor ga naziva koncemtednar v New Yorku. Sevedfl On sam in njegov list sta pa najyečja prijatelja delavcev? in pravih delavskih organizacij* yes, sur! Od same» ljubezni in prijateljstva do delavcev se ksr to-' pi. Docela je pozabil donedaj ome
PAVEL GOLIK IN NJEGOV
' SLUČAJ. Aurora, Minn. — Zelo t^žko se pripravim k pisanju, da sport&m nekaj važnih zadev v naš delavski list "Proletarec". Čakal sem, da se kteri drugi naših sodrugov po Mes&ba Range-u oglasi, a ker vsi molče kot grobovi, sem primoran^ sam prijeti za pero in poročati ol stvareh, ki mi leže na srcu.
Cital sem v našem lokalnem listu, da so imeli slovenski, kakor tudi delavci drugih narodnosti, ve lik protestni shod na Ely in na Chisholmu. Ti shodi so bili skli-ani z namenom, da se protestira proti zakonu glede telesnih poškodb deJavcev. Minnesotska zakonodaja namreč namerava Sprejeti zakon, kakor se govori in piše, po katerem bo poškodovan delavec dobil določeno odškodnino za svojo poškodbo, ne da bi se mu bilo treba tožiti zanjo. Slabo pri tej nameravani postav j pa je to, da bodo delavci, ki so ameriški državljani, več dobili kakor pa oni delavci, ki še niso državljani Sevf*la"je šc veliko vprašan jej" če bo ta zakon sploh sprejet.
Na zgoraj omenjenih shodih so nastopili razni govorniki, katerim se ubogi trpin — delavec t-\o "smili", da točijo krokodilove solze zaradi njegovega slabega položaja. Eden izmed teh in onih, ki noč In dan študirajo, "kako bi zimljšali trepečemu delavstvu nje: gove bedne razmere", je Ljubo Bogičevič iz Dulutha. Temu člove-. ku se hrvatski in slovenski delav- < ci tako "smilijo", da je prišel na. lastne stroške na Ely in Ohisholm, samo da bi pomagal delavcev, oziroma, da bi jih obvaroval pred nameravanem zakonom o oškod-nini v slučaju pošfcodh.
Da pa bodo naši slovenski delavci v Minnesoti malo bolj poznali tega gospoda Bogičeviča, ga hočem nekoliko natančneje opisati ter jim tako dpreti oči, da bodo sprevideli, koliko ljubezni in usmiljenja ima ta gospod do slovenskih in hrvatskih delavcev in da je vsa njegova ljubezen le o-studno koristolovstvo in nič drugega. •
I Tj ju bo Bogičevič je rodom Hrvat in biva v Ameriki komaj štiri .leta. V Duluth je prišel pred tremi leti. Ves ta čas se peča s tem, da lovi po Dulutskih ulicah ponesrečene hrvatske delavce ter jih vodi k advokatu, ki dvigujejo tožbe proti kompanijam, kjer so bili isti ponesrečeni. Pri obravnavah služi potem za tolmača. Vs« to bi nazadnje ne bilo nič slabe-ga4 ako bi ta človek jemal kak ozir na ponesrečene delavce. Za svoje tolmačenje nima stalne cene, temveč se njegove cehe spreminjajo po dnevnem kuncu; čim več more iz katerega izprešati, temveč izpreša. Ttsdi polovico iz-tožene svote je pripravljen vzeti ali celo več. Svoje mesetarenje hoče imeti prav po judovsko plačano, ne oziraje se na to koliko dobi pohabljen delavec za svojo poškodbo, ako sploh kaj dobi ali ne, samo da se njegova malha na-l>olni. In to je v oče4i vsakega trez nega človeka lumparija prve vrste. Dolžnost vsakega razrednoza-vednega delavca je, da skoU ofo-varovati svoje nesrečne tovariše takih pijavk.
Prve čase svojega bivanja v Du-luthu je mešetaril samo z hrvatskimi ponesrečenimi delavci. A ker je nekatere iafmed svojih žrtey
i'KOLETARKC
3
koristi takimi vodi«
drl prav do kosti, so mu Hrvatje Mi obračati hi bet, kajti spoznali s«, j* »ogičevič ptftvk* nrve vrste. Da nadomesti ijfttbo med Hrvati, *se je seilaj lotd Slo vencev. Zato si hoče na čine pridobiti med slov. delavci zaupanja i« ugleda. Kd™ »med
trikov v.tej smeri so bili tudi
omenjani arodi. Človek Bogičeviče ve vrste v očeh delavcev nima pra viec, da nastopa «a koristi delavcev; kaiti naš shrfaj pomeni ravno toliko, kskor da bi se volkov^ potegovali za varnost ing ovac. Stran ton-j
Ago gospod Bogičevič misli, da bomo mi slovenski delavci zanj molzne kravice, se prav pošteno moti, k&jti m» dobro «videvamo kam pea tai o moli Dasi nas tu| kajšnji lokalni li^t molči kot grob, m i vseeno vemo, čeaa je liožieevič ziuirfen. Ena njegovih žrtev je Sfntski delaV«4«* Pavi (¡M. o katerem je na dolgo poročal "DuJ luth Ev en in g Herald", dne 23. del cembra. Goliku je sodišče priznalo $1.100 za njegovo poškodbo, a oi te svote ni dobil niti centa. In isti Božiče v ič je pii tem ropu igra važno vlogo! " Ali je naš lokalni list! katerega geslo je podočevati slovenske dej lavce* kaj o tem aporočil?! Nit besedice ne! Še celo reklamo dela| BogkVviču ob vsaki priliki.J
Ali iii že čas, da se slovenski del lavci zbude u trdega spanja ?| Skrajni čas je, da se otreseino ne znosnega izkoriščanja in obrnemo] hrbet vs<»m ^izkoriščevalcem | vsem onim listom, ki pomagajo iz| koriščati uboge delavcc.|
Delavci v Minnesoti! Vi ste prel pozno vstali! Vaš protest bi se moral vršiti dne 5. novembra ob ča su volitev zastopnikov v državno^ zakonodajo. A ko bi vi poslali tja može, ki ne stoje v službi vaših izkoriščevalcev, bi ti, v vašem ime nu protestirali zrtper vsako krivi eo, ki se vam godi. Ob enem bi pa^ tudi gletapli, da se sprejmejo tak zakoni, od katerih bi imeli delav| ci res kaj koristi.
Našemu lokalnemu listu N. VI pa svetujemo, tla prične Živahno agitacijo za Slov. zavetišče, ker bomo isto v kratkem potrebovali za žrtve Bogičeviča in njegovih agentov. Za vzgled si vzemimo Pavla Golika, ki je sedaj odvisen od milosti drugih.
Ker je naš lokalni list molčal, kot da ga ni, vam pošiljam izrezek iz "Duluth Heralda", ki poroča natanko o žalostni Golikovi usodi. Siguren sem, da bo "Proleta-rec" brez strahu in ožirov prinesel -primeren posnetek, na podlagi katerega bodo slovenski delavci v Minnesoti spoznali, koliko ljubezni imajo razni po imenu voditelji do delavca trpina.
Poadrav vsem razrednozaved-nim delavcem, . "Proletarcu" pa kar največ novih naročnikov. — Louis Nosse.
(Dostavek uredništva.)
Pavel Golik je bil pred tremi leti vslužbenec kontraktnega podjetja na Messaba range-u Erick-son & Long. 29. julija 1909 se je ponesrečil pri delu. Zadobil je težki« poškodbe na nogi. Da bi dobil od ~kompanije odškodnino, se je na*potil v Duluth, da ondi najame advokata. Najprvo se je oglasil pri okrajnemu odvetniku «i. H. Nortonu. Toda izročil mu ni svoje Zfcdeve. Odšel je v nek hrvaški ali slovenski (Austrian) "boar ding house", kjer se je sešeJ ; Ljubo Boiieevičem, ki ga je za-1 čel nagovarjati, da naj njemu (Bo žičeviču) prepusti zadevo, da ga bo neljal k "najboljšemu'' advokatu v mestu. Golik se je dal prej govoriti in odšla sta skupaj k ad vokatu De La Motte, kojega ageni je bil tedaj Bogičevič.
De La Motte je napisal kontrakt da dobi on (advokat) polovico izterjane svote, a da se od Golikove polovice odračunajo vsi drugi stroški. Golik je naredil na ta kontrakt podpisna znamenja, ker ne zna pisati, in tožba se je pričela. Sodišče je pripoznalo Goliku) za njegovo poškodbo $1.100. Proces je bil dvakrat na vrhovnem dr žavnem sodišču in je bil obakrat dobljen. Meseca februarja 1910 je porota priznala odškodnino z ob-| restmi vred od časa poškodbe do tedaj v »kirpnem znesku $1.2.">3.30.
Od te svote je advokat De La| Motte vzel polovico, kakor določa kontrakt. Golik sedaj trdi. dn on takega kontrakta ni podpisal. t< mveč, da je podoisal kontrakt le za 10% od dobljene svote in da o kakih stroških ni bilo govora Bogičevič, ki je zapustil advoka-
tu De La Motte in si izbral druge-( ^Jenny Lind, Ark. — Zopet se ga, je izpovedal pred »odiščem, moram oglasiti, ker vidim kako la je bil kout rakt tako narejen, G. N. laže, zavija in napada raz-
<la dobi Golik polovico odškodni- redno zavedne in organizirane dene in advokat polovico, potem ko lavce in njihove organizacije ter ho bili že vsi drugi stroški pora v- hoče s tem razredi, k,ar so si de-naui. A kontrakt je podpisan in lavci ustvarili s trudom in žrtva-veljaven. '	I mi, tazdreti. Ako bi slov. delavci
Drugo polovico iztožene odškod P° naselbinah posnemali njegov nine so pa požrli sodnijski stro*- vzgled, potem bi gotovo ne bilo no-ki fc!2t>.30 in tirjatve štirih zdrav-	ln prijateljstva med
nikov, ki so nastopali v procesu	tudi napredka ne! <e bi
kot izvedenci. Njihov bil je znašal n» pnuierlpri nas tako delali: ru-
<464.20. Tako Goliku ni ostalo ni-,Vtth 1,1 laKali,	druiega,
tl ,.rMta	I potem bi naša uaselbina ne imela
U «•«'.* »	••	u danes takega lepega društvenega
Božičeviča Jumparija p« «bsto-! . . . ■ t r\ - • ^ ,	' i • * * i doma kakor ga ima. Dasi nas je
ja se posebno v tem, da je šel K . , , ,	M . «
avski list, v resnici je pa ravno nasprotno. Zato naj se odstrani iz naše organizacije, kajti mi nočemo podpirati skebskega blaga, ker smo razredno zavedui dclavci. Za društvo "Sokolštev. 21.' D. P. Z. : hV. Dremsek, pred,; John Gorš^k,1 tajnik, Fr. Kuder, blagajuik.
m
omenjenim zdravnikom s pozivom, da naj mu iz-roče svoje terjatve glede Golika, češ, da jih bo on iz-kolektal brezplačno, /zdravniki nič slabega misleč,, so mu izročili terjatve. Bogičevič je s pomočjo svojega advokata Goldberga zvišal zdravniške terjatve od 25.00 na $104.30 vsako. Na ta način je Bo-žičevič oeiganil nesrečnega Golika za nekako $280.00 povrhu vsega onega, kar je dobil od advokata De La Motte. Razume se, da zdrav ni k i niso dobili več kakor $25.00 vsak, lazven enega, ki je zdravil Golika, ki ima po vsem procesu še dolg. Odvisen ej od miloščine drugih.
Da je ta zastarani proces prišel zopet na dan, temu je vzirok to, da so "Associated charities" vložile tožbo zoper advokata De La Motte za povrnitev dela odškodnine, ki jo je prejel od Golika. Tozadevna obravnava se je vršila 21. zadnjega meseca in tu so prišli vsi žalostni in obsojanja vredni fakti na dan. Okolnosti, ki obdajajo Golikov slučaj, so tako kričeče, da je postal Golikov slučaj prava senzacija za juristične kroge v Duluthu. 1
Golik ima v Hrvaškem ženo in otroka. Star je 3« let. V Ameriki je šest let. Pohabljen je za vedno'.
Fakta so tu in delavci naj sodijo smni!
Little Fals, N. Y. — Sporočiti hočem nekoliko, kako se imamo v tej naselbini, iz katere se je do sedaj malo dopisovalo. Kakor je lVoletarec" že natanko poročal, smo. imeli štrajk v tukajšnjih predilnicah. Pričel se je 9. oktobra in se je končal v ponedeljek, 6. t. m., ko so šli štrajkarji zopet na delo. Dasi je bilo veliko stavko kazov med delavci, je bil štrajk vseeno dobljen. Kar pa je poseb no žalostno, pa je to, da so se tudi med slovenskimi delavci dobile take osebe, ki se niso sramovali ponižati se na najnižjo stopinjo iz dajalstva! Kar je vsekakor zelo žalostna slika za "Glas Naroda" ki je tu najbolj razširjen. No, za to se ni prav nič čuditi! Kako mo remo zahtevati, da bo boljši, ako je njihov voditelj — "Glas Naroda" sam skeb in zagovarja skebst vo. Take so pač posledice, ki jih pušča za seboj naš "vrli" dnev nik! Sramota!
Sploh se pa delavci v tej našel bini zelo malo zavedajo, bolje re čeno, nič se ne zavedajo! Samo tarnajo in zdihujejo, da bi si pomagali na kak način, da bi se organizirali, o tem nimajo pojma, sploh ne vedo kako in kaj bi začeli. Tu je prilika, da "Gl. Nar." pOkaže svojo ljubezen do delavcev!
Omenim naj še to-le: Takoj, ko se je začel štrajk. je tukajšnji irski župnik sklical duhovnike skupaj za vsako narodnost, tudi za Slovence, da bi tako posredovali pri štrajku. Dasi ni tukaj slov. duhovnika. se je takoj znašel eden med nami. sedaj pa. ko je advent tu, ga pa ni. Za Veliko noč bo pa zopet tn*ha prositi in dolarje zbirati. ako bodo hoteli, da pride. Čudno, sedaj pa ko je šlo za stvar^ ki ga ne briga, je pa lahko kar takoj prišel. Ali so ifiorda kapitalisti trpeli tiste stroške, da jim je prišel na pomoč?
Tu vam pošiljam $2.00 za dva nova naročnika. Sicer je malo, ali v tukajšnjih raVmerah je težko kaj dobiti. Vseeno pa ne odneham! Po vseh svojih močeh hočem agi-tirati za " Proletarca", ker sem prepričan, da le "Proletarec" more ljudi zbuditi iz sedanjega span ja brezbrižnosti in nevednosti!
G. N. pa naj le še naprej spušča svoje bombe na socialiste, ker te bombe socializmu le koristijo. Poleg tega pa tudi pomagajo Ijndern do spoznanja, da je G. N. rezilo na dva kraja; kjer mu bolj neso. tam pa reže. — S soc. pozdravom, Mfcrtin Penich.
tu le kakih 200 slovcuskih delavcev, smo s složnim nastopom dosegli "Dom", kakršnega nimajo natiplbiiie, kjer je po dvakrat, tri erat in še večkrat več Slovencev.
Komiy je bila dvorana za silo gotova smo priredili skupno vese-ico. Vspeh je tako lep, da bomo loravnali ves dolg na dvorani, ds si je bilo pred veselico Še nad po ovico dolga. •
Morda se bo G. N. jezil, zakaj ga nismo vprašali, kakšno ime naj damo novemu domu!' Ve pa naj da njegovo intriganstvo in napa-duin zavijanja, niso vspela v naši naselbini, kajti med vsemi tukajšnjimi diuštvi vlada najlepša «sloga in Hporazumljenje. To potr di dvorana sama. kajti v ospredju visi šes.t čarterjev; pet od njih se nanaša na pet [»odpornih driwtev, pripadajočih k petim različnim podpornim organizacijam. Sesti se pa nanaša na socialistični klub, št 83 J. S. Z. v Jenny Lind, Ark.
Najbolj smešno pa je, da hoče skebska gospoda v New Yorku ne kaj govoriti o skefbstvu in nas po učevati, kdo je skeb in kdo ni. Se veda, radi bi se zmazali iz svoje ga skebstva, pa se ne boste. Socialisti so vam Otrgali krinko iz obraza in slovenski delavci vas se daj poznajo kot slab denar. Zato najbolje naredite ako še kar na prej spite v blazinah svojega ko fistolovsk«'ga skebstva toliko ča sa. da bodo vam delavci dali že zdavnaj zaslužn-no brco!
Kar se tiče dopisov v G. N. so pa vsr tisti brez podpisa, ki izražajo nasprotno mnenje. Zakaj ne pri dejo na daA s podpisi, kakor pri hajamo mi! Nedvomno imajo toli ko masla na glavi, da se ne upajo na dan s svojim imenom, temveč se skrivajo za uredniški hrbet. Na dopise brez podpisa se mi zavedni delavH oziramo kakor na lanski sneg; kajti takih dopisov vsak urednik sam lahko naredi po par sto, ako troba.
Svojo skrb naj G. N*. prihran za kaj druzega kakor je S. N. P J. Ako ne bo kaj prav, bomo Člani že sami obračunali s krivci in go tovo ne bomo hodili vas klicat na pomoč. Ako so si člani ustvarili tako veliko organizacijo brez New Yorka in celo kljub nasprotstvu tedaj bomo nedvomno zmožni na rediti red v jednoti, ako bi ga kdo zapravil	, I
Ako G. N. govori o oblakih, po tem najbrže misli svoje, kajti dru gih takih danes ni. Od vseh njego vih napadov in groženj imata N. t*. J. in socializem največ do bidka; vsaj pri nas je tako; gotovo pa tudi po drugih naselbina ni drugače.
K sklepu naj omenim še, da so nas posetili na naši prvi veselici naši slovenski tovariši iz Hunting tona, za kar jim bodi tu izrečeno priznanje in zahvala, zlasti še go vorniku!
Ob tej priliki vabim tudi \M sodruge našega kliiba, da se polno številno udeleže prihodnje seje, ki se vrši 19. jan. ob 9. uri dopoldan v naši društveni dvorani.
S socialističnim powlravom Fr. Porenta, tajnik š. k. št. 83
West Mineral, Kansas. G
odboru S. D. P. Z. — Mi člani društva "Sokol", štev. 21. S. D P. Z., zbrani na redni mesečni seji, dne 22. decembra, odločno pro testiramo proti listu "Glas Naroda" kot glasilu S. D. P. Z. Žaliti mora čut ponosa vsakega delavca in člana naš«i organizacije, ako ostane "Gla« Naroda" še naprej "glasilo" S. D. P. Z.. Čut naše za vednosti in solidarnosti zahteva da poživljamo gl. odbor S. D. 1 Z., da stori vse potrebne korake da preneha biti G. N. glasilo naše napredne organizacije. Na mesto njega naj postane "glasilo" list ki je v resnici delavski, ki se bo ri neustrašeno za koristi in napre dek delaveev, ne pa tak *kehsk in pravemu delavskemu napredku sovražni list, kakor je "Glas Na roda", ki je samo po imeni? de
ADVERTISEMENT
Gasselman, Pa. — Ker vaš uredniški koš ni tako požreš ti kot je (oš G. N., upam, da bo ta dopis agledal beli dan. Zoj>et je izginHo leto in ž njo nogo n« izpolnjenih načrtov našega razreda. Priioda se bo začela zopet kmalu probujati, radi ga je tudi za nas čas, da se po-1 »rimemo našega dela z večjo energijo in požrtovalnostjo. Kadar išim glasove ljudi, se iui zdi, da prepevajo o svobodi in zahtevajo novo dobo — novo življenje — dobo socializma. Da je to resnica, evo vam dokaz:
Preti kratkim časom se je'organiziral nov soc. klub,v naselbiiii Garrett. Namen kluba je izobraz-:>a in pridobitev delavce — trpine za razredni boj.	.
Prvo delo tega klubske bilo, da »okaže solidarnost in nijomum napram delaveem, ki 1MB s»» organizirani. To delo je izvfcil na Silvestrov večer na shodu v Cassel-tnanu. Iz dveh krajev so prišli de-avci pozdravljat to novo rojeno dete. Največja korporativna ude-ežba je prišla iz Franklin. Poseti-o nas je pevsko društvo "Bled" ter zapelo več delavskih pesmi »od vodstvom j>evovodje Ig. llu-de-ta. Prisrčna vam hvala! Tebi Hude pa: vstrajaj med ljudmi, ki so v resnici za napredek, le na ta način so dosegljivi^ tvoji načrti. Mi smo ti na roko!
Priznanje izrekamo tudi L.. K vedru, S. Zabrieu in A. Vidrfchu, za njih primerne govore. Sodrug Za-bric je v drugem govoru zavzel stališče napram časopisju vseli strank v Ameriki. V pravi luči nam je pokazal njih namen in delovanje. Dokazal je, da med slovenskimi listi v Ameriki edino list "Proletarec" vrši svoje Jetb v smislu in principu razredno zavednih delavcev, se bojuje za osvoboditev delavcev t/, sedanje mizerne ne človeške družbe.
Omeniti moram še, da je bil na tem shodu sprejet protest proti listu "Glas Naroda".
Shod je bil prav dobro obiskan. Za spom!n so nam 'ostale le krvave klobase', katere dobivamo pod udarci kapitalističnega biča na podlagi današnjega sistema.
Prisrčna hvala vsem udeležencem. Tebi Franklinski "Bled" pa kličem: vstrajaj na svojem stališ-(Nadaljevanje na zadnji strani.)
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Chicago, D
Im Tiiji aaJofo «r, vtniie, prate mar fe ¿rugíh <ftr»«otfa. I»rr*u> to* ▼aakwrratna poprartt* ▼ Uj «troti p*
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik
Uradu je od 8-^11 prsdpoldn* in od 6—9 zvečer.
1842 8o Ashland Ave Tel. Canal 476 Chicago III
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
Kasparjeve Državne Banke
|e na|eeneje la nalbol) sifoni«.
Nafta parobrodna poslovnics je največja 5 na Zapadu in ima vae najbolj** oceanake Črte (linije). Šifkarte prodajamo po «s	' kompanl|»klta cenah.
POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POŠTA.
Kaapar Drtavna Banka kupu|e ln prodala In samen|u|e denar vseh drtav
sveta. — Pri Kaaparjevi Driavni Bankj m izplača za K6 $1. brez odbitka. -
Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daie 8% obresti. - Slovenci poetre-tenI v slovenskem |ezlku. - Banka ima $5,818,821.66 premoženja.
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blue Island Ave.,
CHICAGO ILLINOIS
Dobra domača kuhinja.
Odprto po dnevi in po noči.
"BALKAN"
KAVARNA - RESTAU RACIJA -IN POOL TABLE-
M. Poldruga*

1816 So. Centre Ave.
IMMMi
DENI DANES NA STRAN !N IMEL BOŠ JUTRI-ZAČNI ŠE NOČOJ!
44 polletno izplačevanje obresti v našem hranilnem Ou*« !Hi. Obresti se kreditirajo 1. januarja.
Iste se Izplačujejo ali pa vknjiiijo v hranilno knjižico, kakor žele vlagatelji, in sicer na ali pa po omenjenem datumom.
Nove vloge, vložene pred 15. jan. bodo vlekle obresti od 1. jan.
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
2007 Blue Island A ve., Chlcago, 111.
«IOS. A. FISHER
Buffet
Ima sa razpolago vsakovrstno piv«, vine, smodk«, L t. d.
Izvrstni prostor za okrepčiU.
3700 W. 26th St.,	Chicago, 111
Tel. Lawndale 1761
ALOIS VANA
— izdttlovatelj —
sodovlcc, mineralne vodelnr«:-nib neopojnfH pijač.
1837 So ri«k St. TH ^«nal 14».
Telefon: Monroe 3447.
' H. SCHWARTZ ima popolno zalogo trpežnih oblek ln drune moiko opravo: klobuke, kapo čevlje tor vsakovrstno kufre. 164—166 N. Halsted St., Chlcago, m.
Odprto ob sobotah srečer
od 6—8. ure.
Pol mlllona premoženja.
I i

i m mm m 1
♦
olna razprodaja i i
Naža popolna razprodaja se J« za
■Al__¿«1*- Veliko znižanje na vsem zim-
-*Hkem blajru, kot obleke, suknje, klobuke, kape, itd., za mladeniče in od-raAone može..
Iniamo najboljše obleke tvrdk: Cluett, Monarch, Intersta and Wilson Bros., ter srajce ln spodnjo obleko in klobuke tvrdke " Stcnaon ". 0 *
KOTRBA BRATJE
S. W. Cor. 26th SI. i Miliard Ave.
Tel. Lawndale 3682. Obleko po meri.
H. COOPER
trgovec s živili na drobno in debelo.
Popolna zaloga sadja in zelenjave. Dobre in sveže jestvine na zapadni strani.
3744 W. 26th St.,	Chlcago, 111
Naročila rapožiljamo na vse strani *ne«ta. — Telefon Lawndale 762.
hr. W. C. Ohlendorf. M. D.
Zdravnik sa notranje bolesnl ' in ranocolnik. .zdravniška preiskava brezplačno—pls čati je lo zdravila, 1024 Bluo Isias«
A v«., Chicago. Ureduje od 1 do 3 p« pol.; od 7 do 0 zvečer. Izven Chicag» živoči bolniki naj pišejo slovensko.
POZOftt SLOVENCI! P0Z0RI
- 8 A L O O N
6 modernim kcgljlUea 8vaš» pivo v eodškik is but«l>k* ta drago rao»vrata« pijače ter oaijak saaodlrs PofeaJki dob« Uámo pre»
P oat rea ba točna la tsb«raa ▼•»«• Wo««ae«mi tu «tntgiia M«v
MARTIN POTOK A
So Centro Ave Chica«
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna
2146-50 Bine Island Avenue, Chlcago. M*
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni
ZDRAVLJENJE V 5 DNEH
Varicaeele lyir «cele j
_ BREZ NOŽA
■^■■^■■■■■BiHlHHB IN BOLEČIN Ozdravim vsacega, kdor trpi aa Varicocoli, Strueturi; dalje osdravim | nalezljivo zastrupijenj«, živčno nezmožnost, vodenico in bolezai tičočib so moAkih.
Ta prilika je dana zlasti tistim, ki so izdali že veliko svote sdravai kom ne da bi bili osdravlieni in moj namen jo, pokazati vsem, ki s« bili zdrsvljeni po tucatih zdravnikov, brezuspešno, da posedujem le jar edino sredstvo, s katerim zdravim vspešuo.
Popravite Vaše zdravje
Pridite v moj urad in govorite saupno. Govorimo vse jezike. Dobili boste najboljše nasvete in prednosti, ki sem si jih iatekel v moji 14 letni praksi kot npecislist v boleznih pri moških
Osdrsvim pozitivno želodec, pljuča, lodlco ln neprlllke ▼ Jetrih.
(Za neuapešno zdravljenje al treba plačati).
TAJNE moške bolezni
Zfvr>e nsfo- a t* kini v
lediceh in jetrih zdravim hitro za stalao in tajno, tivčsae onemoglosti, slabost, napor, zastrupljanje in zguba "ode.
PLJUČA
naduho, Bronehitis, «rise bolezai la pljučno sdravim po moji aajae-v.jši metodi
(Preiskovanje brezplačno)
Zastrupl|en|e krvi
in vseh drugih kotnih [ bolezni, kakor prišče, | lueijo, onemoglost itd.
Ženske bolezni I
boli tok, bolečine vo tature, garje, otekline, po djv in drnge organske bolezni sdravim za stal ae.
(Nasveti zaslon)!
DR. ZINS, 183	Chicago
•dpris: S ajstrej 8 «vs6t. Ob nedaljah «d t «J str. *«4m»-
PROLETAREC
„ M T.	T"	vf
»»ROLKTANKC
UST ZA INTEKirS DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
OBHAJA VSAKI TOKEK.
* Laataik ta UdaJsUljt «arosloiaaska delavska tiskovna d m i ta v Chkafo. III.
Naročnina: Za Ameriko $2.00 ta colo leto, 1.00 za pol leta. Za Evropo $2.50 sa celo leto, $1.25 za pol leta. «jf»o* p» 4—eorn. « Pri tpr*m**M UmlUto <• meltg mm^i mim»u< tuUi STARI naslov.
PROLETARIAN
%
Owned and published Evzar Tu moa y by
loath Stavk Workmen's PubUshiag Company Chicago, ¡ilinoU.
Glasilo Slovenske org-anizacije Jugosl. socialistične Zvoze v Ameriki.	_'_
Subscription rat««/ United Btates and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half r. Foreign countries $2.50 a year,
$1.25 for half year. Advertising Kates on agreement.
year.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
2146 Blue Island ave. Chicago, 111
Svoboda in delo.
de4, je tudi on odvisen. Zakoai, ki ravnajo sukanje zemlje in Marto-vo pot, ki silijo solnee, da sveti in lune, <la nam kažf vsako noč drugo lice, zakoni, po katerih so nastala svetovja in po katerih minevajo, so Obudili tudi človeka in ga napravili takega kakršen je. Nikakršne svobode ni bilo tu. Brez svoje volje je prijel na svet; sprejeti je moral tisto telo, katero je dobil; možgani in živci, in sluh in duh— vse mu je bilo dodeljeno brez njegovega hotenja in brez njegove izbire. Stalni zakoni »o u-redili zemljo, njegov dom, tla pod njegovimi nogami iu streho nad njegovo glavo; in kakor »o po stal nih zakonih ustvarjeni drugi ljudje in urejeni njih pogoji, tako je določena odvisnost Vseh od priro-de in vseh med seboj.
Ali človek, ki zalezuje s svojim študijem za naše smisle največja in najoddaljenejša solrica ter za nase oči najmanjše, z drobnogledom komaj vidne žival ice, njih gibanje, njih pogoje, njih vzajemnost, človek, ki je dolga stoletja
pride sejo. je toliko, da bi ji*» bljene otroke prodajo beračem, kil Edina socialna demokracija je laHko sestavili celo listo.	dobe seveda večjo miloičino, če* doslej odgovorila na to vprašan-
Motroče, da je med nami tudi še prosjačijo s pohabljenim otro- je tako, kakor je bilo treba: Slo-nekaj takih, ki piidejo v zadrego kom. Ttfkih tovarn je ob rusko- venski narod šteje pač na papirju zarodi izgovora, zakaj niso prišli pruski meji večje število. V bli- poldrug miljon duš, ali v prak-na sejo, in ti lahko torej in na- žjni Vilne so našli v taki tovarui Učnem življetaju se našteje komaj stokih izgovorov enega izberejo 78 otrok. Mnogo otrok pošiljajo nekoliko tisoč Slovencev. Ogrom-
' tudi v ruske bordele, kjer sedem ne množice se ne more vpoštevati, do devetletne otroke kar najbolje j^,. „p]^ ne ¿jvj Bvojega življen-pla&u jejo.,Pri vsem tem je čudno(ja temvei vegetira bedno in tuž-l3. Dogovoril sem se, da pridem to, da dobe v te umazane svrhe nQ' k||kor hočejo drugi, pa nima tam in tam.	¡veliko lažje otroke iz Nemčije ne- ne'ne rHzumeVanja, ue vo-
4.	Zmotil sem se v datumu. K« »z Kusije. Na Ruskem imajo j. za deJo ki bj ghlži,ft druifim
5.	Sel sem mimo, pa sem mislil, pač dobro organizirane najdenj j uarodom Ilttjpri!nitiVnejšim, naj-da še nobenega ni.	mce. ki zlasti nezakonske otroke
6..Bil seru povabljen v neko dobro preskrbujejo, med tein ko družin).	v kulturni Nemčiji iaror
7. Moral win spremiti sflrodni- Čene nezakonske matere največji
zase.
1.	Imel sem opravek.
2.	Bil sem bolehen.
ka na kolodvor. 8. Moral sem nekaj oskrbeti.
bédi in, so vesele, če lehko oddado otroke brezplačno, kamorsi že bo
9. Hotel sem obiskati bolnega di. V vseh nemških buržvaiznih
prijatelja, i
10.	Bil sem ria svatbi.
11.	Bolela so me kurja očesa.
12.	Nisem mogel najti svoje članske knjižice.
13.	Dokler bo tovariš X . . . predsedoval, ne pridem.
14.	Sedanje društveno vodstvo
Svoboda je krasna beseda. V
zgodovini se je vedno mnogo rabila, menda pa nikdar toliko v naših časih. Zaradi tega bi bilo misliti, da so si vsaj tisti ljudje, ki jo največ izrekajo, na jasnem, kaj je početi s tem pojmom. Ce bi se svoboda samo'opevala, si ne bi bilo treba mnogo beliti frlave z njo, zakaj «pesnik ima tudi svobodo, da pretirava, da nadomešča kruto res nico s fantazijami, ter da rabi pojme m besede po svojih umetniških besedah. Ali dočim so ravno najboljši pesniki prenehali tjavendan deklamirati o svobodi in jo rabiti za opajanje namesto alkohola, je v politični agitaciji in v gospodarskem življenju "svoboda" še vedno med najbolj priljubljenimi gesli in ravno tukaj, kjer je bilo treba najtreznejšega mišljenja, se ljudstvo najbolj narkotizira z besedami. Svoboda na eni strani prav tako zlorablja, kakor na drugi "nadzemeljske" skrivnosti. Kljub navideznemu najskrajnejšemu nasprotstvu pa je oboje zelo •orodno: Oboje špekulira z riaj-globokejšim ljudskim hrepenenjem, z nezavedno, a vedno plamte-čo, ne iz razsodnosti, temveč iz euvstva izvirajočo željo po najvišji sreči. Svoboda je en izraz take zvrhane sreče, nebeška blaženost pa drugi.
Pustimo "življenje onkraj groba", o katerem ne more živ krst povedati nič gotovega in s katerim nima politika nobenega naravnega stika. Kaj je s svobodo t Ali je svoooda sama po sebi politično načelo! AlLmare biti svoboda temelj ali cilj politike!
Priznavamo, da so to "sumljiva" vprašanja. Človeka zadene ob njih kaj lahko očitanje, da je nazadnjak, sovražnik svobode, absolutist in kdo ve kaj še. Ali čisto "slučajno" so postali največji re-akcionarji, absolutisti in zatiralci svobode tisti, ki so največ govorili o svobodi ter vedno razvijali zastavo svobode. Proti 44svobodnjakom" se mora svoboda danes ravno tako braniti, kakor proti pravim nazadnjakom in tiranom.
Svoboda ni nič absolutriega. Absolutne svobode ni. Nikjer je ni, ne v vesoljstvu, ne v materialnem in *ne v duševnem življenju. Povsod je odvisnost. Svetovi in svetovni sistemi so odtisni drug od drugega, vsi vzajemno. Zemlja je odvisna od velikega solnca in od male lune. Vagabund komet, ki se klati po neizmemo8ti svetovja, ni niti Jrenotek prost; a kakor je sam odvisen od tisočerih teles, s katerimi Ima oddaljene ali pa in-timnejše stike, tako so v manjšini meri opisni od njega ne le neznatni meteori, ki jih spotoma požira, ampak tudi veliki svetovni magnati, ki jih srečava.
Zakone te vsesplošne odvisnosti so učenjaki študirali in jih še dalje študirajo. Spoznavajoči te zakone, izračunavajo njih neizoffib-ne posledice in nam jih napovedujejo. Preden se prikaže nebeški potepin najboljšemu 4*l?kogledu, že povedo zv^zdoznanei, kdaj se pojavi na gotovem mestu.
Vsestranska odvisnost sega od največjega do najmanjšega. Do skrajne meje človeške zmožnosti jo zasledujejo teloskopi, spektralna analiza in računi v velikosti v komaj pojmljivo hite za njo in jo doganjajo mikroskopi. Nekod med skrajnimi konci neskončnosti pa človek m njegov rod. Del brezmejnega sveta je in Se zato, ker j«
smatral sebe za središče in namen mi ne ugaja, sveta, je posvetil razmeroma naj-1 15. Sedaj nima pomena, tak vi manj paznoati spoznavanju same-
ga sebe, svojega življenja, njego vih pogojev in zakonov. A kar je znanost vendarle »poznala, je v važnih delih še neporabljeno, na škodo človeškega rodu in njegovo sreče.	- '
Priroda, ki je dala človeku dar misli in spoznavanja in nad vse važni dar dela, mu je razkrila tisočere skrivnosti in razodela neštete svoje postave. In kakor je napravila iz njega svoj stvor, ki se mora neizogibno ravnati po njenih zakonih, in mu je dala v njegovem okviru svohodo, da obrača sebi v prid vse, kar more doseči. Majhna je ta svoboda in vendar velika. Ena najvažnejših njenih lastnosti pa je ta, da se spreminja. Lahko je manjša in večja. Človek, ki je živel -pred štiristotisoč leti in ni poznal lastnosti apna, lana, železa. ni bil izdale« tako. svoboden kakor Grk, ki je znal izdelovati obleko in zidati hiše, oboroževati se z mečem in kolom, voziti se po suhem z vozom in po morju z ladjo. Ali daleč zaostaja njegova svoboda in svobodo sedanjega človeka, ki je spravil tisočere tehnične pripomočke v svojo službo, o-krajšal vse daljave, iznašel nova sredstva za svoje potrebe, omogo čil izmenjavanje blaga preko vse zemlje, podaljšal svoj vid, shranil sVo glas za potomce in se dvignil v zrak.
Poraba pri rodnih bogastev ui poraba večnih zakonov v prid člo veštva se imenuje delo.
Absolutne svobode ni. Človek nima svobode, da bi ostal embryo in nima svobode, da bi ostal večno živ. Izmed rojstva in smrti je tisoč in tisoč odvisnosti. Ali če jih ne more odpraviti, jih lahko ublažu-je, rahlja in olajšuje. Pogoj človeške svobode, tiste svobode, ki je mogoča, je delo.
Ali tudi delo ni svobodna sama |K> sebi. Tudi za delo veljajo zakoni. Deloma so nam nedosežni, deloma so dani človeku v oblast. Da pa prinesemo največjo korist, jih mora spoznanje porabiti. Ker so zakoni dela ogromnemu številu ljudi še vedno večja uganka ka kor potovanje meteornih rojev ali pa življenje infuzorij, je človeško delo anarhično. Čim bolj se delo prilagodi svojim zakonom, tem u-spešnejše bo; njegove težave se zmanjšajo, njegovi uspehi povečajo. Nele z novimi in boljšimi sredstvi, temveč tudi z organizacijo dela se zmanjšuje Človeška odvisnost, to se pravi: Se povečava njegova svoboda.
Organizacija dela je cilj in naloga socializma. Politika svobode je socialistična politika
dim vedno le znane obraze.
Moja žena je nejevoljna, kadar grem na sejo.
18.	Bil sem grozno prehlajen.
19.	Doma sem pospravljal.
20.	Bil sem na koncertu.
21.	Ne daleč od*mene je gorelo.
22.	Kar ta pove, vem jaz že zdavnaj. .
23.	Saj ni treba, da bi moral biti vedno zraven.
24.	Popolnoma sem pozabil, da je seja.
25.	Moj tovariš je zaspal.
26.	Moja žena je bila bolehna.
27.	Ni me veselilo.
28.	Močno je deževalo.
29.	Bilo je prevroče.
30.	Bil sem v gledališču.
31.	Zakaj se ni v»šil shod popoldne.	*
32.	Zvečer je bilo mraz.
33.	Prispevke imam plačane, ali to ne zadostuje!
34.	Na seji je*merodajna le ena klika.
35.	Zakaj bi se s prijatelji kregal!
36.	Nisem vedel, da se seja vrši že dopoldne.
37.	Saj itak vse skupaj nima nikakršnega pomena.
38.	Prostor, kjer se je seja vršila, mi ne ugaja.
39.	Na zadnji seji šei^ se moral jeziti.
40.	Saj itak nič ne velja, kar jaz rečem.
41.	Vselej se preveč nepotrebnega govori.
42.	Bil sem preveč zaposlen.
43.	Seje se vselej prepozno pričnejo.
44.	Seje trajalo predolgo.
45.	Saj gre tudi brez mene.
Takih izgovorov, ki pa jih je še
veliko več, se poslužujejo tisti, ki se sej izogibajo. Gotovo tudi marsikateri sodrug najde med navedenimi izgovori znane besede, ki jih je nemara, že sam izprego-voril. Noben organiziran delavec, ki se v popolnem obsegu zaveda svoje dolžnosti, ne sme prihajati s podobnimi praznimi izgovori. Gotovo so tudi resne ovire, ki odsotnost opravičujejo, toda večinoma je povod, zakaj delavci sej ne obiščejo, brezbrižna nezavednost. Vsak tovariš mora priti do spoznanja, da je poleg plačevanja prispevkov in izpolnjevanja drugih stvari, tudi njegova dolžnost, da se uedeležuje redno sej.
listih je vse polno inseratov, kj jih v pošiljajo trgovci z otroci in kjer st» ponujajo, da sprejmo otroke proti neznatni odpravnini. In ti listi, ki pišejo toliko o humanite-ti in ki pretakajo krokodilove solze nad vsakim zločinom, se prav nič ne sramujejo sprejemati poznalo njih pravi namen. V Nemčiji imajo celo poseben inseratni zavod, kjer sprejemajo le naznanila teh buzvestrtežev. Gospod G., imejitelj tega zavoda, je v zvezi z najvišjimi krogi. Tako je dobil n. pr. ponudbo lajtnanta, ki mu je obljubil 10,000 mark, za sina katoliškega župnika in služkinje je dobil 5000 mark. Nad dvesto oseb je priznalo, da so gospodu G., izročili otroke in mu plačali za to od 1200 do 2000 mark. Vkljub temu, da je čedni ta gos-TK)d že predikaznovan zaradi pone-verjenja listin in vsakovrstnin goljufij, se ni genila še nobena ob-last, ki bi mu prepovedala izvrševanje njegove obrti. Ali on ni edini, ki se na ta način preživlja, temveč Arendtova je dojrnala vse polno mož in žen, ki pod krinko največje poštenosti, uganjalo te fumparije. Našla je lajtnanta, ki je v druibi s svojo soprogo izvrže Val tako podlosti. Tudi babicam je kupčija z otroci vir lepih postranskih dohodkov. Oblasti pa ¿i tišče oei in ušesa in ne ganejo z mezincem, da hi prepovedale naj-ostudnejše početje, kar ga je na svetu. In te je družabni "red", o katerem trdijo kapitalisti in po-pje, da je po božji volji ustvarjen.
SOCIALNA DEMOKRACIJA NA SLOVENSKEM.
ZAKAJ NISI PRIŠEL NA SEJE?
Veliko društvenega dela zaostane, ali se ga pa sploh ne izvrši samo zato, ker se člani ne vdeležu-jejo sej. S to napako delavcev se imajo boriti organizacijski funkcionarji vseh organizacij brez izjeme, zlasti pa pri organizacijah one vrste, kjer ni mogoče članov siliti k sejam z kaznijo. Ta kronična bolezen je v mnogih slučajih zeio občutna; da, često zelo usodepol-na za posamezne organizacije. Če pa vprašamo te vrtte bolnike, zakaj jih ni bilo na sejo, tedaj slišimo časih kar smešne izgovore. Vsak ima drugačen izgovo^, ki ga pa večinoma ne moremo smatrati za resno opravičbo. Je pač samo izgovor. Izgovorov, «skaj kdo ne
KUPČIJA Z OTROCI V NEM ČIJI.
V kapitalistični družbi je vse, kar imenuje človek svojo last, le blago. Z vsem trgujejo in kupču jejo, tudi človek sam postaja bolj in bolj le blago. Najžalostneje in najnesramnejše pa je, da so eelo otroci, celo v najnežnejši starosti, predmet kupčij. Pred kratkim je izšla knjiga, v kateri opi suje bivša policijska asistentka Henrijeta Arendt kupčijo i otroci.' Arendtova pripoveduje strahotne reči. Od privatne strani je dobila potrebna sredstva, da je zamogla uspešno izslediti in raz kriti ostudno početje, ker država, ki je v prvi vrsti poklieana v to, da bi odpravila to barbarstvo, tr pi tudi ta kapitalistični zločin kakor vse dmffe. Arendtova sc je med drugim tudi prepričala, da vsako leto veliko množino otrok iz Nemške Poljske spravijo na Ru sko, kjer jih izrabljajo v zločinske namene. Celo tovarne za pohabi jence imajo, kamor prineso otroke v najnežnejši'•starosti in kjer jih namenoma pohabijo. Te poba
Članek, ki ga je prinesla bratska "Zarja" v Ljubljani, in ki ga
Proletarec" tu ponatiskuje, bo hud poper za naše srborite ameriške "domovince". Zato ga jim kar najtopleje priporočamo. Članek se glasi:
"Narodnost v nevarnosti" — to je bojni klic, s katerimi ščujejo nasprotniki lahkoverno ljudstvo proti socialni demokraciji. "Narodnost je v nevarnosti" — in zato pri nas ni čas, da bi se delavstvo bojevalo za svoje pravice, zato "socialna demokracija na Slovenskem nima tal."
Če so demagogi kdaj imeli geslo, izmišljeno, prazno, neresnično, s katerim so slepili ljudstvo, vendar ni moglo nikoli doseči one hi-navščine, ki tiči v narodnjaški boj ni paroli zoper socialno demokracijo.
Kakšen je pač položaj slovenskega naroda! Njegov nacionalni obstanek je res v nevarnosti. Če se le pomisli na malo število Slovencev, ne more biti i o nič čudnega. Deset uiiijonov ljudi sc vr lej lažje -ohrani, kakor poldrug miljon. Če bi teoretični recepti imeli praktično vrednost, bi bil nauk za Slovence zelo enostaven: Pomnožite se! Toda to se lahko ukaže, težko pa izvrši. Naši na rodnjaki niso še nikoH in nikjer dokazali, da bi imeli moč takega čudeža. Na nobenem koncu se ni slovenski narod povečal vsled na rodnjaške politike ali narodnja-škega gospodarstva, pač pa se je na domačih tleh skrčil. Še ne govorimo o nekdanjih slovenskih ob činah, ki so prišle v nemške roke ali italijansko last, to nazadnje še ne šteje kdovekaj, ker s to ali ono vlado v občini še ni dokazano, da je prebivalstvo te ali one narodnosti. Tehtno je pa že izseljevanje Slovencev v Ameriko, ki še nepre-nehoma narašča in nedvomno slabi moč naroda.
Tako kakor so doslej ravnale meščanske stranke na Slovenskem, torej ne gre. Ali je zato sploh nemogoče, pomnožiti narod no moč!
/
bližjim in za splošnost najmanj pomembnim ciljem.
Ako bi imeli res poldrug miljo-nov Slovencev, tedaj to ne bi bil več majhen narod, kajti tako zavedne čete tudi mnogo večjih narodov ne postavi na plan.
Ali 'je pa mogoče napraviti iz slovenskega naroda tako moč! Po potih nacionalizma ne; to dokazuje vsa dosedanja zgodovina, ki beleži skoraj same izgube in poraze. Vpraša se torej, če ni nobene druge poti.
Česa bi bilo treba, da bi masa slovenskega naroda postala zavedna in mobilna! Ta masa je sestavljena iz poljedeljskega, obrtniškega in duševnega proletariata — s kratka: iz proletariata. Te resnice ni mogoče pobiti. Včasi prihajajo trenotki, ko priznavajo to tudi nasprotniki. Ker nimajo stalnega načela, sučejo resnico tako, kakor jim kaže momentna korist. Včasi pač citirajo številke iz svojih hranilnic in posojilnic — seveda enostransko — pripovedujejo) koliko denarja leži tam, izvajajo, da imajo premožne kmete, obrtnike in trgovce in fantazirajo o politiki srednjega stanu. Ali če nanese strankarska potreba in če se jih nažene v kozji rog, ^edaj povedo, da je slovenski narod siromašen, da je kmet zadolžen, da obrtnik propada. Da je položaj de lavstva na Slovenskem naravnost neznosen, smo že neštetokrat dokazali.
Resnica je ta, da se je tudi na Slovenskem razvila buržvazija -— prava plutokratična buržvazija, da imamo tudi pri nas razmeroma velike bogataše na eni strani, na drugi pa neprenehoma naraščajo čo vojsko proletariata. v katero se od dne do dne bolj pogreza ve lik del srednjega stanu.
Bogatini v civilni obleki in v talarju so vsi povprek* narodnja ki, to se pravi, po svojih besedah nimajo dmge skrbi, kakor blagor naroda. Napaka je le v tem, da in-dentificirajo sebe z narodom. Njih cilj so baje "narodni cilji", njih profit je "narodna korist". Kar dosežejo sami, to je "narodna pri dobitev". Pri vsem tem pa naraš ča im propada proletariat.
Povzdigniti narod, se ne pravi, napolniti še nekoliko kapitalistič nih in polkapitalističnih mošenj, temveč rešiti maso iz gospodarske in duševne bede, v kateri tiči, ter ji pomagati na tako višavo, da bo ne le lahko živela od danes do jutri, od jeseni do zime, ampak ji ostane poleg svojega lastnega življenja š« dovolj sredstev, časa in moči za splošne potrebe.
Nihče razen socialne demokra cije ne izvršuje tega-dela. Nobeni stranki na Slovenskem ni mar, kaj počne proletariat — razen če so volitve in se rabi njegove glasove Kaj pa hoče socialna demokra-i ja T Njen namen je, zboljšati gmotni položaj proletariata im končno mu priboriti j>opolno gospodarsko neodvisnost. Iz sedan jih brezpravnih hlapcev in sua njev hoče napraviti enakopravne sodruge. Ker to ni mogoče brez boja, organizira delavstvo za go spodarski boj in je tako odkritosrčna m pravična, da ne taji raz rednega značaja tega boja. Bilo bi neumno, če bi ga tajila, ker mora Človek z zdravimi možgani kmalu razumeti, da potlačen razred ni ma pričakovati ničesar od milosti vladajočega razreda. Ker je pa za ta boj treba znanja, okretnosti in jasnih misli, je socialna demokra cija prisiljena izobraževati prole tariat. Tudi če bi ji bila vsa omi ka Hekuba, bi morala vendar že v lastnem interesu storiti vse mo goče zanjo.
Že tukaj sreča potreba socialne demokracije potrebo naroda Menda ni treba dandanes šele do kazovati, da je omika nujen pogo,i za" obstanek 'katerekoli skupine Če torej socialna demokracija skr bi za izobrazbo proletariata, to-
rej za izobrazbo tistih «loj« ne dobe omike od nikjer, it več za slovenski tiarod, m storile doslej vse narodni stranke skupaj.
Kako važno je delo socialnt mo k racije ravno v tej meri, ie "pogled na katerokoli stran, i sti pa na periferijo onega oi lja, na katerem prebivajo Kloi ci. Pomanjkanje izobrazbe je lo slovenskemu narodu na ti| in tisoee njegovih članov dii no in indirektuo. Na dlani je, je ncomikan človek v vsakem ru, tudi narodno^ stokrat bolj difirenten, nego izobražen. Ni njaki naj se nikar ne motijo, se i m včasi posreči, segnati nezavednih ljudi za kakšno selno šovinistično deinonstri nasprotnikom posrečil«
P*
i jim celo četo in jo porabiti ti njim, čim zapiha drug ve Nekoliko naj se spominjajo, bodo priznali, da je tako. Pomanjkanje omike je tudi največ krivo, da ni pri nas nobene politične stalnosti, ampak da prehajajo le trume iz tabora v tabor in da brez vsake kritike preklinjajo, kar so še včeraj poveličevali in blagoslavljali, kar so včeraj obmetavali z blatom. Ljudstvo, ki tako lahko uide iz liberalnega tabora v klerikalni itd., pa ravno tako lahko zbeži izpod slovenskih zastav pod nemške, pod italijanske ali pa pod kitajske.
Razumeti pa je treba, da meščanske stranke, naj so liberalno ali pa klerikalne, ne morejo in v astnem interesu ne smejo dajati iudstvu oi^e izobrazbe, ki jo potrebuje. Ne morejo, ker ne razumejo pravih ljudskih potreb: ne smejo, ker je srajca telesu bližja od suknje. Vsako resnično znanje v glavah delavskega ljudstva se izprerneni v meče, ki sekajo rane izkoriščevalcem, torej onim, ki jih zastopajo meščanske stratike.
Tako so naši nacionalisti T, gati; ako bi — le duševno magali proletariatu, bi škoda svojim lastnim gospodarskim interesom. Če bi hoteli rešiti slovenski narod,* bi morali pomagati [»roletariatu. Kar tega ne smejtff »omagajo — sebi s tem, da jemljejo zase od proletariata profit, da-jejo mu pa bobneče fraze. ^ Nad prodirajočim germanizmom pi takajo bridke solze; narodu, klf naj bi rešil svojo eksistenco, pa jemljejo vsa sredstva za boj. Socialno demokracijo pobijajo, ali socialna demokracija je edini faktor ki v razmerah kapitalistične družbe lahko reši slovenski narod. . Marsikdo, ki je danes še slep, | že še izpregleda — če le ne bo pre- \ pozno.
Možat odgovor. Norveški.kralj Hakon je poslal pred nekaj dnevi bivšemu državnemu ministra Tborneju veliki križ reda sv. Ola» fa. Odlikovati je hotel ministran njegovo javno delovanje. Thorne pa je vrnil veliki križ kralju. Zahvalil se je obenem kralju za nameravano odlikovanje s pripombo, da je storil kot minister le svojo dolžnost. Samo dolžnost! Vsa komedija z redovi se pokaže v vsej svoji revni nagoti, če vstane mož in izreče svoje mnenje. Kaj pa pomen ja red. ki ga dobi vsaka duševna reva,' če pripleza do got4^ vega mesta! Ali ni v najboljšem slučaju le potrdilo t» izpolnjevanju dolžnosti! Samo hlapčevski duši se zdi laskavo, če ji kralj potrdi njene lastnosti! Mož pa vzravna glavo, si ogleda bedasto odlikovanje, zavije je ffopet in vrne ropotijo. Sam ve, koliko je storil in ne potrebuje priznanja.
Alkohol in napredovanje v šoli.
Zdravnik dr. Meyer piše v mesečniku "Gute Gesundheit" sledeče: Več učiteljev in šolskih ravnateljev je raziskovalo razmerje med uživanjem alkoholnih pijač in napredovanjem v šoli. Največkrat so razločevali ,pri tem tri skupine: otroke, ki so napredovali (fobro, zadostno in nezadostno. Vsakokrat se je jasno videlo, da je oni šolar tem uspešnejše napredoval, čira manj alkoholnih pnač je zavžival. Otroci, ki so redno'piH, so skoraj vsi nezadostno napredovali. Šolskim otrokom se ne sme dajati niti najmanjše množine alkohola. Alkohol uničuje otroško dušo in telo.
Ako je potekla Vaša naročnin»
pa "Proletarca", jo obnovite še danes?
PKOLETÀ KKC
5
t«4»IL111 ^Lpmn 110 vsi taki kot ou. "Sociulistični
"AmerikansKerau	nimiljo žuljiivih rokr
Slovencu •	dere se pridigar. Kaj pa tvoje
._	•	- roke, ho li morda žuljavef In
V «S štev "Amer Slov." je bila kljub temu živiš pr i jetrn- jši kakor ' , . ,■„„ i>ridiira ie bi- vg» tisti, ki jih nazivlješ "sociali-
7TSSS.t,
h, jalovosti, k' t*U ..H a^rk^TuS"^
v„,|, kontih iu kr»j.li iz tlMe pri- ^Oav	katerepi l.ru.M, U«
' " *,:„„. d, jo ic v potu »vo- «"»ve« centov uvablA d žuljavih
15 MiJsei najbri Rev. I MM rok.
Janei Kna|P* — tiHti Kranjec, o koiIlur piiesam predsednik Kranj-] In ravno zato se bojite soeializ
sko" Slovenske Katoliške Jednote, ma. Vi veste toliko, da z narašča
4'da" kna roke omadeževane z de- '
lavčevo krvjqj"
jočo silo socializma preti pogin kapitalizmu in sistemu profita. Ako bi bili vi katoliki duhovni
Pridigar Janez pravi, da ne na resnični prijatelji delavskega razpada socializma zato, ker ga je red«, potem bi se borili z nami »trah pred istim. Čemu potenn ro- proti sedanjemu hudodelskemu govilif Že lepo vrsto let lenari in mezdnemu sistemu in kosekvent ubija božji čas v Ameriki na stro- no proti izkorišeujočemu kapita-ške lahkovernih delavcev,- a šele lizmu. Toda vi tega ne storite, ker sedaj se je spomnil na socializem.' odobravate današnjo kapitalistič-Zakaj ni napadal poprej! Zato, no družbo, ker se naslanjate na ker je bilo socialistično gibanje kapitaliste m gledate v njihovih slabo in neznatno. A sedaj pa vidi, interesih svoje interese, ker jih da socializem raste in raste in — -posnemate v izkoriščanju in brez-nekaj je treba storiti! Cela tista delnem življenju in ker ste nekaka neslana pridiga je dokaz tega, kar prednja straža ali poHcija kapita-amo pisali v 272 štev. "Proletar- lizma za vzgajanje topih ružnjev. ca" in čimbolj pridigar taji, da Kapitalist se boji socializma in vi ga ni strah pred socializmom, tem- »e ga tudi bojite, ker držite s ka bolj sam sebi laže, (tembolj je sme- pital isti, -šen in oduren.
Rev. Sojarja smo mi napadli? "Socialisti sleparijo delavce s Lažeš — da boš vedel! Sojar je praznimi obljubami," kjeveče pri-nas prvi napadel in mi smo mu digar. Socialistično ¿ibanje tvo-odgovorili. Sojar je prvi napadel rjj0 z malimi izjemami sami mezd-Kristana in vse povprek v strahu nj delavci. Takozvani "voditelji" pred naraščajočo silo našega gi- ne štejejo nič, glavni faktor je banja in "Proletarec" ga je le po- socialistična masa in to so delavci, tisnil nazaj ob steno, kar ga je šlo £e potem socialisti sleparijo s in bo ga ie če se zopet oglasi. Sir praznimi obljubami — sleparijo cer je pa boljše, da o Sojarju mol- 8ami sebe! Ali bodo delavci tako Čite. Ta vitez blamaže je vendar neumni, da bi sami sebe sleparili? na Kristanovem shodu v Chicagi Gotovo ne! V Zedinjenih državah vpil: "Socialisti! Bog vam poma- je okrog 125.000 organiziranih gaj! Jaz vam želim vso srečo!" ... socialistov in po zadnjih volitvah --je nad 900.000 socialističnih volil-
Kako neznansko prifHknjen je cev. Ali misli neumni jolietaki
reverend-urednik "A. S.", je raz- frakar, da to ogromno maso tvo-
vidno iz tega, ko čveka, da "če bi rijo sami bedaki, ki sami sebe sle-
bil Berger le za 10 centov zvišal parijot Socialisti ne obljubljajo
(plače delavcem v VVisconsinu, pa ničesar drugega kakor to, kar
bi gp bili zopet izvolili v kon- mora prinesti razvoj družbe. In
gres". O, da bi ti bogee dal zdra- socializem je nujna posledica dru-
vo pamet! Ali je Berger kakšen žabnega razvoja in prišel bo, pa
fabrikantt Ali morda vposluje magari se vsi kapitalistični pridi-
delavce, da Ho razpolagal z njiho- garji stokrat na glave postavijo.
vi mi plačami t Od kedaj je Ber- Capito?
ger delodajalec? Kongres na ža-,	-
lost <do danes še ne razpolaga s „ ... .	, .,
• i_ i*-»'» e • i I Pridigar ima posebno piko na privatnimi kapitalističnimi poet- . , J® , r , . \ . . . ... . , . 1 .. . j i i jude. Seveda na proletarske Tu<le jetji, da bi vplival na delavske , * *i • • i- i / .
, T ¥- »	x-i • • j	—bogataški judje so druga stvar!
plače. Uradno poročilo o izidu no- „ . •..... «A m
C .k. m	i • j . Zastonj laees v Amer. Slovencu
vemberskih volitev se glasi, da so	*
ne tiče. Nobenega razloga ni, zakaj se ne bi dručili v socialistični stranki verski in breaverski delavci. V to nas «ili kapitalizem. Kapitalisti ne uprašajo nič po veri delavcev. Ce se smejo delavci vseh ver in brez vere družiti v fabriki ali v rovu, če »me katoliški delavec dan za dnevom stati pri ma-šini z hrezverskim delavcem, Če smeta katoliški in brez verski delavec skupaj pehati karo v rovih in Če oba trpita jednako mizerijo, mislimo in trdimo, da se smeta oba istotako družiti v stranki v boju za svoje pravice proti krivicam, katere oba jednako tepo. Povej nam modri pridigar v Jolie-tu, ali je katoliška cerkev kedaj prepovedala katoliškim delavcem, da ne smejo delati v fabriki, kjer delajo tudi brezverski delavci?
Nam ni prav nič do tega, če bi katoliška cerloev obsodila socializem. Ali resnici na ljubo .moramo konštatirati, da katoliška cerkev oficijelno še ni obsodila socializma. Pap«-/ ga do, danes še ni obsodil "ex cathedra". Cela katoliška gonja proti socializmu sloni na privatnem mnenju kardinalov, škofov in popov, kupljenih od kapitalistov That's a l. Kakor rečeno, nam je vrženo, če bi papež tudi oficielno socializem proklel, Socialistično gibanje bi ne bilo radi tega uiti za las na slabšem. Omenimo to le v toliko, da pokažemo, kako duhovščina na svojo pest farba katoliške delavce.
socialistični glasovi v AVisconsinu zadnja štiri leta narasli za 21%. Seidel je dobil minolo spomlad 4000 glasov več kakor pa takrat, ko je bil izvoljen županom. To dokazuje, da socialistično gibanje v Mihvaukee stoji danes na boljšem kot kedaj poprej in volitve še pri
da bi smešil milionarje Rotschilde kot jude, milionarja Schiffa kot juda in dolgo vrsto ostalih judov skih ve\ekapitalistov. O ne! Ti so "allriijht"'— kajti oni včasih ta* kole po strani radi vržejo kak ti soeak. tudi za katoliške cerkve čeprav so judje in čeprav ne ve
aul ntmfl J UVUI ri ui lunm	ih i-	. .	...	.	.	,	,
, x i: r	. ..	rujejo niti v judovskega boga!
dejo. Ce bi ne bili socialisti v Mil- ■' * . , . ¿i. ,
* , *.x	. ... . iTokleta binavičina! Mi ne vemo
\raukee ničesar drugega storili ka w . n	. j ...
, . , .	. , ce je Berger jud; niti ne vemo za
kor to, da so republikance in de- . ,	. ...
i a a' ju j	t__, .. ostale vodje v stranki, kaj so.
mokrate stisnili pod en klobuk, bi- ..	. „	. .
i i,- A j ii xy* j	.vemo pa. da je Berger dober so
lo bi to dovolj. Kje so danes re- . .. . . J. , .f.. , .
.... . . , ... trn eialist in zvest boritelj za delav-publikanci m demokrat je v Mil-, .	. Z .. --
u k »r »li » .	, ske pravice in to je dovolj. \ se
waukee! Ni jih! Iz strahu pred , K . . / , . :T.
...	XV u -	drugo nam je deveta briga. Ni nas
socializmom so sli rakom žvižgat! , . . .	B ,
. .	. *» briga zato, ker smatramo, da je
Pridigar stoka v vsakem dru-	-1 a	-l.
. .	-ji ti v I vera privatna stvar posameznika,
gem stavku svoje dolge klobase,',; . ... . . T.	. ji	^i. v Ameriki je vsaka vera — in
kako se denar delavcev steka v . j. . 4
. ..	.. . .	tudi katoliška — ze po ustavi pn-
socialisticne malhe m kako smo	. 1	. ...
. .. ..	/1\ t a i• vatna stvar; tega ne more tajiti
socialisti grozno (!) obogateli na .	. -.! , • .....
». « i	.	tudi največji katoliški zagrizenec.
stroške delavcev. Gotovo so se mu . n • • ?
... j • j i i- i_ • . i Amenkanec je najprvo Amenka-cedile pedeuj dolge sline, ko je pi-	. / i . • , . « . . ^
i i_ L.	»» • "a i nec, potem šele* je lahko pnstas
sal, kako lustno" in prijetno zi-	,• ,	i. i\
i_ i	t« ene ali druge verske sekte ali
vimo socialisti in kako se valjamo , . ...	,. ... . . » .
^ i 1l l sl j •	rvu nobene. Mi bi radi znali, kakšni
po silnih kupih denarja . . . Oh,	. . .. .. . . . . . ...
.atnenski patrijotje ste vi, katoli-
ti prešmentana reč! Pridi Janez, pridi v Ohicago in oglej si naš luk8iis! Pokazali'ti bomo visoke palače, razkošne avtomobile in velike blagajne polne denarja . . . Vse to je naše! Da. da! — Vse to bi lahko bilo tvoje! "Ogromno bo-gatstvo", ki se steka v žepe socialistov — stekalo bi se lahko ravno tako v jolietski, farovž če bi ne bilo socialistov 1 Ali ni to hudof! — Dovolj je. če rečemo, da niti jeden slovenski socialist, kar naa je okrog "Proletarca", ni od socializma niti za cent bogatejni. Vsak cent, ki ga prispevajo delavci za našo stvar, je javno izkazan kje in kam gre; v privatne žepe gotovo ne gre.
Pridigar tudi omenja, da je neki socialist z imenom .Julij Wayman zapustil $.100.000. ki so mu jih baje znosili delavci. To ime je izmišljeno in vse skupaj je debela laž! Mi ne vemo za nobenega izdajatelja socialiirtičnega lista v Ameriki s tem imenom. Tbpgi pristaši "A. S.", ki morajo požirati take fartisrije! Tako zamore far-bsti le nsduti pop, kateri mu živi na stroške delavcev. Seveda, on potem sodi vse po sebi; misli, da
»ki fanatiki v Jolie tu, ki vedno obešate vero na velki zvon! Kaj je vam več, Kim ali ameriška ustava? Akta bi rimski papež danes vodil vojno brodovje proti Zedi-njenim državam — tega sicer nikdar ne bo, pa recimo samo — kaj bi ni storili? Ali bi molili za srečno zmago ameriške armade, ali bi izdali Ameriko in ^li na papeževo artran? Povejte po pravici, ftaj bi vi storili v tem slučaju? "Amer. Slovenec" odgovori!
Vera ni vprašanje kruha, potemtakem tudi ni socialno vpraša nje. Zato mora biti vera privafna stvar, katero naj vsak sam zase resi. Po načelih socializma ni nobenemu socialistu zabranjeno, da bi ne smel verovati v boga. ako hoče. V socialistični stranki je veliko protestantov, jiidov in katoličanov in mi nimamo nič proti temu. Dokler je tak delavec dober boritelj v smislu razrednega boja in naše-ga programa, on je naš soflrug in brat kakor vsak drugi. Jugoslovanski socialisti nmo veči del svobodomisleci. — Zakaj smo, to je na*a»privatna stvar; socializmi se to prav nič
Med anjflc&'pu sodrugi je've liko katoličanov. William Clancy, zelo aktivni socialist s peresom in besedo, je spisal brošuro pod naslovom "Catholicism and oocia lism", v kateri dokazuje, da je v srcu dober katoličan ¿n obenem dober socialist. Priporočamo pri digarju, da si to brošuro nabavi in jo dobro prežveči, pa sc bo nekaj naučil. (Preskrbimo jo vsakemu za 10 centov, poština 2 «•enta posebej.) Mogoče, da jo "Proletarec" prevede v celoti. Sodrug Clancy piše v milwauikem "Social Democratic Heraldu" predzadnji teden med drugim tudi sledeče: "Duhovni moje cerkve se spotikajo nad socialističnim mate-rialrzmom. Socializem materialističen ! Seveda je! Obsega materija-lizem kruha in masla, dela in mezde — material izem življenja samega. Ali je socializem ateisti-ški? Nekateri socialisti so ateisti, tpda socializem pokazuje le relativnost med človekom in njegovimi družabnimi razmerami — ne p« relativnosti med bogom in človekom ali naturo in človekom. Socia-Jizem ne more biti teistiški niti ateistiški." Tako ameriški katoličan. Primerjajte to s klevetami fanatičnega kranjskega katoličana.
pa določila bodoča družba. Gostilničar pa spada med trgovce. To
je vse.
Seveda, Rev. Sojar bo zdaj prišel z drugimi muhami in bo vprašal: "Do česa sem pa jaz opravičen ? Saj sem tudi jaz delavec, ker spovedujeiu, uiašujem, kolektain itd."
Odgovarjamo že v naprej, da to, kar danes, cerkev opravlja, spada bolj v trgovino ali "busi-nees , kakor pa kam drugam. Kakor bo torej bodoča družba obračunala s kramarji, tako bo tudi s cerkvami. Če bo. pa družba smatrala, da so cerkve potrebne splošnemu dobru, bb pa tudi duhovnike nagradila tako. kakor o-stale neproduktivne ali indirekt-no produktivne delavce.
Na drugo Sojarjevo vprašanje odgdvarjaiuo sledeče:
Poznamo evolucijski zakon in vemo, da ne dela skokov. Nikakor ne trdimo, da mora socializem priti takoj jutri, vemo pa, da je kapitalizem v glavnem že dovršil svojo Junkcijo in se bliža padcu; dalje vemo, da se ta padec lahko povspeši, ker ekonomske razmere so že danes prilagodene za socia liziranje proizvajalnih in distri butivnih sredstev, med tem ko široka plast ljudske mase še ni. Mi nikomur ne vsiljujemo socializma, pač pa opozarjamo -delavske mase, da spoznajo svoj razred, svoj položaj iu da se potom organizi ranja pripravljajo za družabno spremembo, ki mora priti prejali-«lej.
Radi bi pa znali, čemu s«- Sojar sklicuje na evolucijo, če ne veruje v njo? Vse cerkve zanikujejo evolucijo ali razvoj in konsekvetntno jo mora tudi Tove, drugače ni pri njemu nekaj v r^du!
fsZ^Ka
Klubom na znanje.
Glavni odbor J. S. Z. je sklenil, da člani tudi po Novem letu plačujejo po 5c. posebnih prispevkov in sicer za "Tiskarniški fond", za ustanovitev lastne zvezine tiskarne. Klubi, oziroma njihovi člani naj ta sklep upoštevajo.
Tajništvo Zveze
pirid delavstva "Proletarcu", ttr da mu epomoremo, da čmlpreje postane dnevnik, kar je želja slehernega zavednega delavca.
Zatorej uljudno vabim vse čls-ne, da se iste seje polno&tevilno udeleže. — 8 soc. pozdravom
• Jacob Kocjfin, tajnik.
Z našega drugega zbora.
(Nadaljevanje s prve strani.)
vil dolžnost, da ae jugoslovanski proletarjat s proletarjatom ostalega sveta čimpreje osvobodi L gospodarskega in političnega rob-stva!
Živel mednarodni socializem!
Za tpredsedništvo:
Blaž Žikic
Fr. Petrič, tajnik.
V znak priznanja za veliko delo in vsp<4i, ki ga je dosegel sodrug Kristan s svojo govorniško turo po Združenih državah, jfe II. zbor Jugoslov. hoc. zveze v Ameriki sprejel naslednjo resolucijo:
Drugi zbor Jugoslov. soc. zveze, zborujoč v Milwaukee, Wis., kon-statira, da je socalistični občinski svetovalec mesta Ljubljane sodr. E. Kristan pripomogel do velikega moralnega vspeha v razširjanju socializma med tukajšnjim t>role-variatom, za kar mu kongres izreka »voje iakreno priznanje.
CELOLETNI RAČUN SLOVENSKE SEKCIJE J. 8. Z.
od.l. Jan. do 31. decembra 1012. Dohodki.
Prt'no» gotovine iz let« 1911..$ 98.46
Tinkovni fon.l .............. 1,339.25
222.84 127.89 11.32 3.30
Ako to ni dovolj, se oglasimo se. Naši vrli agitatorji — katere imenuje bedasti pridigar v "Amer. Slov." "na duhu obolele šle ve" — bodo medvtem časom že poskrbeli, da bo "Proletarca" čitalo sto in st(f več katoliških delavcev. In nazadnje vi sami ostanete — šle ve.
Literatura . ........'.........
Prispevki o<l svez« jk>'3 o....
Povrnitve za vožnje.........
Povrnitve z"* expresa.........
Obresti o«i naloženega «ienarja
1911 . .....................
Razno .....................
1.08 1.00
ODGOVOR REV, SOJARJU NA NJEGOVO "KUNÓTNO" VPRAŠANJE.
Večno blamirani in tepeni g. Tove Sojar je menda že prebolel nekrščansko blamažo z dne 3. nov. m. 1. — ko je prosil socialiste odprosčenja za svoje vrtoglave laži in vpil: "Bog vam pomagaj, socialisti, jaz vam želim v$o srečo!" — in po dolgem oblizavanju svoje oklOfutane pameti je zopet prilezel na svetlo. Toda smola je smola. Komaj je Sojar zonet zunaj — je že zopet v "zobu". Tove misli, da je v tem času, ko je pe-stoval "mačka" z dne 3. nov., postal za par "inčev" modrejši, zato je v zadnjem "Amer. Slov." zastavil "Proletarcu" zelo "kun št no" vprašanje:
"Ceje delavec opravičen do vsega, kar producirá, do česa je potem opravičen učitelj, policaj, gostilničar^ brivec? Do česa, odgovorite?"
Odgovor: Opravičeni so do vse->a, kar zaslužijo, oziroma do vsega. kolikor je njih delo vredno. Bodoča družba bo umstvene delavce in pa izvrševalce drugega neproduktivnega dela (brivec, policaj, čistilec cest, parkov itd.), v kolikor jih bo smatrala koristnim v sploAen dobrodit, nagTadila v toliko, kolikor bo njih umsko ali izven produktivno delo vredno. Merilo vrednosti za taka dela' bo
$1,805.14
Izdatki.
Nakup 100 .letnic J. D. T. D.'
a $10.00 ..................$1,000.00
Nakup 2 delnic J. Z. T. a $10	20.00
Literatura . ...............................244.00
Potni stroški ..............................27.66
Ezprefta...............................18.47
Tiakovine za agitacije za tisk.
fond...................!	17.25
8|ike, kli&eji. itd..........................11.85
PoAtnina ra agitacije tisk. fonda.....................................11.08
1 nagrobni venec in napis7.75
Dnevnice....................................6.00
$1,364.06
Dohodki . ..................$1,805.14
Izdatki.................... 1,364.06
V	blagajni dne 31. dec 1912..$ 441.08
Imetje.
V	blagajni dne 31. dec. 1912..$ 441.08
Zaloga literature ............ 530.25
131 delnic J. I). T. D......... 1,310.00
Razno ...................... 3.00
$2,284.33
Dol«.
Tiskovni družbi v Ljubljani za
kajige..................$ tOl.OO
Premoženje dne 31. dec 1912. .$2,183.33 Frank Petrič, tajnik. I Za nadzorni odbor:
Frank Podllpec, s. r. John Molek, e. r.
Zs Oonemaugh - Franklin, Pa.
Na redni mesečni seji soc. kluba štev. 5. z dne 5. jan.f t.. 1., se je sklenilo obdržavati izvanredno sejo dne 19. t. m. popoldne in ,sicer po dokončani seji pev. in rz<Vbr. društva "Bled", v dvorani "SI. Tzobr. Doma."
Na omenjeni seji se bode izvolil novi odbor za tekoče leto. Nadalje se bode določilo glede nabave veselice soc. kluba, koje čisti dobiček je namenjen v podporo našemu listu : " prvo^oriteljn. v
POROČILO O SEKCIJAH.
Slovenska sekcija.
Poročal sodr. Kr Petrič: Cenjeni sodrugi: —
Kot poročevalec o delu slovenske sekcije II. zboru J. S. Z. imam poročati sledeče:
Ob ustanovitvi J. S. Z., to je ob •"•asu prvega zbora, je imela slo-venaka ^¿kcija aktivnih članov. na koncu leta 1911. 607 članov in v teku zadnjega leta, to je do 30. septembra, ko se je vršila poslednja revizija knjig in poročil vnanjih klul>ov, je aekcija pridobila še nadaljnrh 319 članov, takA da je štela na koncu septembra 92f> aktivnih članov. Pozneje se je priJgaHilo še nekaj klubov, kateri so^pemiiožili to število do 1000 Članov.
"Proletarec", ki je glasilo slovenske sekcije ima 2600 dobrrh naročnikov in sedaj se vrši kampanja za 1000 novih naročnikov, ki kaže velik vspeh vsak teden.
Sekcija je imela v prvem letu spojitve z zvezo $240.42 dohodkov, $141.96 pa izdatkov; v drugem letu pa do srede decembra $1,788.58 dohodkov in $1344.34 stroškov. Preostanek v blagajni $444.24.
Da so bili toliki dohodki, je pripisati dejstvu, ker jc! »ekeija vodi la kampanjo za tiskovni fond, ki je na koncu kampanje znašal $1: 339,25, iz katere svote se je odkupilo od Jugoslovanske del. tiskoven družbe, ki izdaja "Proletarca" za $1000.00 akcij, talko da pose» duje slov. sekcija danes 131 delnic. Vsied tega nakupa je bilo "Proletarcu" tudi omogočeno izhajati v povečani obliki.
Vrednost premoženja slovenske sekcije znaša v gotovini $444.24, v delnicah $1310.00, v knjižici Zadružna prodajalna ali konsrnn $180.00, v socialistični knjižnici $150.00 in v drugih knjigah, ki jih ima še v zalogi okrog $200.00.
Osrednji odbor sekcije je na zahtevo krajevnih klubov ali po la-.«rtni iniciativi priredil shode v Illinois, Kansasu, Wisconsinu, India-ni, Pennaylvaniji in Ohio.
Glede centralizacije zavzema slov. sekcija — uvidevši, da ima ugodna tla za agitacijo v položaju kakršnem se sedaj nahaja — najsibo glede glasita ali organizacije same ncutralno — avtonomno stališče. Vendar želi svojo agitacijo in delo, ki je podrejeno zvezi in socialistični straruki izvrševati vedno kooperativno, najsibo v moralnem ali gospodarskem ožini v soglasju potreb, ki bi utegnile pospešiti koristi socialističnega gibanja mati jugoslovanskimi delavci v Ameriki.
Prodanih delnic J. D. T. D. je: 191, od teh imajo posamezne osebe 39. zveza odnosmo sekcija 131, klubi 21. Skupaj 191; ostalih 59 bo pa še odkupila slov. sekcija v kratkem.
Hrvaška sekcija.
Za hrvatsko sekcijo je poročal sodr. Tomo Bešenič. Oifienjal je, da se je delo hrvaške sekcije osre-dotočevalo za polago trdnega temelja glasila "RadniČke Straže",
ki je duša socia Intimne ga gibanja med hrvatskimi delavci. Izmed organiziranji hrv. sodrugov so štiri petine nsročene na "R. 8." Kakor vse gibanje sploh, tako je tudi napredovala "liadnička Straža", ki je imela ob času zadnjega kongresa le 1100—1200 naročnikov, a danes jih ima okrog 2000. Dočim je imela "R. Straža" 1. 1911 4800 dol. doh., jih je imela 1. 1912, 5152 dolarjev. Ob konci» leta 1911 je imela R. S. okrog $700 dolga, a sedaj ga ima le blizu $200. — Kar se tiče agitacije je bilo storjeno vse možno, parkat je hrv. sekcija nastopila skupno s arbsko, ko se jf šlo za protest proti absolutizmu na Hrvatskem ter proti vojni na Balkanu. Kristanova agitacija je prinesla znattna o-jačenja v sekcijo. Živahno je bilo tudi delo hr. sekcije okrog Zadružne tiskarne, katera se je pa kljub prizadevanju morala naposled zapreti zaradi pomanjkanja denarja.
O tem poročilu se je vnela živahna debata, ki je bila zaključena s sklepom, da se sprejne poročilo, ko bo isto tiskano v listih s točnimi podatki o financialnem stanju lista in sekcije.
^mrnmmmmmmm—m
Srbska sekcija.»
Sodrug B. R. Savič je podal poročilo o stanju in delu srbske sekcije, kakor tudi o njenem glasilu "Narodni Glas". Srbrika sekcija je izmed vseh treh naj slabot-nejša, zato je bilo treba veliko dela in žrtev, da se je spravilo sekcijo samo kakor tudi list na sedanje stališče. List je imel v prvem letu svojega obstanka $1,-320.53 dohodkov in $1310.24 stroškov; drugo leto pa $1164.31 dohodkov ter $1136.63 stroškov. Ob sklepu se je torej nafiajalo v blagajni $27.14. Sekcija je svoj čas nastavila listu uslužbenca, a ga je morala vsled slabih finančnih razmer zopet odpustiti. N.-O. je imel prvo leto 483 naročnikov, dočim jih ima sedaj 813. V «tiskovnem fondu se nahaja $436.40; sekeij-ska knjigama pa ima knjig v vrednosti $350. Sodr. poročevalec nato na dolgo in široko opisuje teškoče, ki jih imajo srbski sodrugi. Ker list ni imel zadostnih finančnih sredstev, da nastavil stalnega, urednika, je bilo več sodrugov moralno primoranih pisati za list brezplačno. Največ so v tem pogledu naredili za list sodrugi: Lučič, Cvetkov, Markovich in Savič.
Poročilo je bilo sprejeto soglasno.
STRANKIN NAPREDEK PRE-TEČENO LETO.
Državne organizacije.
1. januarja 1912. je bil izdan "charter" za distrikt Columbia; 1. marea je bil izdan "charter" za državo North Carolina; 1. julija za South Carolina, 31. decembra za Delaware. Sedaj so organi zirane vse države. Gotovo ne bo dolgo, ko bo celo teritorij Alaska organiziran.
Tujegovoreče organizacije.
V	letu 1912. sta se ogerska in judovska sekcija priklopili skupni stranki. Tako je sedaj v stran ki osem tujegovorečih organizacij, lcojih tajniki prevajalci imajo svoje urade v glavnem stanu. V sekcijah so torej organizirani: C*ehi, Finci, Ogri, Italijani, Judje, Poljaki, Skandinavci (Švedi, Norvežani in Danci) ter Jugoslovani.
Nov department.
V	narodnem glavnem stana stranke se je meseca novembra u-stanovil informacijski department, ki zbira podatke, statistike in druge informacije, tičoče se gospodarskih, političnih in socialnih razmer in problemov. Take in enafoe podatke preskrbi ta department posameznim klubom in u-radnikom v stranki, ako ti iste potrebujejo v svojih uradnih poslih.
Članstvo.
Soc. stranka v Zdr. dr. je bila organizirana t mesecu avgustu 1. 1901. N« da se natanko dognati, koliko je štelo strankino Članstvo v letih 1901. in 1902. Od tedaj naprej pa je znašalo povprečno članstvo za vsako leto, kakor kažejo naslednje številke:
leto 1903 .............15,975
Za leto 1904 ........... 20,763
Za leto 1905 ........,\..23,327
Za leto 1906 ............28,784
Za leto 1907 ........... 29,270
Za leto 1908 . ...........41,751
Za leto 1909 ............ 41,479
Za leto 1910 ........... 58,011
Za leto 1911 ...... .....84.71«
Za leto 1912 ............117,984
prolktarbo
H
A D V K RT i SEM E NT
Avstr. Slovensko
Ustanovljeno
Bol. Pod. Društvo
16. januvarja 1892.
Sedež: Frontenac, Kans.
, GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kane. Hodpreds.: FRANK AUQU8T1N, Box 360, W. Mineral, Kan«. Tajnik: JOHtt CERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kan«.
Blagajnik: FRANK 8TARČIČ,Box 245., Mulberry, Kana. Zapisnikar: LOUIS BREZNIK AR, L. Box 38, Frontenac, Kana.
,	NADZORNIKI:
I'ON(i RAC J U RŠE. Box 2J57, W. Mineral, Kana ANTON KOTZMAN. Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac. Kan*.
POROTNI ODBOR:
JOSIP «VATO. Woodward, Iowa.
JAKOB M LA K A It. Box 320, W. Mineral, Kana
JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47.
Sprejemna pristojbina .od 16. do 40. leta znaša sau»« edei»
Dolar. Va; dopisi naj blagovolijo pošiljati, gl. Ujniku.
Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.
Nikolaj je konča), suel očala, jih obrisal, pojfledal stekla na luči in jiU če enkrat obrisal.
Eh, moj dragi! — je vzkliknila ženica priiazno in zmajala t glavo. Smilil se ji ie in hkrati se mu je smehljala s toplim, materinskim nasmehom. Nikolaj se je obrnil, vzel pero v roke in se zopet oglasil označujoč ritem svojega govora z rokami.
Rodbinsko življenje manjša energijo revolucionarea! Otroci, negotovost, delo za vsakdanji
— Videli ste ga. Na njegovem je bila med blatnimi lisami in med vedovanje drugega in da bi sama
stanovanju ste se sestajali s kiju- opeko, od katere je odpadel omet.
čavničarji.
lestvica komaj vidna... Naeu
A! Spominjat»» se... čudak krat se je iznad zida pokazala čr —•Odpuščen vojak, krovec ... na glava Mihajlova vse njegove Malo razvit človek, z neizčrpnim telo je zraslo v višavo, se prevali-sovraštvom do nasilja... in do lo čez steno, zdrknilo »»azdol., tiasilnikov. Nekoliko filozofa je v Pokazala se ie druga gHhva s ko niem! — ie dejala Saša in gle- smato kiičmo, ua zemljo se je po- j bližja je osvoboditev Pavla, ve-lala protioknu. Mati jo je mol- točila črna kepa in izginila za rujte mi! Morda uide spotoma,.. Če ngpluaala in nejasno čuvstvo je| voglon»... Mihajlo «e je vzrav- Razprava izgleda približno talo
nal, azrl se naokolo in zmajal z | le ...
dvomila o njegovi resn« Miosii.
— Glejte, srečo imarno! — je pripomnil Nikolaj u» si mel roke. A za vas sem sc bal! Vrag vedi! Veste, Nilovna, „sprejmite moj prijateljski nasvet: ne bojte se odne razptave. Cim prej bo* tem
gorelo v njej.
— Godun hoče oprostiti* svojeJ glavo ... ga nečaka, kovača Jevčenka. Ali — Beži, beži!
kruh. A revolucionarec moral»* R» fie «pominjatef Eleganten mati in zacepetala z nogo.
Pa ji je narisal sliko sodne raz-,
je zašepetala | prave, inatoi ga je poslušala in je razumela, da »e nečesa boji, pa
razvijati svojo silo neprestano vse globlje in širše. To zanteva|všeč... čas — pred vsemi moramo zmerom korakati, ker smo mi, delavci, zgodovinsko poklicani, da razru
in čeden fant, ki vain je bil | V njenih ušesih je godlo, za ¡ da bi jo rad ohrabri). eč...
Nikolaj je pokimal z glavo.
Nemara mislite, da izdain kaj sodnikom? — ga je uenado-
vil
culi so se glasni klici — nad ste no se je pokazala tretja glava .. Godun je vse dobro pripra-lMati se je prijela z rokami za Ima vprašala. — Ali da jih popro-je nadaljevala Ssša — a | prsi, trmelt, zamižala... čakala.. | sim za kajf
Širno stari svet. da zgradimo uovo dvomim o uspehu... (*'e opazijo Svetlolasa glava brez brade se je KviAku je poskočil, »»»ahnil živhenje A če popustimo če »e na skupnem izprehodu kaznjenci vzpenjala kvišku, kakor da bi «' rokami in zavpil užaljeno: vdamo utujenosti, če nas premoti lestvico, jih bo mnogo hotelo ube- hotela odtrgati, in nenadoma
....	I - i!	I ||><»| m I I U 't i A Vlil/»ltl	I I 1*11 I . lil t \i
možnost majnil» pridobitev — je to klaverno izdajstvo nad našo
žati .*..
izginila za zidom. Hrup ie posta
Zastinila je oči in utihnila; »na- jal po zraku tenke žviž«e.. Mi
stvarjo. Nikogar ni, da bi mogli ti je stopila k njej.
hajlo je korakal ob zidu, jo pre
evniWp
SPREMEMBE PRI KRAJE DRU&TVIH A. S. B, P. D. v MESECU DECEMBRU
1912.
Novo ustanovljeno društvo št. 22. Huntington, Ark. Mihael L. ŠiŠco, Fr. Senger, John Novlan, Jacob Ocepek, Ant. Fabjan, Mike Antal, Louia Türk, John Ustar, Kari Baš, Frank Fartuna, Jo«. Pil lar, Matija Babich, Ant. Drenik, Joa. Supaneič, John Morsi in Mary Supančič. Društvo šteje1 15. članov in 1. članico.
Novo pristopli člani: K dr. štev. 3: Louis Hoater in Blaž Bogataj. K. dr. štev. 4.: Mi-hael Romih, Melhior Lackner in Guatof Braga. K dr. štev. 11 Jo«.
*azxi, Ant. K»ua, Const. Boweti, gmaga
z njim korakati, ne da bi pokazili - In drug drugega bodo ovira- šel, stopal preko odprtega trga svojo vero, in nikoli ne smemo U...	med jetminico in hišami Zdelo
pozabiti, da je naša naloga - ne Vsi trije «o stali pred oknom, se J» je, da gre prepočasi, da nos. „»ale pridobitve, temveč popolna Lu* vxad «a Nikolajem „	J"* E
Kaj pravite! Žalite me... — Bojim se, to je ivs! Česa se bojim, ne ven»!... — Umolknila je in njene oči so begale po izbi.
Časih se mi zdi, kakor da žalijo Pašo. da se norčujejo iz nje-
Njun burni razgovor je budil v kdor ga pogleda v obraz, si za
Fr. Susan ¿k in Sev. Pinamonti. Pri Qlag ge mu 0ja¿jit i¡ce mu jJ njenem srcu vse živejše nejaseu pomni ta obraz za vedno... Zaše-
dr. štev. 4. Ant. Čerček, Edw. Rav-I ^bledelo in v očeh mu je zaia- Občutek ... niker, Jos. Hribar, John Savs, Fr. I ,a nava<iiia, zadrževana in ena ~ TJ« Avajger, Math Klemenčič in Mike komerna ^la. Glaano je pozvoni-]"»doma. l*relesnik. Od. dr. štev. 9. Kari in L iu /motilo Nikolaja sredi be-A»»a,Kren. I>ri dr. štev 11 Loma I ^ _ Ljudmila je prišla v leh-
Tja pojdem ! — je dejala ne-
ka korenina! Kaj, pa si zagrešil t A paša je ponosen ... prav tako jim odgovarja ... Ali pa se jim Andrej posmehuje ... Vsi tam so
čemu Ne hodite
petala je:
— 11 it rt je . . . hitreje ... . Za jetniškim obzidjem je nekaj tako strastni, tako pošteni... Pa
? _ je vprašala Saša. zaropotalo... zadonel je tenki « ,n\8li*T7 da	ka* — »\a
dite, draga moja! Vja- žvcnket razbitih šip. Vojak se je bih obsodijo... da Jih ne vulis ni-
"	J .	i	i •	, I Lrnli voh '	J
Vene. Kr. Cvetkovič in Peter Par-L..... . Ilt>|(rilllerllem pli4iUt , mete ae! Nikar! - ji je svetoval uprl z no*a...i ob ranijo pote*
te>. Pri dr. štev. 5. John Trpin j. L. , ,, MrdeUllli. Sn,mJ Nikolaj.	"'I konja k aeb.; njegov tovar.»
. » i< • t___?_ *______ t»_: .1. I	1	•	I	l.ij i! I »uutuin nout nu uutu in vnkrn.
Anželin in Louia Angrer. Pri dr- j^.'raztrgane galoše je dejala s| Mati ga je pogledala in bolj ti-„	. r T>-	'	}lo a trdovratnejše ponovila:
— Ne, jaz pojdem ... Spogledali so se in Saša je de-
---------- ---_ „ . ra/irgHM(.
štev. 6 Rupert List. Pri dr. stev.	^^.
21 Mihael Hauptman, Fr. Krivec.] Izključeni člani in članice:
Pri dr. štev. 1 Jos. PHny. l>ri dr. stev., 4. John Hribar, Sperando| Fjaneskinil.'Pri dr. štev. 7. Jos. in Antonija Cook. Pri dr. štev. 9. j
—	Razprava je razpisana... za laues teden !
—	Res T — izbe.
je zaklical Nikolaj iz | jal» :
— Razumljivo je ...
Mati je urno stopila k njemu, Obrnila se je k materi, vzela jo
je nastavil pest na usta in zakričal nekaj proti jetnišniei; potem je zustal glavo in nastavil uho. I Mati je z veliko napetostjo o bračala vrat na vse strani; njene oči so vse videle, a ničesar verjelf prehitro in urcveč preprosto si
.»lat» je urno sio >na k njemu, ................." ------------" I ■	»•• i • • i	i 1 . >
ne vede ali jo vznemirja radost Ud pazduho in ji rekla s prepro-he zgodilo, kar si je	■'' ^
.. . . ...M.	_____¿J.tim «m.mU nrv*rvnim «laaom : Ua strašno zapleteno, in ta naglica ložiti...
koli več!
Mrko je molčal Nikolaj in si gladil brado.
Teh misli ne preženeš iz glave! — je tiho nadaljevala mati.
Nekaj strašnega je sodišče! Ko začno -iskati in tehtati resni 'to ... strašno ! Ne kazen, ampak sodba, ocena pravice se mi zdi morem vam raz-
\	— , .	J. . . v .	I HU v rut f t» J W f OI4V lit*» JU •	I
l^in Sofia Seicher. 1 r» dr. stev.l ^ ^ Ljudluila je àla ^ nje stim, ampak presrčnim glasom
li) /Jacob in Terezija Kosmatin,
Plahuta. K dr. štev. 13. Jos. Lovše Izitfór in Neia Kral. Pri dr. štev. I	\om.
» m m	tf a	« i n *	i a__JI _ _ I a AM 1 11 L*.... .. 1 « D A »M A•« n
in,je dejala ironično s «svojim
Rečem vam \e, da čakate za- j» je omamila zavest. Na cesti ni
man
bilo več videti Kihina ; visok člo
Čutila je, da Nikolaj ne razume, njenega strahu. Vsled tega ji je
K dr. štev. 14 Štefan Bendenriter. 119 Frank Remenc. K dr. štev. 16 John Pance.	Umrli člani in članice:
— Res je! Namestnik državhe-
Prestopli člani in članice:
Od dr. štev. 2. k dr. štev. 9 Ant. in Silia Simion.. Od dr. štev. 6. k dr. štev. 16 Peter in Mary Berghofen Od dr. štev. 7. k dr. štev. 3. Mike in Margareta Stell.
8nspendirani člani in članice.:
Pri dr. štev. 1 Fred Markovšek, Jos. Jetzbaher, Cons. Zuch, Emil
Pri dr. štev. 2. v Ohicopee, Kans Matija Genser, crt. 137. Umrl dne
Draga moja! — je vzklikni- vek v dolgem uhišču .je korakal in kilo še težje govoriti o svojem «. P-nika ftoauk ie ra=|.» -ti in jo _pritianila k aebi . *
; I tesno drug ob drugem in vsi sr iztegovali naprej desno roko. E
vročil obtožnico. Na" aodniji go-1 trepetajoi-o roko. — Vzemite mej
bom vas nič ovirala! Moram
J	toi* .v	hre čisto javno, da je sodba že »t bom vas niC ov
decembra 1912. lVi dr. *tev. 51^	* . '	. , U- Yen,jein da ^
. v , ..	narejena. Kaj je to? Ali se vla- verujem, ua r
v Weir, Kafis, ,Io«<»fina Mismas,	>	_ Vluti noide' -
.T , «r t 1Q Ida boji, da bodo njem uradniki	— pojue.
•rt. 1319. I mrla 15. decembra 19-1 " . • • • 4 ;»,;•	Nikolaiu
,.» i» • i m i . i i»i/i I (»remehki z njenimi sovražniki?	.Maoiaju.
12. Pri «lr. stev. 10. .Jenny Lina, L,	..	... .	_ v,
4 i ix i «t k no I Tako dolgo in tako temeljito kva-|	yi
A; k. V raueiska Mrak. t mrla Jo. I . B "	VikolHi
, n svoje služabnike, a se zmerom	•>,RUI"J
beg mogoč !
XXIV.
Ta strah, podoben plesnobi se
dec. 1912.
John Čeme, gl tajnik.
MATI.
"Socialen roman v dveh dehh.
Spisal Maxim Gorkij.
—	Vedela sera! — je preprosto dejala Saša. a obraz ji ie preble-del. Odpela je gumbe na svojem ~'aiču in zapenši dva ga je skušala sneti s pleČ. Pa ni Slo. Rekla je:
—	Kako zoprn je ta dež in veter 1 Ali je — zdrav Î
—	Da.
—	Zdrav in vesel, kakor zmerom! — je dejala Sasenka polglasno ogledajoč svojo roko.
—	Piše nam, da bi oprostili Ri-bina !1— ji je sporočila mati, ne da bi se ozrla nanjo.
_ Dat Zdi se mi, da moramo
izkoriatiti .ta načrt! —- je počaai izpregovorilo dekle.
_ Tudi jaz mislim! — je dejal Nikolaj in se pokazal na durih. — Na zdravje, Saša!
Dala mu je roko in vprašala:
—	Zakaj gre sedaj? Vsi sogla-Sajo v tem, da je načrt srečen. Vem ~ prav vsi...
_ A kdo ga izoelje? Vsi so s
poslom obloženi. t.
_Dajte meni ! — je urno dejala Saša in vstala na noge. — Časa imam.
• -1- Dobro! Ampak vprašati moramo druge...
_Le ... takoj jih vprašam ! Ze
grem.
Znova je začela zapenjati gum-be na plašču s svojimi tenkimi prstki-
—	Oddehnite se... — je predlagala mati. .
Tiho se ie nasmejala in odgovorila * mehkim glasom:
_ Ne vznemirjajte se zaradi
mene, saj nisem utrujena ...
Molče jima je stisnila roko in odftla hladno in strogo.
Mati in Nikolaj ata stopila k oknu in gledala, kako je dekle ilo preko dvorišča in izginilo za vratmi. Nikolaj je tiho žvižgal, sedel za mizo in začel pisati.
_ Naj se le peča s tem načr
tom, odleže ji! — je deiala mati tiho in zamišljeno.	^
—	Seveda... — je odgovoril Nikolaj in obrnivši se k materi vpraJlal * nasmehom na dobrem obliftju. -r- A m mo vas, Niljvna,
si ni v svesti. da so podleži?../
Ljudmila je sedla ua divan. si
otrla suha lica z dlanmi, v njs»»ih	. . .
je šel ta kelih ... okusili niste | motnjh	j,, gorelo zaničeva-1 V»H vprašajo, kaj tam delate?
je rekla Saša vojakov jim je skočil naspro je tH (Jni razra&u] v njenjh prsih 1 ti. drugi je tekal okolo konja, no- k j0 duši, 8 gV0j0 težko v,afC0;
stvari — j«, odgovoril t** *	»;"u- P* šlorkonj k() ^ napočil dan -sodne raapra-
sklonil glavo.	|-ie P,es»! in ž njim. je plesalo vse T -e neg)a g seboj, y razpravn0
Skup ne moreva biti. Pojdi- naokolo. Neprenehoma so nzali (lvorano težko> temno butaro, ki
te na polje, k vrtovom... Odtara zr»k	kl i,h i« blto strj,,Mje lomila hrbet in vrat
vidite obzidje jetnišniee... A če lastnega zvoka. Njih nemirnj ob-	8o /dravljali znan.
upni vzknki so zhujali v zenici1
hrepenenja po ljubljenem člove ku?
—	No! — je vzkliknila mati za-mahnivši z roko. Kakšno hrepene nje? Strah, da me oinože s tem ali onim.
—	Ali vam nihče ni bil všeč? Pomislila je in odgovorila:
—	Ne spominjam se, moj dragi . Kako da bi mi nihče ne bil
ci iz predmestja; molče jim je od-
nje. nien glas je prekipeval od gnjeva.
Zaman tratite svoj smodnik, Ljudmila! — jo je miril Nikolaj — Ne slišijo vas.
ti:
Vsa vesela ji je odgovorila ma-.	on.asnosti • zadrgetala je.l drav,ja,a inurno prerivala
sla ob ograji pokopališča sledeC paznikom; ali z vojaki so tekli o-
Ne"pozabïtc;'dVvas poznajo |kolo drugega vogala jetn&nice in|^ ^ÏZw in govorili prav
izginili. Za n.111111 je tekel znan'
Odgovor že najdem ! .. Ne pozabiti jetniški pazniki!
skozi temno množico. Na hodnikih in v dvorani so jo srečavali sorod-
je pripomni-
<*>ni"kolobarji po,, njeni.ni oé-|.a S»A„. _ In i« va. Za,ledajo|■ ' mi so zatrepetali, pokrivši obraz I vam
z zloveščo senco; grizla si je nst ni in nadaljevala :
— Proti tebi grem; pa me ubij!
— Ne ugledajo me! —je vzkliknila mati.
V njenih prsih se je bolestno
policija.
ljudstvo se je nabiralo.
Veter je krožil in žvižgal, kakor da se raduje, in donašal ma-
tako z zlomljenim glasom. Besede so se ji zdele odveč in ni jih razumela. Vsi ljudje so bili mrki, vse je navdajala ena in ista potrtost navzela se je je tudi mati in
všeč. Gotovo sem koga rada vi- k ^ tvoja pravica jaz 8eIn tvoj jarko razvnelo upanje, ki je ves Mj ' dela----ali ne spominjam se večJ sovražnik. A braneč svojo oblast U'»« neopaženo tlelo v njej in jo o- K,lce:
. l4	, jo še bolj dušila.
ten na uho odtrgane, zmedene I*1
— Sedi ^oleg menet — je de-
Pogledala ga je in končala s ti-|D€ kvari ,jU(lj ne da; da jih mo.|življalo ho bridkostjo:
— Mnogo me je pretepal m0*. I ¡[at"i'moje duše s svojim in vse. kar je bilo poprej — kakor da bi se bilo izgubilo v duši..
Mogoče pa bo le ... on ...— ciniz-|*i je mislila »n se nanaglo oblekla.
1'ro pozneje je bila mati na po- 1111 " *
Ves čas je tu! Lestvica ?
jal Sizov in se odmaknil na klopi. Poslušno je sedla, popravila si Kajpakda! Vrag vas vze-1 obleko in se ozrla naokolo. Pred
njenimi očmi so se zlivali zeleni in malinasti kolobari, lise in za-
bi* blloii^bUoj duši.. |m0^koiHj j0 je pogledal skozi I U»"	' "¡iezek "veter'L ln ^ZZ^i^ ^
Nikolaj se je obrnil k miz. a , po.»,,žiknil z očmi, «majal nihal okolo nje, privzdigoval ji ' V «tonila in si r
„ i» liir» nHSI» f I7.1»e ! in ko .	.	.	,	.. .	...luriul nK /oinrrln va»mlin nltreje JC SlOpiia 1U HI '
ona je za hip odšla iz izbe; in kol ^^ A ollH je nadaljevala, ka- obleko, udarjal ob zamrzlo zemljo, se je vrnila, jo je Nikolaj ljubez- kr (Ja h] >talj oni ki jih je aovra. majal stari plot, ob katerem je nivo pogledal in ogovoril tiho in J pred nj0 Mati je napeto po- Utonala, z zamahom se zaganjal prijazno gladeč z besedami 8V°- hIiishIh njene besede, a ni razume-U*ez ne visoko ozidje jetnišniee. Na je spomine.	' "	*	M
— A jatf, glejte, sem imel kakor Saša svojo storijo! Ljubil sem dekleta — čudovitega, imenitega dekleta... kot dvajsetleten fant| sera jo spoznal in odtedaj jo lju
veselila ; | bleščale so se tanke žolte niti... mislila:' — Našega Orišo je pogubil — Mogoče je ... ,če bi le "hotel! tvoj sin! — je tiho izpregovorila
la ničesar in je nehote ponavljala zidu se je zlomil, vzdignil hrup z
dvorišča, ga raztresel po zraku in danP8|i;esel proti nebu. Po njem so urno bežali oblaki odkrivajoč male
zase ene in i«te besede:
Sodna razprava ..
teden ...	, „	. .
Ni si mogla predstavljati, kako|SP^ v sinje vmave.
bodo sodniki s Pavlom, a nena-
Izza vogala ograje so ji pridir-jali nasproti nadstražnik v dvema policajema.
Stoj! — je zakričal nadstražnik težko sopeč. — Ali nisi vide-eloveka .., bradatega? Ali ni bežal totl mimo?
Vzad za materjo je
bil vrt, desno
ženica, sedeča zraven nje.
Molči že, Natalija! — je odgovoril Sizov osorno.
Mati je pogledala na žensko. Samojlova je bila, dalje je sedel njen mož, plešast, častitljiv oča-Z roko je pokazala na vrtove in I nec s. široko, rdečo brado. Njego-
bim... se sedaj jo ljub m, da L Je 2ačutila bliianje nečesa k red pokopališče, a na vonm po pravici! Ljubim jo...I	¿ nečloveško strogr- ^tnisnica. Okolo-pokopališča je
iz vse duše m večno...	krutega Misli so kalile njeno vojak gonil konja na lancu, a to-
Mati, ki je stala poleg njega J ^ 7HKtira|e ji a Hivo me- v»ris ^ st«1 Polef "M0- tpPtal z jen»pazila, kako je razsvetlil nje-1 |o r¡OÍ?re2aje j() v „ekako teste- nogami glasno po zemlji, kričal, gove oči topel in jasen sijaj. Po-1 'ma§0 kap z|)Ujaj0 v telesu žvižgal in se smejal... Drugega
loživši roke na naslonjalo, a na nje glavo, je gledal nekam v da ljavo in vse njegovo telo, suho in teko, pa vendar krepko je stremelo nekam naprej, kakor rastlinsko steblo k solnčni luči.
— Pa bi se oženili! — je sveto vala mati.
O ! Ona j»» že peto leto poro čena...
mirno odgovorila:
—	Tja je bežal...
—	* Jegorov! Beži.. „ Zažviž-raj! — zakričal nadstražnik. — Ali je že dolgo?
—	Da, nekaj minut... Žvižganje je zadušilo njen glas
mrzlico in slabost. T» občutek je "i bilo nikogar pri jetnišniei raatel vsesaval se v kri, grabil I>0 ¿»dnem nagonu se je mati nadstražnik se je ne čakajoč od stiskal in zastrupljevsl napotila naravnost k vojakoma inkovora zanodil preko zm
srce »n ga
v njen» vse živo in dobro.
XXIII,
V tem oblaku dvomov in po trtosti. pod težo bridkega priča kovanja, je molče preživela en
ju vprašala :
kep in mahal ,z rokama proti vr
— Ali ni šla moja koza tod tovon». Za njim so drveli sklo
mino?
' Kden od njiju je odgovoril — Nisva videla...
njenim glavami in žvižgaje policaji .
Za njimi je gledala in odšla do
Počasi je si« mino n"iu k po ,noV; Žal ji je bilo nečesa, a »nisli-
vo obličje je bilo koščeno, mežikajoče je gledal predse, in brada se mu je tresla.
Skozi visoka okna je dvorano napolnjevala motna svetloba, zunaj je po šipah polzel sneg. Med okni je visela velika carjeva podoba, v močnem, mastno, blešče-*
rznienih I zlatel|i okvirju; težke gardi-ne so ob stenah pokrivale okvir z ravnimi gubami. Pred podobo, skoro po vsej širini dvorane se je razprostirala z zelenim suknom pogrnjena miza, na desno od steni sta stali za omrežjem dve leseni kloni, na levo dve včsti ma-
-A zakaj »e niate poprej t Ali H«»- Hv", » .tr«* ?" »'
'Saša m dejala Nikolaju:
I kopališki ograji, oziraje se izpodha ni „ ničemur; le na srcu ji je ,ih itolov' p0 dvarani g0 potiho
I Ani u n a /Inaiiik 1 ti ti n tn i V it mt \w »«at ( I . • a	a ? » »	-----------*__—- - * _.	k. _ I
vas ni ljubila?
Pomislil je in odgovoril: — Pač, najbrž me je ljubila ... prepričan sf>m o tem! A glejte, zmeron» je bilo tako: ona je tičala »aeudil.
Vse je pripravljeno! Danes
ob...
Pripravljeno je že? — v ^ vogla je urno, kakor hodij<t priži-Uudega- človeka s-svetlirai brki
se razširjal komplicirani apote-
--------------IMil. ------------. . "»lei cestnih svetilk, prišel tasta- h n z bledim,, utrujenim licem. Tu karf|ki du|, Vse to — bam« blesk
v ječi, jaz sem bil prost, pa je bila — Zakaj pa ne? Poiskati sem VPn človek z majhno lestvico n» kj 0I1 j0 je pogledal: Sedel je P«Liasovi \n voni — ji je le»lo na »na prosta in jaz v ječi ali v pro- morala prostor in obleko za »ibl- hrbtu. Mati se je ozfla na vojaka „trani in vsled tega je bila njego 1
vnanstvu. Prav podobno Sašine-1 na. vse ostalo je vzel nase Godun L^. t,a istem prostoru mu položaju! Končno so jo po- ... Ribinu V treba prehoditi le ¡n konj ie te\yil okolo njiju; nato dali za deset let v Sibirijo, strai-|cn del mesta. Na ulici ga srečahp pogled ila na človeka z lestvi
VjesovšČikov preoblečen seveda J on
sta teptala ka desna rama višja od leve.
no daleč! Jaz sem hotel za njo ... Ali pomišljala sva se oba;.. Pa »em ostal. A ona je tam anoina-la dmgega človeka... mojega tovariša. imenitnega fanta! Skupaj -*a n bežal h ... sedaj živita zs me-io, da... » .	-i V1
m	prisloni, jo jo k steni in sr
ogrne ga s plaščem, posadi mu ie-j počasi vzpel kvišku .. Vzgor je pico na glavo in mu pokaže pot .. J zamahnil z roko proti dvoriečn, Taz gs počakam, preoblečem in|x]ezel urno dol in izginil za vol-odpravim naprej.
oči. se splazilo z.dihi v prsi, izpodrinilo vsa živa čuvstva napol-Nikolaj jo jc veselo pozdravil. I njujhč opustošeno srce z nepre-Ali ste še živa? Kako je bi- mično, bridko bojaznijo.
I Nenadoma je nekdo izmed ljudi glasno izpregovoril, mati je za-Trudila se je, da zbudi v svo-l trenetala, vsi so vstali, tudi ona -»lom. Srce materi utripalo hi I iem spominu vse podrobnosti ;| se je vzdignila opiraje se na roko
- Čedno! A kdo je Gpdun? — »reiše. sekunde so se pomikale pripovedovala .ie o begu in govo Sirova.	_^
je vnrašal Nikolaj.	| počasi.../Na jetniškim obzidju| rila. kakor da bi sporočala pripo	(Dalje prihodnjič.).
l-ROLETARKr
Zločin.
Werner Peter Urien:
Veliko moei uma K£U™\ *ele, «lava j.' rj» * jutra tem *n je obhajala silahont.
Vrtic temu hodi dalje. a«le, mimo vil t cveto!»* gredicami in trtr4i
se da bi K^*1 kolikor m0g03*
rtVnfin^	e m- z.m-i,»
n»
tanf-neje. On pa gre dalje, ne da hi se ofid, roke v iepu, žvi/ga pe-®Jp pe^ni.io, samo tla nili.V ur opazi njegove razburjenosti.
Nekaj časa gre vse dobro. Ali potem mu prične migljati p ml očmi, plamenčki se utrinjajo, ljudje in hi4e plešejo, mirnost je izginila — kakor bi jo bil vet^r odnesel — in zdi se mu, da vSakdo, ki gre mimo njega, ve, kako da je
•	z njim: l)rez dela in brez jela. Dama ga zvezdavo pogleda. Gospod zmaje z glavo! Dekle zleti mimo njega in hitita. Sto oči se je uprlo vanj, vsi pogledi polni nezaupljivosti. Kaj hoče kuštravi in raz-drapani človek? Ali bo beračil, ali bo kradel!
Čuti, kako mu sili kri v glavo. Glasno žvižgajoč koraka dalje.
Nekaj se mora zgoditi.Tako ne gre več. Vsaj otroku mdra prinesti kruha! Že več dni vpije, med tem ko ga stresa mrzlica:
"KruhaI . . . Mleka! . .
Ne, ne, na to ne sme misliti. Dela ni ... . Nihče mu ne posodi vinarja . . .
Dalje m dalje hodi. Sam ne ve, kaj pravzaprav hoče. In vendar be ii vsak dan iz svojega bornega stanovanja^ vsak dan tava okolo, brez namena, brez cilja, hrezskrb-nost in bogastvo ga mičeta.
"Dober dan", pravi nekdo.
Pred njim stoji dekle, košaro na roki.
"Kje ste se pa Vi vzeli?"
Premeri ga od nog do glave, potem je v zadregi. Njegove hlače so se svetile,čevlji so bili strgani.
"Nič de4a", pravi on.
"Ilm". Trenotek premišljuje. "Malo časa imam . . Pokima in izgine.
Bila je kuharica pri zasebniku, nekaj hiš dalje. To je vedel od prej. In še nekaj----
Hipoma obstane. Njegov obraz, še ves siv in medel, se napne'.
Kadar gre z doma, pušča vrata odprta. Kdor le hoče, lehko vstopi. Po hodniku se pride v kuhinjo ...
Nova moč ga navdaja. Oei se mu svetijo, ('e poskusi? Samo najpotrebnejše, samo košček kruha?
Neodločen je še. Skoraj se hoče obrniti in oditi. Kakor bi hotel teči. Potem pa se vzravna in hitro
koraka proti vili.
•
Pred vilo se nabirajo ljudje. Stoje posamič in v gručah, sprašujejo. kretajo z rokami in kažejo na hišo. Nekateri bulijo tako oči, kakor bi hoteli pogoltniti hišo.
Okoli debele ženske se drenja največ ljudi. Žena govori in lica ji žare.
"... Da, vzel je kruh in srajco, otroško srajco. Ah kaj. Vi ste ne-
•	umen mladenič t'Glejte, da se poberete! Kaj se je zgodilo? Kradel je! Kakor sem že rekla, kruh in srajco male deklice —- Marija jr je ime — lep otrok, materi popolnoma podobna! — Stisnil je pod pazduho vse skupaj, da — ali ne? Od takega nedolžnega otročičfea! Torej pod pazdnho in švrk — že je letel po stopnicah!"
"Tn ni ga nikjer?"
"Prež sledu!"
"Pa ga vendar iščejo?"
Možje lete po vrtu. Pes laja. Na baJkonu stoji gospod, še debelejši od debele žene in maha z rokami.
"Ali ga dobe?" 4
"Menda ne."
Pri sosedni vili se odpro vrata, kosmat m razdrapan mož stopi ven. Trenotek srepo pogleda gručo pred trilo, potem prične teči.
"Tat! , . ."
Vse se spusti V tek za njim. Kletvine, žvižgi, kričanje . . »
"Pri-mite ga, primite ga . .*.!" .
Okna se odpirajo, konji se pla-še. Psi lajajo. Vse drvi — po cesti dol — okolo vogla — med vozovi — in spredaj pred njimi razdra-pani kosmatinec kakor orjaški, črni zajec.
Mož pride pd cesti gor, p°časi; težko, -velik je.
■"Primite tatu!"
Mož se ustavi, zravna se — dvigne pest —
Razdrapani kosmatinec se zgro-.di. Njegov obraz se spači.
Nekje iz srede obraza pljuskne
teman tok, teče čez vrat, kamni
se pordeče.
Gonjači priluume.
"Kradel je!"
"Kje je srajca?"
"Policija!"
Stražniki prihajajtf. NapravLse krog. Nekdo kolne. Nekdo se »meja, jasno in bučno. * <
Razdrapani kosmatinec lili na tleh. Okrvavljen, pri h ul jen, v topem strahu. Kakor abegana žival. V eni roki drži kruk, v drugi otroško srajco. Prav varno drži, na strun in visoko. J\er tlak je prašen. In kri kaplja, kaplja brez prestanka. Na obleko . . . na pot.
Iz življenja pustolovca.
(Izpred zadrske porote.) k
V	hotel Hriatol, ki je eden izmed najfinejših in najdražjih hotelov na Dunaju, je prišel elegantno opravljen tujec, mlad gospod, ki se je menovail lord Ilainil-ton. Najel si je v hotelu krasno stanovanje in je deponiral pri hotelski blagajni veliko vsoto denarja. Vse je bilo na uslugo bogatemu tujcu. Mož je ži\rel jako u dobno, delal je pridno izlete v dunajsko okolico, posebno na Se-meringu je bi kmalu dober gost. Noči je izdatno užival na Dunaju, dovolj je, če rečemo, da ga je stala vsaka noč malo premoženje. Seznanil stt je ta bogati tujec med drugim z argentiskim generalnim konzulom v Budimpešti, ki mu Je končno dal potni list na ime Ar-tur Robinzon Ilamilton. S tem potnim listom je mož odpotoval iz Dunaja v Trst, kjer je nadaljeval svoje razkošno življenje.
Barska vojna je zvabila mnogo prostovoljcev mladih fantov, da so se podali v Transvaal, da pomagajo Burom v svojem obupnem boju proti Angeležem za svojo neodvisnost. Takrat se je odpeljal v Afriko tudi mlad Dalmatinec, lep in podvzeten fant Anton Urtieh. Toda med potjo se je možakar premislil in vstopil je za dobro plačo v angleško armado. Odlikoval se je na več krajih in dosegel je v angleški armadi dostojanstvo majorja. Kot tak je bil ranjen ¡11 v bolnišnici v Kriigerndo-nu se je seznanil z nekim smrtno ranjenim Burom, ki mu je pTed smrtjo izdal skrivnostni zaklad čistega zlata, zlitega v palice. Ko je srečni major okreval in nesrečni Bur umrl, je vzel major Urlieh nekaj zlata iz skrivne zakladnice in šel v Amerko. Tam je zlato prodal baje neki banki, bilo* ga je 120 kilogramov. Iz Amerike se je podal bogat mož v Evropo, kjer pa je izpremenil svoje pravo ime ITrlieh v ime lord Ilamilton, češ da se skrije pred angleškimi oblastmi, ki bi zahtevale zaklad. Obiskal je novppečeni lord Pariz. Madrid, Rim, Berlin, Monakovo, Peters-burg in je prišel končno na Dunaj v hotel Bristol, kar smo v uvodu omenili.
To pripoveduje bogat tujec lord sam v dunajski kavami v odlični družbi pri bogato obloženi mizi in pri penečem šampanjcu1. Vsi ob čudujejo bogatega in srečnega junaka,-mož živi v nebesih in marsi-kako oko poželjivo gleda na njegovo denarnico. Koliko pa je na tem resnice, nam pove obtožnica zadrskega državnega pravdništva.
Res je, da je šel v tujino za časa burske vojne mlad fant današnji obtoženec Anton Urlich false lord Ilamilton. Res je, da je obre-del Urlich skoro cel svet, res pa je tudi, da se je razvil v takega goljufa in sleparja, da se skoro lahko kosa t najbolj prefriganimi in rafiniranimi angleškimi mednarodnimi salonskimi sleparji. Izvrševal pa je fa mož svoje goljufije sledeče:
V	neki benečanski livarni si je naročil Urlich palice iz zlata podobne zmesi po 140 lir vredne. Te palice je prodajal za pravo in čisto zlato. Svojo kupčijo je podpiral z že navedeno bajko o trans-vaalskem zakladu. Ker je imel mož fin nastop in je znal izborno pripovedovati, se mu je kupčija skoro vedno posrečila. Prodajal je zlato raznim osebam za visoke cene. Palica zlata, ki je njega rftala v Benetkah 140 lir, je prodal večkrat za 5000, 6000, tudi 10.000 in 16.000 kron. Bil je pri tem mož tako galanten, da je vračal ljubezen celo neki 7(*etni bogati ruski grofici, ki se je zaljubila v njega in pri kateri je dobil denarja za svoje zlato, kolikor ga je hotel.
GJpljufal je povsod. Kapitan Ko-sovič v Hrstn mu je dal 4000 kron. trgovec Tunica mu je dAl 5000 k.
in njegov lastni sorodnik profesor Urlich v Zadru mu je tudi da! 5000 kron. To so seveda samo tri goljufije, pri katerih s oškodovani goljufije, pri katerih so o&kodova-ui domačini, /a koliko je ogoljufal precej, kajti on sam prizna, da je zapravil v zadnjih letih več kot en iniljon jeron.
Zasačili so Urlieha v Zadru.Tam je prosil tr-govca Meledo, da 'naj mu da za enoVft^co zlsta 4000 kron! Denar potrebuje za vožnjo v Marzelj, kjer ga pričakuje njegov prijatelj, ki mu je prinesel iz Afrike zopet '10 palic zlata. Mele-da je dal zlato prezkusiti na Du-naju, kjer so dognali, da ni v kovini niti trohice zlata. Sledila je senzacionalna aretacija, preiskava in Urlich false lord Ilamilton sedi sedaj pred zadrsko poroto. Urlich dosledno taji vsako krivdo in pove porotnikom v svojo obranvbo že znano bajko o transvaalskem zakladu, ki je vreden baje 12 miljonov funtov sterlingov in o zaljubljeni TOletni ruski grofici Potočki. On trdi, da je njegovo zlato, pravo in da je' tisto palico, ki jo je ponudil Meledi, prodal pozneje v Parizu .za 16.000 Ri on. Pri hišni preiskavi so pač našli 10 zlatu podobnih palic, ki niso^bile popolnoma zlate, toda te si je dal baje zanalašč napraviti in jih je rabil za kopel j.
Državni pravdnik je vprašal, ko mu je slepar tako- lepo povedal svojo pravljico o umirajočem Buril in velikanskem zakladu, zakaj da je Bur ravno njemu, kot tn.icu in sovražniku zaupal tako. skrivnost. Urlich je rekel, da Bur ni mogel drugemu povedati, pač pa je Bur zahteval, da dš Urlich več miljonov za burske reveže. Urli-chov zagovornik je na to rekel: "To je bil gotovo zaklad predsednika Kriigerja!
Vse priče so potrdile skoro dobesedno obtožneo in izjavile, da je bilo zlato nepravo. Dunajske priče so med druginf tudi izpovedale, kar še do sedaj ni bilo znano, da je Urlich igral tudi pri dirkah, seveda vedno z izgubb. Pri eni svoj dirki je izigubl čez 10.000 kron.
Po precej dolgih govorih državnega pravd n i ka in Uriiehovega zagovornika so porotnici potrdili krivdo, nakar je obsodilo sodišče Urlich H na pet let težke. ječe.
Blaznost vojne.
Nemčija Avstrij. -Italija .. Francija Rusija ..
....... 4.H00.000
Ogrska 2,800.000
....... 2,000.000
....... 4.000.000
.......3.000.000
mož
ADVERTISEMENT
Bivši častnik je poslal našemu bratakemu berlinskemu glasilu "VorwHrt«u" sledeče:
Kakor še vedno, tako so vojni hujskači in več odstotni jmtriotje tudi sedaj ob priliki zmed na Balkanu okrasili svoje zločinske početje « oguljeno frazo, da vojne prerode nravstveno življenje vo-jujocih se ljudstev. Zato hočemo izračunati izgube človeških življenj in človeškega zdravja, ki bi jih imeli narodi, če bi izbruhnila evropska vojna. Vsakemu prerivanju se hočemo ogniti.
Za temeljno merilo vzemimo izgube nemške armade v vojni 1870 —71. V nemški francoski vojni je Nemčija vpoklicala vsega skupaj 1,200.000 mož. Izgube so bile sledeče: mrtvih 1871 častnikov, 26.-397 podčastnikov in moštva: ranjenih 41S4 častnikov, 84.304 podčastnikov in moštva. £a kužnimi boleznimi je umrlo okolo 100.000 mož.
Preglejmo najprej, kako močne armade ima trozveza ter Francoska in Rusija. Pri tem vštejemo Pete posadk in nadomestne čete. Vpoklicale bi:
Skupaj____ 16,600.000 mož
Angleške armade na suhem ne
upoštevamo, ker ne bi igTala velike vloge v splošni evropski vojni.
Mobilizacija trozveze in antau-te bi postavila torej na bojišče 14 krat večjo urmado kakor pa je bila ona Nemčije v letu 1870—1871. Ako bi zadele armade trozveze ter Rusije in Francoske primeroma ravno tako velike izgube kakor so jih imeli Nemci 1870—1871, tedaj dobimo naslednja števila:
Mrtvih: Hkrat 1871 jc 26.194 oficirjev, Hkrat 26.397 je 369,558 podčastnikov in moštva. . Ranjenih: Hkrat 41K4 je 58.576 oficirjev, Hkrat 84.304 je 1,180.256 pod častnikov in moštva.
Glede; izgub po nalezljivih boleznih hočemo upoštevati napredek v zdravstvu in kemiji zadnjih Štirideset let. Ako vzamemo, da bi pobrale kužne bolezni le tretji del žrtev, ki so jih ugrabile leta 1870 —1*71 Nemcem, tedaj dobimo naslednji rezultat: kučne bolezni bi pobrale: Hkrat 100.000 : 3 je (o-kroglo) 466.000 mož.
Zal, da nista v teh zadnjih desetletjih napredovali le kemija in medicina, temveč tudi svinčena kultura in kultura topov je močno napredovala od leta 1870—1871. Če vzamemo, da današnje morilno orožje učinkuje le še .enkrat Kolje kakor ono iz leta 1870—1871, tedaj se izpretnene gorenje številke mrtvecev in ranjencev sledeče:
Mrtvih (<?kroglo): 40.000 oficirjev, 554.000 [podčastnikov in moštva; ranjenih (okroglo): 88.-000 oficirev. 1,780.000 podčastnikov in moštva.
Smrt bi torej ugrabila armadam trozveze. Rusije in Francije 1,060-000 mož. ranjenih bi pa bilo okrog
10	1,868.000 mož.
Te številke so v resnici strahotne, a nihče ne more trditi, da bi bile morda pretirane. Najbrže bo naša cenite-v še prenizka.
Take blazne žrtve naj bi utrpeli evropski kulturni narodi in le za to, če dobi Srbija pristan ob J a (Iranskem morju ali ne, ali pa če se izkaže diplomacija pri kakem drugem vprašanju n<*zmožna. Na stotisoee rodbinskih očetov bo postreljenih. poklanrh in pobitih, bedno in brez pomoči bodo umira
11	in rane bodo pokrivale njihova telesa. Ako bi vladal v Evropi zloben norec, ne bi so mogel izmisliti blaznejše igre.
Le še kratko opombo o tem, koliko bi evropska vojna pogoltnila denarja. Armade trozveze Francije in Rusije bi štele 16.600.000 mož. V moderni vojni stane dnevno en vojak 7 K 20 vinarjev, vse armade bi torej na dan potrebovale 119,520.000 K izdatkov. V enem mesecu bi narasli ti stroški na 3,585.600.000 K. torej nad tri mi Ijarde kron in če bi vojna trajala štiri mesece. led»j bi pogoltnila 14.342.400.000 K, torej nad 14 -m i ljard.
Kdo je torej še med nami, ki ne bi bil prepričan, da mora taka katastrofa zadeti vsako državo v njen mozeg?

Predno Vam predam,
Srbski plen. Srbski list "Polhi ka" poroča o srbskem plenu. Srbi so vzeli Turkom vsega skupaj 308 topov, 213.000 pušk. 40.000.000 pa tron, 50.000 o^lek. Vse skupaj znaša vrednost 100 miljonov fran kov.
Teelinö Better Already
„Ym.r
Srečen som, ker sem poslušal vaš svet zdravil z
Dr. Mentorjevim
puh-Ezpellebjepi.
Vam povem to-le! i
sami ne veste, kaj za darilo, pridite in pogovorite se z menoj; pridite za£ >tovo in jaz Vam hočem pomagati pri izberi v svoji bogati zalogi krasnih daril
Archie Tegtmeyer
Diamanti - zlatnina
odprt., zvečer.	392 National A. <
Pričnete lahko tudi	Vogal
račun pri n»s.	Grove Street. \
Milwaukee, Wis. !

! POZOR BRATJE SLOVENCI! \\
Ali t« vest« kje je dobiti najbolj*« mes po najnlijl ceni? — Gotov« v novi prvi Slovenski moderno urejeni tneaoiei
Ferko Bros., 270—1st Ave. in Park St j
Tu ie dobijo najokusnejie eveie in prekajene KRANJSKE KLOBASE, kakor tudi Jetrne ln krvave domačega iadetka ter najokuen«ji« FREKAJENO MESO; vee p« najnlijlli cenah.
Pridite in preprlčajt« m sami • naiih cenah kakor tudi o kakoveetl natega blaga. .
NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA je naie geslo. Ne poiablt« nae torej obiskati v naii novi meanici v Jo«. Trataike» vem poslopju.
MILWAUKEE. WIS.	Tslefoa: South 851».
t*
Kdop hočc dela
naj se nemudoma naroči na najnovejšo knjigo:
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač
99
da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleftčine. Knjiga obsega poleg, slov. angl. slovnice, slov. ang!. ru^ovore za vsakdanjo potrebo, navodilo za an^l.
trdo
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Edino ln na|vei|e zaloinUtvo slov. angl. In raznih slovenskih kn|lg. Plftlte po cenik.
AVSTRO -AMERIKANSKA Črta.
NI5SKE OENS.
Velike ugodnosti:
električna Inč, izvrstna kuhinja, vino zastonj, kabine tretjima razpreda na parniku
Kaiser Franz Jozet I. ln Martha Washington
Na krovu se govorijo vsi Avstro-ogerski
jeziki...
Družbeno ladjevje parnikov na dva vijaka:
Kaiser Franz Jozet Martha Washington,
Laura, Alice, Argentine, Oceanic;
NOVI PARNIKI V DELU.
Za vse informacije se obrnite na glavne zastopnike
PHELPS BROS. & CO.
6ti'l Agt's. 2 Washington St., Ni« York.
ali pa na druge uradne zastopnike v Združenih državah in Canadi.
Vse oči obrnjene na Milwaukee.
Ako se zanimate m napredek Človeštva pazite na Milwaukee, kjer socialisti kontrolirajo mesto in county in vršijo veliko delo. To pa najlažje storite, ako se n*» roeite na "Milwaukee Leader", nov. 80C. dnevnik. Leader je izvrsten in metrbi>olitski časopis, ki prinaša vse novice, največ pozornosti pa posveča delavskim io-teresom.
Naročnina za celo leto znasm $3.00, 25c na mesec. — Naslov» The Milwaukee Leader, Milwaukee, Wis.
M. JOVANOVI CH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis.
PRODAJA ¿IFKARTE. Pošilja denar po pošti in brzojavno. Izdeluje: Obveznice — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in cea. in kr. konzulatu.
EDINA HRVAŠKO — SLOVENSKO — SRBSKA AGENCIJA.
Obuvala
sa nw*kod $1.60 doM.OO sa i«nsk«: od Sl.OOdottJO
sa otrok«: od BOc do IX.60
«
Mi vm hočemo > vselej zadovoljiti
AHBENS&VAHL
355 Grove St.
Milwaukee, Wis. *
rojaki i
Ce k očete piti dobre pijače in ee zahaviti po domače pojdite k
B. Mahnich-u,
7M Market Street, W»ke«M.
Pri njema je rte najbolje.4 Kdor ne vijame, naj ae prepiča.
TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prenočišče in restavracijo, domačinom pa svoj saloon, vsem skupaj pa vse.
IG. K U SLJAIM
229- 1st Aye.
MILWAUKEE, WIS.
SLOVENSKI SALOON
LOUIS BEWETZ, 198 lst A ve., Milwaukee, W»
Izborna pijača, izvrstna postrežba. ,
Vsakdo uljudno sprejet.
ZA MILWAUKEE, WIS. .
Slovencem in Hrvatom pri po rote
Andre] Maicarovtč
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
M 410 8RAID III.; IEI0SNA, Vtt
Telefon 1199. -
Ozdravel me je bolečin v grlu in križu, d^ se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 50c. steklenibe.
r. AD. RICHTER O CO., IIS Paarl SlrH, Now York. N.T. Dr. *l«htorj«vo Coago pu,,u «»ai*»!"-	K*-) O
UJJTJJ , trn »»jsm^rTTrrrrrrrrmtirtirJtllilTrrTn^JZfTZZZ.^^ ^
A
' NAJBOLJŠE OBLEKE
izdeluje pe meri sodrug
J. KRAINC,
317 Florida St., Milwaukee, WU,
Ter popravlja, Siati pegla in barva stare."
Najboljše delo ln najnižje cene.
•voj premog, drva in
SO« lat AVENUE.
Naroia m tudi pri Ig. Kuiljanu —tW 1st A v«. — Telefonska sveaa.
Mllwanke«, Sodrug
LOUIS BEROANT 257 — 1st Avenue
priporoma Slovencem ln Hrvatom *v«f dobro »lotui SALOON.
V^Važno upraianjpil
jPQ mi opravi
¡¡O * l
najMjl * ««jenijc
Konzularne
ÄÄ KakßP
voiiške	Grove it
¿Milwaukee, Wi*.
zaAm
P ft O I. K T A K K C
Iz naselbin.
(Nadaljevanje 8 3. strani.)
ču! Ne "boj se propalie, katerih je v tvoji bližini se .precejšnje Število.
Poročevalec.
Oarrett Casselman , Pa. —
Na veselici; o/iioma shodu Jugo-slov. soe. klu'ba Garrett - Casel-mau, dne 31. decembra 1912 je bil «prejet navedeni protest proti listu "Glas Naroda" zarasli napadov na razredno zavedne delavce m njihove organizacije.
"Mi razredno zavedni delavci, Člani kakor tudi Se ngelani socialistične stranke ter drugih organizacij, protestiramo proti neopra vrč en km napadom od strani lista "Glas Naroda". Pisar en je, kakršno si dovoljuje urednik tega li-dta, smatramo za podlo in škodljivo pravemu napredku slovenskih delavcev v Ameriki. To pisarenje je tembolj obsojanja vredno, ker prihaja iz golih kupcijskih nagi-gifcov lista "Glas Naroda", ki so V. direktnem nasprotju s pravimi delavskimi interesi. Na podlagi tega je tudi apozicija: "List Jov. delavcev v Ameriki" neumestna
Witt, Hl — Vsekakor je še čas,
da se tudi ii naše naselbine bere kak dopis v našem delavskem li
stu "Pjoletarcu". Ker so nam ravno dali kapitalisti dopust za nedoločen fas, hočem te počitnice porabiti v to, da napisen!1 par vrst iz tukajšnje naselbine.
Pred vsem ftaj zavrnem morebitno mnenje, da spimo v naši naselbini snanje pravičnega. Nikakor ne! Živimo prav živahno društveno življenje. Vsak tukajšnji slov. delavec pripada k eni ali drugi organizaciji. Poleg trga imamo tudi soc. klub, spadajoč k J. S. Z. Klub je Ml šele pred kratkem ustanovljen a kljub temu je zanj veliko zanimanja, kar dokazuje to, da se je takoj v začetku vpisalo 18 Članov sodrugov. Klu-bove.seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob dveh popol_
Slovenski delavci v Witt, 111,1 Stopite v naše vrste, ako še niste, ter nam pomagajte 'bojevati naš boj za izboljšanje delavskega položaja; kar se da doseči le potom socialistične stranke. Dolžnost vsakega razrednozlivednega de lavca je, da pomaga soc. stranki pri njenem delu s tem, da pristopi v njene vrste, ter tako pomaga nositi njeno breme.
Da Ik) vsak sodrug tem lažje
in neopravičena ter hinavska. Za-! to zahtevamo, da so to slepilo od-1 pojmoval svcje stališče in svoje strani iz pročelja ter se nadomesti dolžnosti, si bo naš klub nabavil z stavkom, ki bo odgovarjal pisa-1 Potrebno literaturo, ki bo članom renju lista. Ta stavek pa se mora razpolago. Naše geslo mora biti eačeti in končati z dolarjem.	vedno naprej in nikoli nazaj. De-
Ob sklepu protestiramo proti u-	morajo spoznati svojo moč,
mešavanju G. N. v organizacije ki ** morajo združiti, ter složnim na-rau ne gredo prav nič mar, mar- «opom izlije vat i zmago nad iz-•več se vanje vtika le z namenom, koriSčujočim kapitalizmom! da bi vanje zanesel prepir in ne- Nas Slovencev je tukaj okrog slogo ter tako uničil cvetoče or- 60 in delamo zvečine v premogo-ganizacije.	I vera rovu št. 14 Pcabody družbe,
Boj časopisju, ki se bori proti ki ravno sedaj postavlja nov »troj pravemu delavskemu napredku! jvri vspenjači, ker je bil stari že Živel socializem, živelo delavstvu pokvarjen in preslab. Poleg tega
zvesto časopisje, živelo razredno zavedno delavstvo in njihove organizacije !
Odbor.
Garrett - Cassleman, (Somerset, Pa. — V dobi petletnega bivanja ee pretrgane, v Ameriki, prišlo je moje ime prvič v javnost. Začel meje napadati neki Pajk. Vzrok temu je, ker delam za napredek zavednega delavstva.
je še en drug rov, kjer. delajo vsak dan.
Tudi pri nas se je zima pričela. Snega in ledu je -povsod toliko, da si človek ne upa iz hiše. Drevje je vse i>olomljeno in telegraffčnc ži-
I
C. D. S., član soe.nduba
Dunlo, Pa. — Kakor poročano, je Zveza slov. dr. priredila veselico na 'Silvestrov večer v korist Tem potom mu povem, da s« m (! •'Zarja Svofcod»", štev. U. S. bil socialist predno sem njega po- f)# p. Zveze in sicer z gledališko znal in kot tak tudi ostanem, teT iprro: "Nemški ne znajo", ki je da bodem stal vedno v vrstah pro- bila igrana v splošno zadovoljnost tetariata. Kajne, hudo vam je, da občinstva.
se delavec prizna in bojuje za svo-1 xekatorim g)an0m dr. "Zarja
Proletarčeva
POZOR, KONTEST AN JE I
PO NOVEM LETU STANE LI8T $2.00.
Da damo priliko onim konte-stantom, ki ii do tedaj niso mogli priboriti mesta med najvspeinej-šimi bojevniki '' Proletarčeve Armade", da ii pomagajo naprej j nainajamo, da šteje 12 januarja 1913. naprej vsak NOV CELO LETEN NAROČNIK 300 GLASOV, vsak NOV POLLETEN NAROČNIK PA 200 GLASOV.
Vsi na krov! 8edaj ima vsakdo priliko, da pride na prvo lhesto! NAPREJ!
5800
je pravice. Ne bodem se pregovarjal z vami, ker prepiri so samo v ¿kodo vsakega napredka. Sloga jači, nesloga tlači.
Pajk, kot zastopnik slovenskega «avetišča naj bi raje cfeloval za združenje in slogo, ne pa sejal prepir med naš narod. Ako pa hoče "neki" Pajk več, pridem na dan v doglednem času.
"Neki" Kveder. P. S. Zdravo Štefan in Andrej! Le tako naprej in zmaga bode naša!
Garrett, Pa. — Čital sem v "G. Nar." dopis iz Conemugh, Pa., v katerem se neki Pike izrsžs, da je priinoran pojasniti, da to ni bilo njegovo pevsko društvo "Bled", ki je sodelovalo na veselici soc. klubs tu na Garrett-u, ampak, da je to bilo neko drugo društvo. Verjamemo, da pev. društvo, ki je sodelovalo na veselici soc. klubs ni bilo pevsko društvo John Pajka, ampak je isto bilo slov. pev. društvo "Bled" iz Franklin Boro, Pa., katero društvo ima svoj charter in je na splošno povsod dobro poznano, ne le samo med Slovenci, temveč tudi med druigmi narodi v istej okolici. Če pa je kako društvo pri John Pajku, je k večjem poznano le osebam, ki se sprehajajo po Pike Road cesti od katere se govori, da je tako blatna, ako človek zaide, se ne more več sam rešiti ven rz blata Dobro je, da ima John Pajk konja, da v takih slučajih človeka ven potegne.
Veselica je nepričakovano do •bro vspels, kaj takega si nismo niti mislili. K vspehu je mnogo pri pomoglo pev. dr. "Ble'd" rz Fran klin Boro.
J. P. dobro prečitaj, da ti ne bo-de treba potem zopet listih pojasnjevati, kdo in kaj si. Da si študiran, to vemo, ravno tako tudi, da smo mi delavci zabiti. Posebno priznanje imaš kot izvrsten igralec na karte, kjer igra zabitega delavca krvavo prisluženi de-1 nar glavno vlogo. Toliko v sploš no znanje, d« vemo kdo je kdo.
J. B.
Svoibode" pa bi priporočal, da se bolj številno udeležijo, kadar se gre za korist društva. Posebno še, ker se "Zarja Svobode" ni še pri nobeni prireditvi poslužilo. da hi članom naložilo kazen, »ko se niso1 istih vdele^žili, cesar se pa ver čina društev poslužuje. Tudi se ni plačevalo v dr. blagajno že od meseca sUšca; toraj dohodkov nič. stroški so pa vsaki mesec. (Toliko v blagohoten vpostev, pa brez zamere).
Vsem zavednim Slovencem in Slovenkam, kateri ste se veselice vdeležili, pa izteka dT. "Zarja Svobode" iskreno zahvalo; kakor tudi gospej U. Milavec, katera je sodelovala pri igri. Le tako naprej! Živela!
Prihodnja veselica se vrši na pustni torek, to je 4. februarja t 1. v korist dr. "Vrtni Raj" S. N. P. J. Tudi sodeluje dramatični odsek Izobr. dr. "Vihar" z veselo igro — enodejanko: "Raztresen-ea."
Toraj zavedni Slovenci vsi na veselieo tedaj, ker le v rfogi je moč.
Vsem zavednim Slovencem in Slovenkam mnogo sreče, "Prole-tarec" pa naj postane dnevnik v letu 1913!
Poročevalec.
Listnica uredništva.
Chisholm, Minn. — Vaš dopis je tako malo stvaren, da bi ive imel prav nobenega pomena. ako ga priobčimo. Ne gre se za to, koliko kdo napiše, temveč kaj napiše! Najmanj je vredna osebna filoso fija. Pošljite kaj stvarnega in bomo z veseljem priobčili! Na svi denje!
CEVF P08AMEZNTH ZVEZKOV 800. KNJIŽNICE
Zmaga še ni določena.
Minuli teden si je dovolila naša "armada" nekoliko oddiha od velikega in napornega dela predzadnji teden, pa kdo bi ji to zameril. Število novih naročnikov to pot ni bilo tako veliko kakor predzadnji teden, a sigurni smo, da bo šla l*roletarčeva armada s tem večjim ognjem v boj za dosego stavljenega si cilja — pridobitev 1000 novih naročnikov "Proletarcu". Ta cilj ima biti dosežen do 1. februarja. I^e še dva dobra tedna in — 1000 novih naročnikov bo na Pro-letarčevi listi: seveda, s»»daj jih «e manjka par sto, a ti bodo pridobljeni v času, ki nas loči od 1. februarja. Tako je sklenila "Pro-letarčeva armada" in kar ona sklene, je kakor pribito. Ona se drži svdjjh sklepov, lahko ali težko, to se ne,vpraša. Posebno ta teden bo nov naral; kajti vsak nov naročnik pridobljen od tega tedna naprej šteje celih 100 glasov vei kakor dosedaj. Vsak konte-stant ima dovolj prilike, da pride na vrli, da dobi prvo darilo! Vsak do ima še dovolj priložnosti, da zmaga. Zatorej vsi na delo! Menda ja ne boste dopustili, da bi morali kontest še za en mesee podaljšati! Samo še dobrih 300 novih naročnikov in zmaga je Yiaša in kon-test bo zaključen in. nagrade razdeljene. Ker je eden ali drugi že jMv.ahil, kakšna darila dobi prvih deset kontestantov, jih navajamo tu še enkrat:
1.	Zlata ura v vrednosti .. $2'».00
2.	Toalet, garnitura, vredna 12.00
3.	Zlat moški prsian s soeia Ustienim znakom, vreden
4.	Zlat ženski prstan, vred.
5.	Slika delegatov z zadnje konveneije. 5 čevljev dolga vredna............
6.	Zbirka knjig (med njimi roman "MatiM) vredna Druga zbirka knjig v vrednosti..............
8.	Slika iz narave v krasnem okvirju, vredna ..
9.	"Fountain" pero, vredno
10.	Žepni nož z Debsovo in
Seidlovo sliko.........
Do razpisanih daril je deležnih
samo deset sodrugov, kteri dobijo po vrsti največ glasov. Vendar pa imamo tudi za vsakega ostalega sodruga. kteri se bo vdeležil tega kontesta. po eno manjše darilo, knjige ali karsi-bodi, da ne bo delal povsem zastonj.
Vrhtega pošljemo vsakemu novemu naročniku, kteri bo dobljen v tem kontestu, po eno koristno knjižico po pol roma zastonj.
Teh daril naj nihče ne smatra za kakšno plačo za njegovo delo. Ne! Delo sodrugov 7a "Proletar-ca" in socializem vObče se sploh ne more naplačati. Darilo naj se smatra kot skromnp nagrada ali spominčica za velekoristno delo, ktero je bilo izvršeno prostovoljno v gotovem momentu v prospeh socialistične misli.
Stanje kontesta ob koncu zadnje ga tedna.
Frank Pavlovič, Conemaugh
Pa.................... 10000
J. P. Novljan. Aurora, Minn. 8400 F. "S. Taveljar, Ročk Springs,
liftii-------$0.05
10 iztisov------.40
25 iztisov------.80
BOUtifOv------1.50
200 iztisov--—---4.25
500 iztisov------10 00
10.00 7.00
5.00
5.00
3.00
2.50 2.50
1.50
Louis G laser, Piney Fork
Ohio ..................
Jos. Ferjan£i£, Panama llh Math Petroviifi, Cleveland
Ohio..................
Chas Pogorelec, Pueblo,
Colo..................
Anton Draper, l^rest City,
Pa....................
John Teran, Ely, Minn, .. J. Zakovsek, Wauikegan
in....................
Blaz Novak, Pittsburg, Pa. Vat. Razbornik, Milwaukee,
Wis, ..................
Frank Dantfek, Bear Creek,
Mont..................
John Kvartich, Morgan, Pa. Val. Kaizhornik, Milwaukee,
Wis...................
John Merzel, McMechen, W.
Va....................
Fr. Rataie, Vandling, Pa. Anton Strazisar, Llovdell,
Pa..................
J. Poga^nik, Stone City,
Kansas................
Anton Ausec, Stanton, 111. John Koklich, Canonsburg.
Pa....................
Martin Meznarich, Klein,
Mont........*.......... 1400
Steve Flere, Wihterquarters,
Utah..................
Louis Korosec, Pueblo, Colo, Mike Kulovec, Chicago, 111. Anton VSkoffar. McDonald,
Pa....................
Miw M. A. Strainer, E. Helena. Mont.............. 1000
Jos. Hoeevar, Pueblo, Colo, 1000 Math Rihter, Chisholm.
Minn. ................. 1000
Frank Yager, Keevatin
Minn. .................
J. Zakrajk'k, RalphtOn. Pa. John Gartnar, Fayette City,
Pa....................
Veneer Obid, La Salle. 111. Jacob Selak, Pi^sburg,
Kans. .................
Blaz Mezori, Carona, Kans. J. Petroveie. Waukegan. 111. Andrej Podlesnik, Pittsburg
Kans........... /......
Thos Pet rich. Youngston, O. J. M. Majcen. Sheboygan,
111.....................
Louis Sj>orar, Butte, Mont. Miss Helen Zavertnik, Chi-
«•ago. 111.............. 200
J. Aubel, Pittsburg. Kans. -
Ant. Tomsie. Aurora. Minn.--
Fr. Bregar, Springfield, 111.--
Louis Furlan, Muddy, 111. —r-
Miss Antonija Gabrenja, . Conemaugh, Pa. . ........
4600 4500
4300
4000
3000 3">00
3100 3000
3000
2900 2800
2800
2300 2300
2000
• w
1900 1800
1500
1200 1200 1100
1000
800 800
800 600
600 400 400
400
300
300 200
Delavski pregled.
DELAVSKO GIBANJE NA 0-SVOJENEM BALKANSKEM OZEMLJU.
Pennsylvania še vedno prva. — Minnesota druga.
, Glavna tabora "Proletarčeve" armade — Conemaugh in Aurora, sta mirovala zadnji teden, v sve-sti si, da sta tako daleč naprej, da se jima ni bati tekmecev tako hitro. Živahnejše pa se gibljejo nekateri drugi; tako n. pr. se je Cleveland pomaknil iz sedmega mesta na šesto. Panama, 111. pa si je priborila peto mesto, dočim je prej zavzemala enajsto. Celo Ely, Minn., ki je dolgo časa spal. se je naenkrat pojavil s sodmgom Teranom na čelu in sicer kar na devetem mestu; to ni karsi-bodi.
Tako napreduje "armada" po številu in glasovih. Ta teden se je prijavila zopet nova sodruginja za kontest — Antonija Oabrenja Živela!
Listu v podporo.
. J. Mahnich, Panama, 111., 50c.
F. Susman, McDonald, Pa., ker skušajo v New Yorku bombardi rati na nas, $1.00.
Jos. Kogej ,Jenny Lind, Ark. 50c.
Joe KoršiČ, Glen Carbon, 111,, 20e.
V tiskovni fond za dnevnik:
Louis Furlan, Muddy, 111., $1.
Kontest za 1000 novih naročnikov
"V	*	4»
Upravništvu "Proletarca", Chicago:—-
Sodrugi! Podpisani se hočem vdeležiti kontesta za 1000 naročnikov do 1. feb. 1913. Pošljite mi naročilno knjižico in bodite nverjeni, da bom storil vse. kar je v mojih močeh.
Ime
Naslov
Na ozemlju, ki je bilo last turške države in ki ga je sedaj osvojila Srbija, se je pričelo delavsko gibanje že pred desetimi leti. Takoj pa, ko so dohili na Turškem ustavo (1908), so se osnovale organizacije.
Kakor povsod, tako je bila tudi tukaj stavka predpriprava oiga-nizacije. V Bitolju je izbruhnila pred desetimi leti stavka; čevljarji so prenehali z delom. To je bil izreden dogodek. Vjic niesto je govorilo o tem. Ko je prišla vest o stavki tudi do ušes policijskega orefekta, je odposlal orožnika ¡m> ilfTOPmacije. Ko se je orožnik vi^-nit, ga je vprašal prefektr
Kaj jef
Ekmek-kavga, effendum! (Boj za kruli, moj gospod!) tako se je glasil, orožnikov odgovor. Nič ni vedel o tem, da je stavka sredstvo boja proletarcev, ali razurpel je jedro, bistvo boja.
Prefekt se je pomiril, ker to ni bil upor proti državi. Zdelo se mu je, da ekmek-kavga ni nikakršna nevarnost. (Stavkujoče delavce so pričeli šele j>red dvemi leti preganjati, ko so dobili kapitalisti in buržvazijci močan vpliv.)
fte preden je bila proglašena listava, je bilo v te kraje že padlo seme socializma. Sejalei m bili delavci, ki so se vračali iz Srbije v domovino. Že 1. 1907 je dobil strankin zbor srbske socialno demokratične stranke čestitke .in pozdrave sodrugov iz Prizrena, Peči, Vušice. Od 1. 1908 se je pa po mestih Stare. Srbije vedno /bolj. siril belgrajski socialistični dnevnik "Radničke novine" in tudi mnogo socialističnih knjig in brošur se je tain razpečalo.
Leta 1909 so osnovali v Skopi ju in Bitolju strankine in stroko^e organizacije. Skopljanaki sodrugi so v tem letu tudi kaj slovesno praznovali 1. majnik. Od tega leta dalje so redno praznovali 1. maj. Delo je počivalo in po mesitu so priredili demonstracijski ob-lod.
V	Skoplju^ so naslednje stro-covne organizacije: lesni delavci (35 članov), čevljarji (40 članov), kroja*v,i (30 članov) in različni drugi stanovi (188 članov). V Bitolju je na poleg strankine organizacije tudi strokovna organizacija, v kateri so združeni de-avci različnih panog.
V	drugih mestih ni bilo organizacij; ali tudi tukaj se že gibljejo delavci. Delavstvo seznanja s socializmom dobro urejevan socialistični list "Zora", ki izhaja od
1910 enkiat na teden kdt glasilo strankine organizacije v Sko->lju.
Pri delavskih organizacijah so včlanjeni delavci vseli narodnosti: Srbi, Bolgari. Turki, Albanci. Sodrug Kadro Čečič, Turek, je kaj uspešen agitator med turškimi delavci.
I Tudi Albanci so zastopani v delavskem gibanju. Število delavcev med Albanci narašča in so* zelo sprejemljivi m socializem in organizacijo. Ne smemo pozabiti, da se Albanci udeležujejo tudi socialističnih kongresov. Nekateri pišejo v socialistične liste, tako n. pr. v "Avanti", trlasilo italijanskih sodrugov. Eden albanskih pesnikov je bil tako navdušen za proletarski hoj, da je sam stopil v vrste bojevnikov. To je bil Vin-cenc Stratigo. Njegove pesmi so še sedaj žive med Albanci. Deloval je zlasti med proletarsko mla-iino. Njegova najlepša pesem je "IVoletarec in vojak."
V	mestih, ki so jih osvojili Srbi, je veliko delavnic in rokodel cev, torej tudi precejšne število o-brtniških delavcev. Preosnova gospodarskega življenja, ki se prav kar pričenja, bo imela za posledi eo veliko proletarizacijo. Število neodvisnrti mezdnih delavcev bo čimdalje večje .Tako se bodo ustvarjali vewVno mgodnejši pogoji za razvoj delavskega gibanja, Če prav pod neugodnimi, razmerami
Meizde so sramotno nizke, Naj boljšivplaičani delavci zaslužijo ko maj poldrugo krono na dan. Le delavci, zaposleni v modemih in razvitejših obratih, imajo višje mezde.
Industiija ni razvita; nekaj ope karn in nekaj parnih mlinov je V Skoplju so: 3 tiskarne, 1 pivo n, 3 mlinih 1 opekarna. 1 to-^arna za lesne izdelke. 2 t ob« "-ni tovarni. 3 tkalnice, 1 električna
centrala za razsvetljavo mesta, 1 strojna naprava za vodovod in 1 tovarna za usnje. Tudi po drugih mestih so manjša industrijska podjetja.
Široke plasti ljudstva ne prihajajo kot kouMimeuti v poštev, ker žive silno skromno. Poljedelstvo je slabotno in nudi kaj žalostno
sliko. .
Pekovska stavka v Zagrebu. V
zagrebški delniški pekarni so pekovski delavci stopili v stavko. Vodstvo pekarne je razposlalo tudi v slovenske kraje agente, ki naj nabero stavkokazov.
V tovarni koles "Helical Pre-mier" v Hebu na Češkem stavkajo kovinski delavci že 10 tednov in kakor kaže. bo stavka še dalje^ trajala; delavci so vsi organizirani, zatorej ni misliti, da bi se delavstvo, vdalo podjetniškemu terorizmu. Proti stavkujočim se bojuje vse: župan, politična oblast, policija, klerikalni delavci, liberalno in klerikalno časopisje, skra tka (itrsa meščanska garda a kljub temu/Organizirano delavstvo ne bo klonilo tilnika, delavci so solidarni in nobenemu ne prihaja na misel, da bi se vrnil na delo pod starimi pogoji. Tovarna si ho<V na zvit način |K>inagati, dobiti hoče kolesa od drugih tovarn in jih pro dajati pod lastnim imenom svojim odjemalcem; najela je tudi nekaj stavkol^azo, katerih pa ni mogla uporabiti, ker niso zmožni za dobro delo, zatorej jih je tudi že odslovila. Delavci ho danes glavni konsumetit koles, kdo se pa danes drugi vozi kot delavci! Zatorej se obrača delavsko časopisje do njih s prošnjo, ne prosijo denarja temveč delavske solidarnosti.
- ZAHVALA.
Zdolaj podpisana se iskreno zahvalim vsem, ki mi priskočili na pomoč v moje j nesreči in potrebi.
Zahvalim se tudi listu Proleta-rec za naklonjenost in uslugo, ki mi jo je izkazal.
Sedaj ne potrebujem več. Sem se ponovno omožila. Preskrbljeni so otroci in jaz. _1 -	hvula vsem.
Fan.v Sehmit, poprej Julius.
Poprava škode.
Slučajna škoda se mora takoj popraviti, da ne postane stalna. Mala poplava o pravem času za-more ohraniti celo poslopje, isto-tako kot zamore mali ptožirek dobrega zdravila ohraniti naše živ-jenje. V našem telesu' se vrše vedno spremembe, nektere celice, iz kterih obstoji naše telo. izmre-jo in nove nastarejo. Če jih ve$ izmreJ nastane škoda, ki zahteva takojšnjo popravo. Ta škoda se sama javi z slabostjo telesa in uma, zgubo teka, zapeko, glavo holom. bolečinami v raznih delih telesa, v kratkem, z občo opas-nofrtjo. Rabite takoj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki bo brzo odpravilo iz telesa vse nesnago, ojačilo vse organe in popravilo škodo.
V lekarnah. — Jos. Triner, 1333 —1339 So. Ashland ave., Chicago, I1L . •	s
Za hrbtobo4 poskušajte Triner-jev liniment. ADVERTISEMENT .
Vabilo na pustno
veselico
katero priredi društvo "Vrtni Raj, štev. 174. S. N. P. J. V DUNLO PA., v torek dne 4. febr. 1913 v Slovenskem Domu. Program bode jako bogat. Igrala se bode va-seloigra enodejanka "RAZSTRE-SENCA", katera bode provzroči-la gledalcem veliko zabave in smeha.
2.	Nekaj posebnega
3.	Zapelo ge bode par domačih pe*mi.
4.	Pohod, ozir. korakanje po stopnicah do ječmenovoa.
5.	Pobratimija z ječmenovcem
in
6.	Ples.
Med presledki'se dobi lahko kaj za pod zob. N. primer^ suhe in debele kranjske klobase, pravi kozji tn ovčji si<\ Ker je to zadnja veselier» ta predpust, se uljtidno vabijo vsi Slovenci iz daljnih in bližnjih krajev, da ne zamude te /a I nje veselice.
Torej na krov dne 4. febr. "ob 7. ur? zvečer!
Na veselo svidenje!
ODBOR