LITO I. LJUBLJANA, 11. NOVEMBRA 1923. ŠTEV. 53. ORJU i. NACIONALISTIČNI ORGAN [ Nj za b NAROČNINA: za Jugoslavijo: za tri mesece 12'— Din, za celo leto 48'— Din; za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. — Posamezna Številka Din 1'50. Lastnik ing. F. KRANJEC. Odgov. urednik VI. I. GALZINJA. IZHAJA VSAKO NEDELJO. REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA: Učiteljska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. izxl RAPALLO 1920 Ali ste, Junaki, pripravljeni! Veliki mojster fašizma Mussolini je naslovil to retorično vprašanje svojim zvestim črnim srajcam, ko jim je v svojem govoru podal re-sume enoletnega fašistovskega absolutizma. Omenjal je predvsem avanturo proti Grkom, ki je za Italijane »un eccellentie fatto d’armi«, ter govoril o novi smeri, v kateri naj bi se udejstvovala ekspanzija Italije. Poznamo naše sosede, ki so nam vlomili v hišo in oholo gospodarijo nad 600.000 dušami našega ljudstva, vemo, da so taka vprašanja in odgovori samo govorniške cvetke, vendar se nas to vprašanje tiče bolj ko samih Italijanov. Rapallska pogodba, ki nje žalostno obletnico obhajamo te dni, je za nas vedno znova povod, da sami sebi stavimo naslovno vprašanje. Za nas to ni retorika, od rešitve tega vprašanja je odvisen obstoj našega ljudstva v zasedenem ozemlju. Poznavalci prilik v Primorju nam javljajo, da gre Italijanom njih setev bohotno v klasje in da zna biti zemlja onstran naših meja preje Potujčena, predno se naša država izvije iz strankarskih bojev in se toliko okrepi, da bo mogla na podobna izzivanja italijanskih premijerjev zarožljati s sabljo, na barbarsko zatiranje našega življa pa reagirati z bajoneti naših divizij. Do aneksije so bile prilike v Primorju kolikortoliko znosne. Res je, da so bili uboji in požigi na dnevnem redu, da so se vršila nasilstva nad našimi ljudmi dan za dnevom, toda bilo je nade, da se prilike v Italiji ustalijo in urede in da bo tudi naš človek deležen zaščite, ki jo jamčijo lojalnemu državljanu zakoni. Z nastopom borbenega fašizma pa nam je tudi ta nada odvzeta, kajti doživeli smo zakonite odredbe, ki nam izpodrezujejo sam življenski živec. Doslej so nam zapirali šole, posamezno, ne vseh naenkrat, zdaj pa so jih kratkomalo izpremenili v potujčevalnice. Zadeli so nas s tem na najobčutljivejšem mestu. Mladina ni odporna in je baš v dečjih letih zelo podvržena tujemu vplivu. Odtujila se nam bo doraščajoča generacija, ali pa zapala v temo nepismenosti. Da tretjega ni, imamo dovolj izkušnje z našimi nemškimi šolami po Štajerskem in Koroškem, ki so Producirale same renegate ali analfabete. Drugi silni udarec so nam zadali z novim volilnim zakonom, ki zahteva, da mora vsaka stranka postaviti volilno listo v najmanj dveh okrožjih. Naši kraji spadajo pa vsi pod videmsko okrožje. V nobenem drugem.okrožju ne dobimo potrebnega števila podpisov, ki jih predpisuje zakon za vložitev kandidatne liste. Na ta način smo oropani za ono malo parlamentarno zastopstvo, ki smo ga imeli in naš človek ne bo imel več prilike, da povzdigne glas za svoje pravice z mesta, ki ga čuje Italija in ves svet. Zakonitim potom so spravili fašisti naše ljudstvo ob temeljne pravice, ki jih uživajo manjšine v vseh civiliziranih državah. Politična nadmoč in gospodarska superiornost štiridesetmilijonskega naroda z visoko kulturo, sijajno tradicijo in z osveženo ekspanzivnostjo silno tišče naše ljudstvo k tlom in v očigled tega nam mora biti jasno, da naš narod v zasedenem ozemlju iz sebe samega ne more imeti — kljub visokim moralnim kakovostim — sile, da odoli temu pritisku. Naša inteligenca je deloma izgnana, deloma ustrahovana, da ne more voditi naroda. Podmladka vsled potujčenih šol ne bo. Društveno Življenje, ta šola naše zavednosti, je zatrto popolnoma. Meščanstva nimamo, obrtnikom in trgovcem pa grozi vedno gmotna škoda in propad, ako bi se količkaj ogrevali za našo stvar. Najširši sloji naroda so prepuščeni na milost in nemilost raznim karabinijerskim brigadirjem in maršalom. ’ Vrhutega se opaža, da je s propadom 1 rsta kot svetovnega emporija zadeto na smrt tudi naše gospodarstvo, saj vemo, da je vse zaledje živelo od Trsta in njegove prekomorske trgovine. Tak je položaj in nikak optimizem ni na mestu. Naše ljudstvo v Primorju je zapalo popolnemu poginu v doglednem času, ako ne pride rešitev od zunaj. Tudi če izgubi fašizem na ekspanzivnosti in virulenci, smo lahko uverjeni, da Italija ne bo razveljavila barbarskih fašistov-skih zakonov, ampak bo šlo vse naprej v začrtanem pravcu, pa naj Jbo vlada ta ali ona! Rešitev zasužnjenih bratov je mogoča samo od zunaj, samo od nas! Bolj kot Italijanom velja tedaj naslovno vprašanje nam. Ali smo pripravljeni, da odbijemo morebitni roparski napad soseda na našo zemljo, ali se pripravljamo za dan, ko bo oportuno, da si s silo vzamemo Trst, Gorico, Pulo, Reko in Zader? Naj si merodajni krogi dobro zapišejo to vprašanje, dobro ga naj Premislijo pa tudi tisti, ki slabe državo s svojim bojem za papirnate Principe, ki imajo samo efemeren pomen, in doprinašajo k temu, da tujec Še oholejše in kruteje postopa z nami samimi in z našim zasužnjenim ljudstvom. Lahko se zgodi, da se svetovna konstelacija obrne tako, da bo Paš sovražnik osamljen, kak odgovor bomo tedaj dali kralju, najvišjemu Poveljniku, ko nas bo vprašal: Ali ste, junaki, pripravljeni? Vse naše misli in vse naše delo mora biti usmerjeno na to, da bomo na poziv kralja samozavestno in radostno odgovorili; Smo, na boj na življenje in smrt za svobodo zasužnjenih bratovi Ne zayoljo teatralnosti in pripravljajoč se na avanture, ampak z globoko vero v srcu, da gremo terjat, kar je naše, da gremo osvobojat naše krvi, da gremo otirat solze ... To je naš cilj najbližje bodočnosti, kajti skrajni čas je. Hitimo, da nas usodna ura ne najde nepripravljene in da ne bomo pripravljeni šele tedaj, ko v zasedenem ozemlju ne bo več duš, ki bi hrepenele po svobodi, ne bo več oči, ki bi nas prosile rešitve, ne bo več src, ki bi trepetala za našo zmago — in last non least — ne bo več rok, ki bi zgrabila orožje upora nam v pomoč! To imejmo pred očmi in malenkostni se nam bodo zazdeli domači spori, na tem polju je mesta dosti za vsakogar, ki se hoče udejstvovati v korist naroda. Na tem poprišču se lahko najdemo vsi sprti bratje na složnem delu! JufelleJ srce. Ob I© talnici imgtiifesrta Ctangla. »Hočem, da to, kar je lepega, dobrega in plemenitega v meni, postane last vseh, kakor se naj iz duš vseh izlije veletok vrlin na slavo in čast, v moč in poveličanje naše skupne matere — domovine! V dobi sovraštva in političnih strasti, hinavstva in osebne dobička-željnosti, v času, ko se drugo za drugim vrše izdajstva interesov naroda in domovine, je zapisal te besede mož, ki praznuje dne 12. t. m. svojo petdesetletnico. Engelbert Gangl. Ni treba naštevati kaj je, kje je in kako je deloval. Mnogo so pisali o tem v zadnjih dneh strokovni in politični listi. A več kot morejo povedati vse številke, jasnejše, kot ga nam morejo naslikati vsi slavospevi, ga nam predočijo besede, ki jih je zapisal on sam v letošnjem Sokolskem koledarju o pravem Sokolu: »------ njemu je vse življenje en sam dan dela, izpopolnjevanja, ustvarjanja!« Če za koga, veljajo te besede za brata Gangla. Iz vrst učiteljstva, ki je v predvojni dobi med vsemi intelektualnimi sloji utrpelo,največ gmotnega pomanjkanja in duševnega zatiranja, rešil se je v našo dobo človek, ki ob svoji 501etnici mirno lahko reče: »Čist sem pred seboj in pred — narodom!« Šla je mimo njega polna kupa trpljenja, a on ni zašel med Cankarjeve hlapce. Bil je deželni poslanec, pa ni zlorabljal tega mesta^ niti v osebne, niti strankarske dobičkanosne namene. Zato so ga v lastnem volilnem okrožju ljubili tudi sovražniki. Bil je v svobodni domovini postavljen na odlično mesto, a on ni videl v tem nagrade, temveč je podvojil svoje delo. Delal ni le v uradu, delal je vsak trenutek svojega življenja. V slovenskem slovstvu je stavil časten spomenik, stanovske in gospodarske organizacije učiteljstva ne morejo skriti sledov njegovega dela in glasila UJU »Učiteljskega Tovariša« ni mogoče imenovati, da bi istočasno ne omenjali Gangla. Nad vsem tem pa stoji brat Engelbert — Sokol. Ne paradni repre-sentant in ne zagovornik samo telovadbe, temveč poosebljena ljubezen do onega — kar je dobro, pošteno in čisto. Svoboda, enakost, bratstvo — njemu niso besede, ampak vsebina vsega življenja. Od staroste Idrijske sokolske župe do namestnika staroste Jugoslovenskega sokolskega saveza, vsa ta njegova pot je utrjena v. vzpodbujanje k moralni okrepitvi, zaznamovana z evangeliji o ljubezni do naroda, do svobode. Bilo v tisku, bilo na zborovanjih, povsod je brat Gangl vstajal kot apostol čistega sokolstva, ustanovljenega zato, da brani obstoj naroda. In če šo v sejah nastali mučni trenutki medsebojne razdvojenosti, bila je beseda brata podstaroste, ki je uveljavila pri obeh strankah končni cilj — ne interes posameznika in ne interes organizacije — temveč interes naroda. Napol pesniško zvene njegove besede in glas mu je miren. A kot težki udarci na nakovalo so sekale njegove besede, kadar je v debatah branil — svobodo in čast naroda. Ker nista mu jih narekovala taktika in preračunljivost, temveč njegovo srce. Srce, ki je v ognjenih zubljih osvete gorelo, ko je v pepel spremenjen bil Narodni dom v Trstu. Srce, ki joče, ko se vijejo po idrijskih ulicah in hišah italijanske trikolore. Srce, ki trpi, ko vidi razdvojenost v domovini. Srce, ki mu ni dano, da bi v neskaljeni sreči uživalo dan jubileja, ki pada po čudni ironiji usode na dan našega narodnega ponižanja — Rapalla. Ob tem dnevu prihajamo oni, ki si nam vedno budil ljubezen do zemlje, oblite s solzami in krvjo in kot vezilo Ti prinašamo sveto prisego, da ne bodemo mirovali prej, da boš zopet govoril zbranemu narodu v Idriji o svobodi in da boš zopet vodil Idrijsko župo po Tržaških ulicah. Da bi ne bilo to vezilo med najrevnejšimi! Prad kongresom. članstvo. Vsako organizacijo tvori članstvo in kakršno je članstvo, taka je organizacija, zato pa se bo moralo na kongresu v Splitu razpravljati tudi o članstvu in o tem še v prvi vrsti. Kakor vsi ljudje v katoliški cerkvi niso katoličani in tudi n. pr. vsi vpisani člani radikalne, klerikalne, demokratske itd. stranke, niso radikali, klerikalci, demokrati itd., tako žalibog tudi vsi člani Orjune niso Orjunaši. To je morda najbolj žalostno in najbolj pereče poglavje našega pokreta in vzrok skoro vseh njegovih pogrešk. Da je pa ravno v Orjuni mnogo ljudi, ki niso Orjunaši, je kriva velika pogreška njenih ustanoviteljev, ki se niti sami niso dobro zavedali, kaj ustanavljajo — politično ali nepolitično organizacijo. Po vsem svojem ustroju in dosedanjem delovanju je Orjuna politična organir zacija (ne zamenjati s strankarsko!) par excellence, in če ji vzamemo po- litično jedro, izgubi takoj svoj raison d’etre. In vendar smo v naših listih često čitali čudne trditve, da Orjuna ni politična organizacija in tudi razni člani so to naglašali, oziroma celo rotili vodstvo, da Orjuna ne sme postati politična organizacija. Zadnja oblastna skupščina vojvodinskih Or-jun v Novem Sadu je s tem slepomišenjem končala svojo oblast ter v svoji resoluciji na prvem mestu naglasila, da je Orjuna samostojen političen pokret, politična organizacija. Od tega dne pa vojvodinska Orjuna zopet raste in zavzema v našem po-kretu zopet ono odlično prvo mesto, kakor ga je zavzemala spočetka. Tudi kongres v Splitu mora javno in očito povedati vsemu članstvu in vsej javnosti, da je Orjuna samostojna politična organizacija in da se mora na tej bazi tudi prerešetati naše dosedanje članstvo in sprejemati novo. Že spočetka smo omenili, da je nejasnost glede vprašanja, ali je Orjuna politična ali nepolitična organizacija, največ škodovala našemu po-kretu in povzročila celo vrsto pre-grešk, pa tudi velikih, težko popravljivih grehov. Orjuna je bila vedno politična organizacija in je kot taka pri vsakem dnevnem političnem dogodku zavzela svoje posebno politično stališče, ali ga je obsodila ali odobrila, zavrgla ali sprejela, pograjala ali pohvalila. Stališče Orjune v teh vprašanjih pa je bilo vsakokrat prav gotovo v temeljnem nasprot-stvu s kako stranko, ki je bila pri stvari prizadeta. Če bi hotela Orjuna, da bi tudi vse njeno članstvo sprejelo to stališče, potem bi morala v svojih vrstah imeti same take člane, ki so samo Orjunaši in nič drugega. Temu pa ni bilo tako in tudi še danes žalibog ni! V nepojmovanju bistva organizacije, v vprašanju njenega odnosa do politike, so sestavljalci štatuta in programa tudi nesrečni pasus, da postane član organizacije lahko vsakdo, ki je jugoslovenskega naci-jonalnega prepričanja, pa naj bo sicer pristaš te ali one stranke in član te ali one strankarske organizacije. Tako se je zgodilo, da so prišli v Orjuno prepričani pristaši vseh mogočih strank: demokrati, radikali, zemljoradniki itd. V mnogih krajih so taki strankarji prišli tudi v vodstvo in ker se niso hoteli izneveriti svoji strankarski pripadnosti, so se morali izneveriti pravim ciljem Orjune. Tako se je potem zgodilo, da smo dobili »demokratske« Orjune, »radikalne« Orjune, »zemljoradni-ške« in razne druge strankarske Orjune. In če je glavno vodstvo zavzelo v tem ali onem dnevnem političnem vprašanju hvaleče stališče, je kaka »strankarska« Orjuna zavzela grajajoče stališče. Kar so odobravali pravi Orjunaši, nestrankarji, to so grajali Orjunaši strankarji in kar so počeli Orjunaši demokrati kot Orjunaši, to so grajali Orjunaši radikali kot Orjunaši ter obratno itd. Nekateri strankarji so prišli v Orjuno samo zato, da bi jo izkoristili v namene svoje stranke, zgodilo pa se je tudi, da so celo vodstva strank dala svojemu članstvu tajen nalog, naj stopi v Orjuno, zato da jo bo stranka tako dobila v svoje roke. Pa tudi kjer je bilo vodstvo organizacije nestrankarsko, res samo Orjunaško in je kot tako zavzelo stališče v kakem političnem vprašanju, je nale- telo na neodobravanje tega ali onega strankarsko obeleženega člana. Danes se nahaja Orjuna pred novo dobo, pred drugo svojo fazo ter se z vsemi silami svoje mlade moči pripravlja, da si postavi končnove-Ijaven program, jasno opredeli svoje cilje in določi pota do njih, a tudi v tem odločilnem trenutku jo skušajo ovirati njeni neorjunaški člani — srrankarji. Pot Orjune vidijo vsi pravi Orjunaši jasno pred seboj, ta pot pa vodi preko strank navzgor do svetlega cilja, katerega dosega pomeni smrt strank in strankarstva; nič čudnega ni torej, če Orjunaši-strankarji trepetajo že pred samo mislijo, da bi na kongresu v Splitu utegnili zmagati ti — pravi Orjunaši, zato skušajo vnesti v organizacijo razdor in gotovo je, da bosta 1. decembra v Splitu trčili skupaj dve' ostro ločeni grupi: Orjuriaši-stran-karji, ki bodo hoteli, naj ostane Orjuna še nadalje taka kakršna je bila doslej, to se pravi, naj ostane še nadalje taka, da bo nudila možnost izkoriščanja in Orjunaši, ki so res samo Orjunaši in ki bodo hoteli enkrat za vselj to onemogočiti ter Orjuno popolnoma osamosvojiti in jo povesti tja, kamor jo kliče domovina. Prepričani smo, da bodo zmagali pravi Orjunaši in enkrat za vselej onemogočili vsako strankarsko eksploatacijo našega pokreta. Predznakov, da bodo zmagali pravi Orjunaši, je dovolj. Ravno v »Vidovdanu«, glasilu vojvodinskih Orjun smo či-tali te dni sijajen članek J. M. Ne-krasovljeva, v katerem zahteva, da na predstoječem kongresu: 1. vržemo iz organizacije vse one strankarsko obeležene člane, ki so jo kadarkoli in kakorkoli hoteli izkoristiti ali pa so jo izkoristili v svoje zasebne, osebne ali strankarske namene; 2. vržemo iz Orjune vse one člane, ki s svojim dosedanjim ponašanjem in delom niso vedno in povsod podali dokaza, da se brezpogojno drže devize: »Domovina nad vse!«; 3. potisnemo z vseh važnih mest naše organizacije vse one »prazne glave«, ki se z močjo svojih bolnih ambicij »drže nad vodo« in 4. podamo popoln dokaz in po-1 polno garancijo, da so definitivno in za vse čase prekinjeni vsi odnošaji Orjune do vseh strank, strankarjev in klik, v kolikor so taki odnošaji kadarkoli in kjerkoli obstojali. Predlog brata J. M. Nekrasov-ljeva je popolnoma pravilen in se mu morajo pridružiti tudi slovenske Orjune. V Orjuni ni mesta za nobenega strankarja, pa naj bo to že demokrat ali radikal, zemljoradnik ali karkoli. Kdor hoče ostati v Orjuni, se mora odreči vsakemu strankarstvu, izjaviti mora, da ostaja samo Orjunaš in nič drugega. Isto mora veljati tudi za vse one, ki bodo še vstopili v Orjuno. Gotovo je, da bomo radi tega izgubili nekaj članov, toda ti člani itak niso nikdar bili pravi Orjunaši in je zato bolje, da gredo. Bolje je, da nas je manj, pa smo tisti res pravi Orjunaši, kakor pa da nas je veliko, pa smo Orjunaši radi neorjunaških namenov. Komaj takrat, ko se to zgodi, bomo lahko rekli, da je Orjuna faktor, da je to, kar hočemo in kar zahtevajo interesi domovine. Potem med nami tudi ne bo več diferenc. Sicer pa smo prepričani, da bomo za vsakega člana, ki bo radi tega moral zapustiti ali pa bo sam zapustil organizacijo, dobili najmanj 10 novih, ki bodo res pravi Orjunaši. Če hočemo uresničiti naše načrte, rešiti našo državo in naš narod ter ga povesti v boljšo bodočnost, potem moramo zrušiti in odstraniti največje zlo našega časa, največjo nesrečo našega naroda in naše države — današnje stranke in strankarstvo, to pa nam ne bi bilo nikdar mogoče, če bi imeli v svojih lastnih vrstah ljudi, ki so sami stran-karji in ščitijo te stranke in strankarstvo. frbo^eOska sprem©g©k©nna dmllba. Naš zadnji napad na gornji naslov je imel to posledico, da je rudarska oblast odredila preiskavo, ki pa je seveda tako končala, kakor smo pričakovali. Tozadevno smo prejeli od rudarskega urada sledeči dopis: Rudarsko glavarstvo v Ljubljani. Štev. 2907. Ljubljana dne 2. nov. 1923. Uredništvu »Orjune« v Ljubljani. P. n. se naproša, da objavi z ozirom na članek »Trboveljska premo-gokopna družba. Skrivnosti pri združenih bratovskih skladnicah v Trbovljah«, v listu »Orjuna« z dne 21. oktobra 1923, št. 43, v prihodnji številki sledeče: »Štev. 2907. Uradna objava. Z ozirom na članek »Trboveljska premogokopna družba, skrivnosti pri Združenih bratovskih skladni-cah v Trbovljah« v listu »Orjuna« z dne 21. oktobra 1923, št. 43, objavlja podpisani urad: Kljub temu, da rudarsko oblastvo ni dvomilo na korektnem, zakonu in pravilniku odgovarjajočemu postopanja Združene bratovske skladnice v Trbovljah, je dalo v dneh 23. in 24. oktobra 1923 po svojem odposlancu poslovanje bratovske skladnice preiskati. Preiskava ni dala povoda za kake ukrepe. Uradni odposlanec je pozval potom rudniškega ravnateljstva članstvo, da prijavi svoje pritožbe, s sledečim razglasom, ki je bil že 23. oktobra 1923 pri vseii obratih raz-vešen: Razglas. Na podlagi dopisa v časopisu »Orjuna« z dne 21. t. m. se vrši od strani rudarskega glavarstva v Ljubljani pri bratovski skladnici v Trbovljah stroga revizija. Poživljajo se vsi člani te ustanove, kateri bi imeli glede uprave, poslovanja ali iz katergakoli vzroka pomisleke ali pritožbe, da se naj zglasijo zanesljivo v sredo, dne 24. t. m. od 8.—10. ure predpcldan in od 2,- 4. popoldan v pisarni bratovske skladnice, da tam dajo pritožbe etc. na zapisnik. Trbovlje, dne 23. okt. 1923. Ker se ni nikdo prijavil, je zadeva za podpisani urad končana. Kr. rudarsko glavarstvo.« Rudarski glavar in dvorni svetniki Inž. Strgar. Sedaj pa čujte in strmite, kako se je ta preiskava vršila. Isti dan, ko je delegat rudarskega glavarstva g. Dular vršil preiskavo, je dalo vodstvo Trboveljske prernogokopne družbe ob 10. url razglas delavstvu na znanje, dasi se je preiskava pričela že ob 8. uri. Kdor pozna razmere pri rudniku, ta bode vedel, da je vsled tako nastavljenih ur preiskave vsako delo brez uspeha. Prva Šlhta gre ob 6. uri v jamo. Ta niti ni vedela, da se vrši preiskava. Druga šihta gre ob 6. uri domov in tudi ta ni vedela za preiskavo, ker je bil razglas šele ob 10. uri nabit. Ob 14. uri se zopet vrši izmenjava delavcev. Jasno pa je, da ne bo delavec, ki je zamazan in utrujen od dela, hitel v pisarno, ampak h kosilu; četrta šihta pa, ki je edina lahko vedela za preiskavo, je morala v jamo. In tako se je meljita preiskava naivnega g. Dularja tudi završila kakor smo pričakovali. — Da pa ne bode imelo slavno rudarsko glavarstvo preveč težkoč, mu dajemo v pojasnilo naš materija!, ki so nam ga preskrbeli naši trpeči bratje rudniških Orjun. Mi vemo sicer, da se zakon o zavarovanju delavcev ne nanaša na bratovske skladnice, da pa javnosti dokažemo resničnost naših navedb, prinašamo sledečo kalkulacijo: Da v resnici rudarji plačujejo 20, odnosno 25 Din mesečno preveč navajamo. Po novem zakonu Z. Z. D plačuje podjetnik in delavec skupaj v dobi od 1. julija 1922 do 1. januarja 1923 5% od zavarovane mezde. Vzemimo primer: v XVII. mezdnem razredu je zavarovana mezna 40 Din 5% od te je 2 Din. Torej delavec in podjetnik plačata skupno na dan 2 Din. Ker pa § 35. odst. 5 z. z. a) veleva, da plačujeta delavec in podjetnik vsak polovico, odpade torej na vsakega po 1 Din na dan, na mesec 25krat 1 Din, je 25 dinarjev, (po § 21. odst. 4 d z. z.) se zaračuna mesec s 25 dnem. Vsi rudarji so pa plačevali (v dobi od l. julija 1922 do 1. januarja 1923) 51 Din na mesec ali 24.50 na 14 dni, kar se komisija lahko prepriča iz Delavskih plačilnih listov (Trb. premog, družbe). Fak- tura je, da so rudarji v dobi od 1. julija 1922 do 1. januarja 1923 plačevali 100% preveč, ali bolje rečeno delodajalčeve in delojemalčeve skupne prispevke. Da pa je narastla vsota 12 milijonov, navajamo sledeče: Trboveljska prem. družba ima ca 10.000 delavcev zaposlenih. Ker pa niso vsi v XVII. razredu zavarovani, vzamemo zato povprečno vsoto 8000. 'Delavci plačujejo v dobi od 1. julija 1922 do 1. januarja 1923 26 Din preveč — v dobi od 1. jan. 1923 pa do danes 6% od zavarovane mezde (po naredbi min. za socijalno politiko se je s 1. jan. 1923 zvišal prispevek od 5 na 6%), to je v XVII. mezd. razr. 2.40 Din (skupno s prispevki delavca in podjetnika). Delavec ima plačati samo V2, to je 1.20 Din na dan ali 25krat, je na mesec 30 Din. Delavci pa plačujejo 51 Din — je razlike 21 Din. Ker je delavec plačeval v dobi od 1. julija 1922 do 1. januarja 1923 26 Din mesčno, je v tej dobi 7 me- P r i s za dobo od 1. VII. 1922 secev torej 7 X 26 = 182 Din. — V drugi dobi od 1. jan. 1923 do danes 21 Din, a doba ima 10 mesecev je 10 X 21 = 210 Din, torej skupno (za obe dobi) 210 + 182 = 392 Din preveč. Torej je plačalo 800 delavcev X 392 = 3,136.000 Din ali 12,544.000 kron. Tako smo dokazali prvo točko naših očitanj in mislimo, da bodo naša izvajanja tudi slavni rudarski urad zanimala in pričakujemo tudi od istega, da bode vsaj poskušal tako gorostasne nedostatke odpraviti. Iz tega bo vsakemu delavcu jasno razvidno, kako so ga oškodovali njegovi zaupniki takrat, ko so zahtevali, da se zakon o zavarovanju delavca ne sme uporabiti pri bratovskih skladnicah. Da pa bode to dejstvo za vsakogar še posebej razvid-dno, navajamo podstoječe skrižaljko, ki jasno kaže, kako različni so prispevki, ki jih delavec plačuje pri bratovski skladnici na jedni strani in pri ostalih podjetjih na drugi strani. pevki do 1, I. 1923 (5 % skupnih). po zakonu § 21 z. z. d. (po prispevkih okrožnega urada v Ljubljani) "O o 'S ■v XIV. XV. XVI. XVII. Ig .g .s n. • S M a o -T3TJ o dan 1-20 1-44 1-70 -•60 -72 -•85 h »s tj > II -e'o O na teden 7-20 8-64 10-20 12’• 3-60 4-32 5-lC h ii .s.s CL it ■l? o S0-- 36*- 42-50 50-- 15- 18-— 21-25 25-- pri bratovski skladnici nezakonito "8 *a XIV. XV. XVI. XVII. !i > fi S-D .jr.g I s •s S II S-0 dan 1*20) 1*205 1-44) 1-44) 1-70) l-70( 1-20 1-44 1-70 'h -T3 O O <0 J5 a o S i teden 8-64) 8-64 10-20 10-20 12--) 12"—) 7-20 8-64 10-20 12- ii t a. S" na mesec 30--30 30-- 36-—| 36' 36-- 42-50) 42-50 50-— 50 42-50 50*- Plača delavec preveč na mesec 15'- + 1--* 16*- 18-- + 1- 19"— 21-25+1--* 22-25 25-_ + !•_* 26-— * Je nekak podporni fond, kateri je tudi protizakonit glasom novega zakona. Prispevki za dobo od 1. I. 1923 do danes (6%). po zakonu § 21 z. z. d. (po prispevkih Okrožnega urada v Ljubljani) G -O 8 2 XIV. XV. XVI. XVII. h Ji — ll-o ’C*'J a. 4 $ j a. o O 1 don 1-44 173 2-04 2-40 -•72 -•86 1-02 1-20 £ > u T3 a. ■r .S TJ T! O na teden 864 10-37 12-24 14-40 4-32 5-18 512) 7-20 !j JA -3 |.s a. a J3 a oj T3 T3 O 36- 43-20 51-- 18- 21-60 25-50 30-- pri bratovski skladnici nezakonito a ■o 8 S XIV. XV. XVI. XVII. ?! II ra .3 a o 'O -a O na dan 60-- * Je nekak podporni fond, kateri je tudi protizakonit glasom novega zakona, 2-40 2-88 3-40 4-_ 1-20 1-44 1-70 fs > -> « I: I -TJ T3 O na teden 14-40 17-30 20-40 24*- 7-20 1-64 10-20 12*- '1 « 0.3 > jaS > 4) v* .2 .s CL i ja O. it T3 •V O 60*- 72*- 85- too- 30-- 36-- 42-5C 50-- Plača delavec preveč na mesec 12’- + l—" 13*— 14-40 +1- 15-40 17*—J-1-- 18"- 20-— +1*—" 21*- Največja krivica pa je, da je moralo delavstvo plačati bratovski skladnici vse zaostale prispevke za dobo stavke in to celo dvojno. Pri tem povdarjamo, da se v času stavke niso izdajali bolniški listi tako, da so morali oboleli rudarji sami plačati zdravnika in zdravila. O tem lahko pričajo delavci in bolniške knjige, glasom katerih je padlo število bolnikov za časa stavke na ne-čuven procent, dasi je ravno v istem času razsajal v trboveljskem rayonu legar. Da so morali delavci v resnici plačati protizakonito za dobo stavke vse prispevke in to dvojno se lahko razvidi iz sledečega dopisa in iz Delavskih plačilnih listin (doba IX./2.). Ta dopis glasi: Prepis! Trbovlje, dne 20. sept. 1923. Tit. Obratno vodstvo X. Oziraje se na svoječasni dopis centralnega ravnateljstva, o kojem ste bili obveščeni z dne 20. 8. t. 1., v katerem nam isto naznanja, da se bode moralo delavstvu v smislu § 55. »Zakona o zavarovanju uelav-'cev« celokupne prispevke za bolniško in provizijsko zavarovanje za dobo stavke naknadno odtegniti, Vam naznanjamo, da se naj ti zaostali prispevki, in sicer katere plača zavarovanec in one delodajalca, odtegnejo v plačilni dobi od 9.-23. sept. t. I. Ti dvojni prispevki naj se stavijo v separatni rubriki plačilne liste ter se naj posebej izkažejo v re- kapitulaciji. Normalni prispevki se naj odtegnejo v navadnih kolonah. V isti plačilni dobi se povrne vse zaradi stavke odtegnjene kazni, v kolikor se to že ni med stavko storilo. Povrnjene kazni se naj vstavijo v rubriko »Opomba« plačilne liste in se izplačilu prištejejo. Vse zapadle dajatve bratovske skladnice se bodo naknadno izplačale. Trb. prem. družba. Ker se ta dopis sklicuje na § 55. z. z. d), povdarjamo, da se ta § sploh ne nanaša na to, ker mu nasprotuje § 35. odstavek 2. z. z. d), torej odtegljaji nimajo zakonite podlage. Po zakonu je delodajalec dolžan delojemalca odjaviti. Ko se je toraj stavka začela, bi morala »Trboveljska« svoje delavstvo odjaviti in je tudi izrecno povdarjala, da smatra vsakogar, kdor ne pride tekom 48 ur na delo odpuščenim. Če Trboveljska svoje delavce ni odjavila pri bratovski skladnici, je prevzela tudi odgovornost za posledice. Nikakor toraj ne gre, da mora delavstvo sedaj naknadno plačati prispevke za dobo stavke in to ne samo za sebe, ampak celo tudi za svojega izkoriščevalca. Iz zgoraj navedenega je jasno razvidno, da se je kršit zakon. Ako sedaj Trboveljska naknadno plačuje porodnino, ne menja ničesar na stvari. Zakon se je.kršil in kršili so ga v prvi vrsti inozemci, kakor smo trdili zadnjič, ker so vsi ravnatelji in delovodje inozemci. Omeniti je pri tem le še, da uradništvo bratovskih skladtiic ne zadene nobena krivda, krivda leži edino na vodstvu »Trboveljske družbe«, ki je mnenja, da lahko dela kar hoče. Da pa temu ne bode tako, smo opozorili rudarsko glavarstvo, da napravi red. Seveda je uspeh preiskave gotovo negativen, če se ista vrši pod takimi, pogoji, kakor se je vršila zadnja. Za danes končamo. Rudarskemu uradu smo tudi pripravljeni služiti z imeni oškodovanih delavcev. Ne nastopamo demagogično, čudimo se pa dejstvu, da niti eden od dolge vrste delavskih »rešiteljev« ni smatral vrednim, da bi posvetil v to zadevo. Da, da tu se ne da ničesar zaraditi in tudi zameri se lahko človek visokim gospodom pri Trboveljski pre* mogokopni družbi. Katoliški duhovnik o Orjuni. Član splitskega Oblastnega Odbora Orjune, kanonik don Franjo Sinolja, je o priliki razvitja prapora Orjune v Sučurcu zbranemu ljudstvu in članom govoril sledeče: »Draga bračo! Velike ideje, ki so jih učenjaki tekom vekov narodom propovedo-vali kot obče koristne, so bile s po-četka predmet zasmeha in so se smatrale neizvedljivim, kaj se je zgodilo s Kolumbom, ko je dokazoval učenjakom, da razven znanih delov zemlje' obstoje še drugi, nepo-znani deli zemlje? Smejali so se mu in kraljica mu je dala par starih bro-dov, da se ga odkriža... Proti Gallileu Gallilei, ki je dokazoval, da se zemlja vrti okoli solnca, se je dvignilo vse, ne samo Cerkev, tudi vlada in javnost je bila proti novemu nauku. V Italiji je cela stoletja tekla kri, mesto proti mestu, selo proti selu se je dvigalo na medsebojne poboje. Bilo pa je tudi ljudi, pametnih in domoljubnih, ki so delovali za ujedinje-nje Italije in propovedovali spas naroda edino v tem. Ko je došlo do ujedinjenja, se je tudi narod spametoval. Da, Italija nam lahko služi za vzgled in se od nje lahko tudi mi marsičesa naučimo. Poštenjak Massiaro d’ Azeglio piše o svojem narodu, da pač ima razne sposobnosti, da je izvanredno nadarjen za kiparstvo, glasbo, slikarstvo itd., ima pa tudi veliko napako, ki se mu je ne more oprostiti: dvoličnost, zahrbtnost in hinavstvo. Vprašam vas pa, kaj je premagalo te napake? Ne macchiavelli-zem, ampak poštenje! Tudi mi smo imeli velike može, še ko smo bili v robstvu, proroko-vali so nam boljše čase, nas tešili, da pride dan svobode, in niso nas prevarali. Trudili so se, da vzgoje in utrde v nas pošteno narodno dušo, da ljubi in brani svoje in spoštuje tuje, čegar Italijani nimajo... In glej, ko smo takorekoč čez noč dobili svobodo in se ujedinili v državo pod narodnim kraljem Petrom, so se že s početka pojavili razdorni elementi, ki so hoteli uničiti to jedinstvo. Delajo se napake na eni in na drugi strani, lek zoper vse to pa je 11 a c i j o n a 1 i z e m , ki je poklican, da umiri duhove, iztrebi gnilobo in da dd pravce, kako se pride do miru, ljubezni in reda ter do napredka vsakega stanu v naši domovini. Komaj se je pojavila Orjuna, da vzpostavi red in da brani jedinstvo, že so letala z vseh strani sramotenja na mlade borce. Pretepači, razbojniki, azijati, sovražniki Cerkve, Ve-lesrbi, sploh vse so nam izrekli! Orjuna pa koraka z vedrim in poštenim čelom, ona ni stranka in podpis ra vsakogar, kdor je za jedinstvo, ne usiljuje se, da vsakemu svoje pa bodi delavec, težak ali gospodar. Orjuna se nikomur ne klanja in vsakomur, kdor gleda samo svojo korist, zakliče: Ti nisi Jugoslovan, ker Jugoslovanstvo zahteva od nas žrtev, da zgradimo lepo in močno Ju- goslavijo. Kristus, ki je prišel, da preporodi človeštvo, ki je propovedoval bo-žanstveno resnico, delal dobro in ljubil ne samo cel človeški rod, temveč je pokazal posebno gorečo ljubezen do domovine, je lf božjega hrama trgovce. Današnji lopovi bi ga proglasili za nacionalista in pretepača, ker je imel drzno čelo, da je z bičem iztiral razbojniške mešetarje iz svetišča. Kristus — nacijonalist? Delal je, da popravi napake ljudstva! Vi, Orjunaši, ste pozvani, da popravite one, ki so pogubni za jedinstvo. Posameznik naj ne podvzenia Stev. 53. ~1 , -r- ničesar, kar bi moglo škodovati vodstvu Orjune! Kako se je ponašala hrabra srbska vojska napram svojemu kralju v onem pogubnem času, ko jej je kralj dal na izbiro, da se vrne domov ali da dalje umira za svobodo domovine? Gladni in izmučeni so vojaki enoglasno izjavili: Kjer je naš kralj, tam smo tudi mi! Mali ostanek vojske, ki se je rešil preko albanske Kalvarije, je s Tretje leto Rapalske pogodbe teče, tretje leto naše sramote, naše-ga Ponižanja in naše jeze. Naša bol še ni zabrisana, naša rana §e ni zaceljena, bolj kot kdaj P[ei čutimo kako krvavijo pljuča Slovenije! — Ob tretji obletnici naše žalosti ne jadikujmo, ne obupajmo! Solze ne pomagajo nič, le delo Pomaga! Močnejše morajo biti naše vrste, krepkejša mora biti naša pest, bolj jedka naša beseda! Orjuna je nastala vsled nezdravih razmer in je reakcija proti ko-rupciji, pretiranem strankarstvu, Proti nesposobnosti in strahopetno-Orjuna je bič za nepoštene, je ^rah za nesposobne! Napredovanje Orjune pomeni zatiranje suženskega duha v nas, pomeni razmah jugoslovanske samozavesti in zmaga Orju-pomeni ozdravljenje naše bolne države. Kdor je močan, kdor pogumen, Kdor delaven, ta stopi v naše vrste! NiČ obotavljanja, v odlašanju tiči lenoba! Komur je mar zdravje in moč na§e države ne bo ne len, ne strahoten, ampak bo borec naših prvih Vrst! Dopis »Orjuni«. Kot učitelj in Sokol smatram za svojo dolžnost, da Pfosim tudi za sprejem v organiza-?*i° jugoslovanskih nacijonalistov. Razmere na Primorskem — sam sern Primorec — in uspešni energični nastopi Orjune v narodnih za-devah me naravnost silijo k tej naj-Ilacijonalistični organizaciji. Prosim, oprostite mi, da ob tej 0r>liki, ko imam že pero v roki, iz-to, kar imam pravkar v mi-*‘h, dasi ni v neposredni zvezi z do-®°dki, ki razburkavajo naša srca. Narodno- obrambni m u-2ej imam v mislih, katerega ustanovitev bi imela svoj važen pomen, deja ni nova; že pred svetovno voj-j}° (menda leta 1913.) sem imel pri-‘ko videti tak (potujoči) muzej v Riškem »Trgovskem domu«. Za dve polni sobi je bilo razloženega jpadiva, ki je pričalo o razmerah, ki o vladale v takrat obmejnih, danes ečinoma neosvobojenih krajih Korotana in Primorja. Danes imamo za Jooj že leto 1914. in vso svetovno ’°jiio, koroški plebiscit, italijanska gasilstva in drugo. Predvojna zbir-,,a> katera mislim ne more biti zgubana, bi bila torej danes znatno podana. , Narodno - obrambni muzej bi ‘Ogla oskrbovati, zbirati materijal ,j drugo naša narodno - obrambna u a’ pa ta ne> nai se oSmiie in ko x poc* okriljem Orjune. Je Vit p0 prav vseeno- kdo je ustano-. *Hn varuh narodno-obrambnega l|zeja, glavno je, da se ustanova Uresnlči. gj V Ljubljano, kulturno središče ovenije, prihajajo pogostoma tuji, pomočjo dobrovoljcev na novo tvegal na solunski fronti svoje življenje za svobodo domovine. Tudi mi vsi moramo tako delati, prenašati napore, žrtvovati tudi same sebe in postati nacijonalisti. Pripravljeni moramo biti celo umreti za domovino in ta lepa in plemenita smrt za Jugoslavijo nam mora biti kot najvišji cilj v času, ko je domovina v nevarnosti!« Plamen našega navdušenja mora zaplapolati po vsej naši državi. Orjuna mora biti jedro zdravja, mora biti srce naše moči. Orjuna mora biti naša straža čuvarica! Ob tretji žalostni obletnici, čujte naš klic: Ne več takih pogodb! Ne več izdajstev! Ne več ponižanj! Dovolj smo tlačili jezo, do vrha je nalita čaša naše potrpežljivosti. Takih pogodb ne več! Podpis te pogodbe je intonacija mrtvaške koračnice našim primorskim bratom. Ob stoku izdanega Primorja prisegamo, da pade naše maščevanje na naše izdajalce! Ob joku primorskih mater, da bomo izčistili našo državo in dvignili njen ugled! Na Kalvariji Primorja prisegamo, da bomo maščevali njih bolest! Zato pa je treba moči, zato pa je treba pesti. BRATJE! SESTRE! Še so tu — tam razredčene naše vrste! Dopolnimo vrzeli, dvignimo naše zastave strnimo naše moči, da bo bolj jedka naša beseda, bolj oster naš meč, bolj divji naš bojni krik! odlični gostje iz inozemstva. Mnogi se interesirajo ne samo za razvoj obrti in industrije, pač pa tudi o naših narodnostnih razmerah. Kdor se pa za te ne zanima, je treba da mi zanimanje o našem trpljenju za svobodo v njem vzbudimo. Koliko je še Jugoslovanov, ki naše zgodovine dovolj ne poznajo, saj še to kar slišijo od druzih ali čitajo, ne verjamejo, da je resnično. Pokažimo potem vsem narodnoobrambni muzej, ki bi povedal več, nego vse izgovorjene in tiskane besede. Vsi, ki dotlej ne bi verjeli, da smo Jugosloveni kot narod premfto-go trpeli vsled nasilstev ošabnih in hinavskih tujcev in trpimo danes temveč, čimbolj postajamo kultur-nejši — bi morali svojo sodbo o nas revidirati nam v prilog. Vsakdo, ki ima količkaj sočutja do bližnjega, bi moral nam pomagati. Iz vsakega našega narodnega mlačneža, bi moral postati izrazit nacijonalist. Smatram kot umestno, da Orjuna sproži idejo po ustanovitvi stalnega narodno - obrambnega muzeja v Ljubljani. Bliža se obletnica rapallske pogodbe, nesreče našega naroda. Bilo bi sramotno za vse Jugoslovene, če bi šli molče preko te obletnice, kakor je bilo dovolj žalostno, da so se manifestacije za Primorce in protesti zoper italijanska nasilstva omejili le na Slovenijo in se niso razširili čez celo Jugoslavijo. Naj bi ne bilo tako 12. t. m., ko bi le nadaljevali to, kar smo začeli 27. okt. 1.1. Orjuna, Sokolstvo, Jugoslovanska Matica. Kolo jugoslovanskih sester i. dr. imajo razpredene svoje krajevne organizacije in društva po vsej Jugoslaviji — vso Jugoslavijo bi moral 12. t. m. pretresti vihar protesta proti kršenju rapallske pogodbe (podpisa pogodbe) in obnoviti bi se morale manifestacije za neodrešene Jugoslovane. Naj bi 11. t. m. (ko je ravno nedelja) vsak Jugoslovan daroval primeren znesek v narodne svrhe. (Banke, velepodjetja, trgovci...!) Razpečaval naj bi se odkupni znak (listič) v korist Jugoslovan-^ ske matice. Od vseh javnih prireditev naj bi pripadel ves ali vsaj del dobička v korist Jugoslovanske Matice. Priznajmo, da so japonske žrtve bile vredne naše podpore; saj smo kulturni ljudje in imamo sočutje do nesrečnikov. Ali kakor je bil priporočljiv »japonski dan«, tembolj bi morali vsi nacijonalisti zahtevati, da se priredi »daritveni dan za need-rešene Jugoslovene« po vsej Jugoslaviji (ne samo v Sloveniji). Če bi ta dan povprečno vsak deseti Jugoslovan daroval le 1 dinar, bi Jugoslovanska Matica dobila ca 1 milijon dinarjev. Storimo na dan nesrečne obletnice vsaj nacijonalisti to, kar nam narekuje srce za zatirane sužnje našega rodu. Opomba Orjune: Se po- polnoma strinjamo in vsled tega tudi priobčujemo. Delali bodemo z vsemi silami v tem smislu, toda danes smo še slabi, moramo skrbeti v prvi vrsti za prerojenje naroda v nacijo-nalnem duhu in smo trdno uverjeni, da nas bo našla prihodnja obletnica Rapalla drugačne. Iz Škofjeloke. V nedeljo je tukajšnja podružnica Jugoslovenske Matice priredila v sporazumu in s sodelovanjem vseh strank in organizacij na trgu protestno manifestacijo zoper -nasilstva Italijanov nad našim življem v Primorju. Ob velikanski udeležbi vseh slojev je otvo-ril shod predsednik Orjune^in Jugoslovenske Matice g. Joso Čeh. Shodu je predsedoval tukajšnji župan g. Josip Hafner. O predmetu je govoril g. župnik dr. Janko Arnejc. V temperamentnem govoru, ki mu je prihajal iz srca, je govornik orisal težavno stališče Slovencev v Primorju ter podčrtal zlasti zadnja barbarska nasilstva. Z vzklikom na kralja je zaključil predsednik shod, ki je sprejel enoglasno naslednjo resolucijo: Na javni manifestaciji dne 28. oktobra 1923 v Škofjiloki zbrani slovenski narod enodušno protestira pred vsemi kulturnimi narodi sveta proti barbarskemu nasilju zoper naš narod onstran meje od strani italijanskih oblasti, goriške, tržaške in puljske prefekture, «ki ukinjajo slovenske šole, odstranjajo domorodno slovensko učiteljstvo in duhovščino ter naravnost brutalno zahtevajo italijanske prevode vseh slovenskih časopisnih objav v slovenskem časopisju ter poživlja-m o jugoslovenske predvsem pa slovenske poslance, da dvignejo energično glas zoper ta kulturni škandal, kakor mu ni enakega v človeški zgodovini ter zahtevamo od naše Narodne vlade da predvzame vse korake ne samo pri italijanski vladi v Rimu marveč pri vseh vladah kulturnih narodov in pri Zvezi narodov, da ščiti naš narod in poskrbi, da se omenjena nasilstva ukinejo in nikoli ne ponove. Trbovlje: Dragi prijatelji in prijateljice v Hrastniku! Dobro se še spominjate preokreta iz leta 1918, ko smo se osvobodili tujega jarma. Ravno takrat smo videli v Vas kako strogo nacijonalni duh je vladal v Vaših zavednih srcih. Toda, ker se nismo pravočasno zbudili iz omedlevice v katero smo padli od veselja na dan osvobojenja in smo pozabili na delo in na dolžnost, katero bi moral vsak pojedini naš državljan točno in vestno vršiti ne pa nasprotno, da smo odpuščali raznim demagogom in egoistom, da so napravili med nami razdor, katerega so znali prav izvrstno zlorabiti tu-jerodci in nam nenaklonjeni tuji kapital. — Zato Vas pozdravljamo trbovelj-čani, kot Vaši najbližji prijatelji, kateri smo se že zavedli, kaj nam je potrebno in mislimo, ter smo trdno prepričani, da so med Vami še tudi danes poštena srca, katera nam bodo naklonjena in nočejo zaostati niti koraka za nami. Že danes Vas poživljamo, da zbirate potrebni materijal za našo nadaljno delo. ker veste dobro, kako težko stališče zavzemam ravno (v naših zaduhlih dolinah) v tem kritičnem času. — Kličemo pa Vam, da si moramo izbojevati našo sveto idejo prej ali slej i ali pa častno podležemo (poginemo) res, kot pravi državljani naše mlade »Jugoslavije«, ter Vam kličemo Vsi za nacijo! Trboveljčani. Šoštanj. Po razvitju prapora Orjune so se čutili tukajšnji Nemci in nemčurji ogrožene v nadaljevanju svojih protidržavnih mahinacij, zato so pospešili ustanovitev udarnikov (to je udruženje delavskih rediteljev). Proti omenjeni organizaciji ne bi imeli ničesar, nasprotno, odobravali bi jo, če bi ista nastala strogo po socijalističnem programu. Ker pa vemo pozitivno, da so tukajšnji »udarniki« samo plačanci tvrdke »Woschnagg & Sohne« in drugih številnih nemčurskih hujskačev, kar so tudi tukaj takoj po svojem postanku že neštetokrat dejansko pokazali, zato ne moremo omenjene organizacije priznati dostojne in resne po socijalističnem programu, temveč jo upravičeno smatramo za čisto navadno, plačano »Leibgardo« tukajšnjih nemčurskih kapitalistov. Njih glavni cilj ni telesna vzgoja niti kulturna, na katero se ob vsaki priliki sklicuje zlasti njihov predsednik Anton K o r a d e j, ki je celo zaupnik tukajšnjega delavstva, temveč njihov program je sistematično ogrožanje in zavratno napadanje s koli in noži nas zavednih Slovencev. Kakor smo že poročali, so z nožem težko ranili tukajšnjega Sokola Čebula in Destovnika, oba čevljarska pomočnika, za katero nesramno dejanje je eden napadalcev, Škruba Franc, že dobil 4 mesece težke ječe, drugi napadalec, Rogel-šek, pa še čaka svojega plačila. Predsednih »Udarnikov« Ant. I< o r a d e j se je baš prošlo nedeljo, 4. t. m. izkazal ponovno kulturno neumorno delavnega junaka pri zavratnem napadu na tukajšnjega lekarnarja. Veliki junak-udarnik K o -r a d e j je pod zaščito temne noči s svojo oprodo udarnikom Rudolfom Ferderjem izvršil svoj eminentno »kulturen« čin s tem, da je povsem mirnega pasanta pobil na tla in mu prizadel več telesnih poškodb. Za takšne čine in za vzdrževanje takšnih »kulturnih« udarnikov je tvrdka Woschnagg & S6hne« svojim ubogim, izstradanim delavcem odtegovala težko, s krvavimi žulji prisluženi denar in šele na oster protest zavednih delavcev, treznih in pravih socijalistov je ustavila nadaljnje odtegljaje, nakar je morala tvrdka »Woschnagg & Sohne« za svojo »kulturno« udarniško gardo sama prispevati večji znesek na račun delavskih žuljev. Prepričani smo, da bo tudi delavstvo v kratkem moralo uvideti namen tukajšnje organizacije udarnikov, ki služi edinole v varnost tukajšnjih nemških kapitalistov in goji besno sovraštvo proti vsemu slovenskemu življu. Delavstvo bodi previdno in misli že enkrat s svojo glavo! Ne daj se voditi od takih nočnih junakov-udarnikov, ki za tvoj denar ščitijo nemški kapitalizem! IZ MIRNE. Žalostno a vendar resnično! G. Antona Kastelica pozna skoro vsak Mirnodolčan. Zato se nam zdi potrebno, da navedemo par poglavij, ki se tičejo njegove jugoslovanske zavesti. O. Kastelic trdi, da je trinog, bivši cesar Franc Jožef še danes njegov vladar. On pravi, da preje ko je bil še Franc Jožef, je bil gospod, danes pa je berač. (Čeprav je večkraten milijonar.) Da se pa izkaže vreden spomina na blaženega Francelna, ima v svoji hiši obešeno njegovo sliko. Ker pa tukajšnja Or-ju-na ni dovzetna za take spomine je sliko odstranila. To je pa bilo preveč za g. Kastelica. Da bi ljudje ne mislili, da nima nobene slike več v zalogi, je obesil še večjo kot je bila prejšnja v svoj javni lokal. Tako je prišel Franc Jožef zopet do veljave. Mislil si je dični patrijot pa, da Orjuna ne bo več žalila pietete do pokojnika. Bil pa je kruto razočaran, ko je Orjuna v nedeljo 14. p. m. ponovno (želimo, da je bilo potrebno zadnjikrat) odstranila sliko krvosesa. To je pa tako razburilo g. Kastelica, da je obljubil, da bo razobesil slike bivših avstrijskih trinogov po vsem lokalu. Za to Svoje avstrofilstvo pa zahteva za svojo hčerko usluge od Jugoslavije. Ker želi, da bi njegova hčerka kot učiteljica sledila vzgledu svojega očeta, trka na vsa mogoča vrata in moleduje vsepovsod, da se jo nastavi kot učiteljico, čeprav za to mesto tudi vsled nezadostnih študij ni sposobna. Opozarjamo višji šolski svet na ta dejstva. G. Neubauerju kot lastniku hiše, v kateri dela Kastelic s svojo žganjarijo ogromne dobičke pa polagamo na srce, da naredi red sicer odklanjamo vsako odgovornost za posledice. Čujemo, da tudi nekaterim drugim Mirenskim avstrijakantom ni bilo čiščenje Orjune po volji in pretakajo grenke solze za sežgano sliko krvosesa Franca Jožefa. Zato pa zabavljajo čez Srbe. Ako temu ne bo konca, bomo tudi z njimi naredili kratek proces. To naj si zapomni posebno »Prmejštrfecelj«! — Če to ne bo zadostovalo, pa drugič še več! Orjunaši. Zagorje ob Savi. V nedeljo 28./X. smo kakor povsod v Sloveniji tudi mi na javnem protestnem zborovanju v dvorani Sok. doma manifestirali za pravice naših zasužnjenih bratov. Zborovanje, ki so se ga udeležili zastopniki Sokola, Jug. Matice, JDS, SLS, NSS in NRS je otvo-ril naš predsednik Jerin Lavoslav, ki je razjasnil pomen in važnost manifestacije. Govorila sta še g. Pelko in brat Vrabič. Vse nacijonal-ne organizacije in zastopane stranke so sprejele z navdušenjem sledečo resolucijo: 1. Odločno obsojamo prepoved o uporabi materinščine v osnovnih šolah; 2. Obsojamo gonjo proti našemu časopisju, ki je sedaj edini faktor za razširjenje narodne zavesti; 3. Poživljamo vlado na to, da stori odločne korake, da se naš živelj v zasedenm ozemlju po mednarodnem pravu narodnih manjšin ščiti in ohrani. Zborovanje je pokazalo, da se med našim ljudstvom širi nacionalizem in narodna zavest. Kronika. PROTESTNI SHOD SKS. Samostojna kmetijska stranka jo pozvala svoje pristaše za preteklo nedeljo na shod v ljubljanski mestni dom, da protestirajo proti uvedbi tlake in proti razlikam davčnih bremen, naloženih posamnim pokrajinam države. Na shod je prišlo veliko število kmetov iz vseh pokrajin Slovenije; protest so utemeljevali govorniki gg. Pucelj, Urek, Ažman in Ogrič. Zanimiva so bila njihova izvajanja; mnogo soglašanja je bilo čuti zlasti pri izvajanjih govornika Puclja, ki je dokazal, da je klerikalcem cilj njihove politike predvsem dobrobit in moč duhovniške organizacije, vse drugo pa da jim služi le kot sredstvo v dosego tega cilja. — Res je namreč, da bi bili klerikalci lahko svojčas izposlovali avtonomijo Slovenije po svojih željah, če bi se prav iste avtonomije ne bili bali kot ljudske sodbe; res je dalje, da je bilo vse politiziranje klerikalcev pred zadnjimi volitvami in po njih le manever, s katerim so izsiljevali od volivcev glasove, od radicevcev in muslimanov pa zaslombo, da dosežejo pri radikalcih raznih ugodnosti za duhovsko kasto. Dosegli so: 1. Povišanje draginjskih doklad — duhovnikom; 2. Imenovanje bivšega tržaškega škofa Karlina, katerega je papež na željo Fašistov pognal iz njegove škofovske stolice v Trstu, čeprav je bilo s tem prognanstvom v veliki meri kršeno cerkveno pravo; s tem imenovanjem je odvzeto papežu breme 10.000 lir, katere je moral plačevati papež škofu kot rento. — Nas pri tej točki zanima zlasti to, da po zaslugi klerikalnih slovenskih politikov naša država nosi stroške papeževe fašistovske politike. — ' 3. Imenovan je bil nov škof po želji naših klerikalcev. 4. Izposlovali so, da se imenujeta dva nova škofa po njih želji, eden v Skoplju, drugi v Beogradu. 5. izposlovali so podporo frančiškanom. — To je cena, za katero so dovolili klerikalci navaliti na pleča svojim volilcem tlako, nepravične in protiustavne davke, povišanje taks, voznine po železnici itd., itd. in za katero so pozabili na vse kar so obetali volilcem... Če bi se bili klerikalci navedenim pridobitvam odpovedali, bi izposlovali mesto njih lahko pač marsikaj, kar bi koristilo ogromni masi njihovih volilcev. — Izvajanja na shodu so znova potrdila, o čemur je vsakdo pri nas, ki vidi in misli, že davno prepričan, da prodaja cerkvcna stranka kori V i Poziv. Pozivamo vse naše brate lit somišljenike to- In ©ito&fran meje, da prekinejo vse zveze s policijskim k©-lesarjem g> Predieem aa Rakeku« Imenovani je naš najvežj! nasprotnik, ki poseca celo v uniformi lialjane v Postojni, s katerimi je v prijateljskih stikih« On je s svojina lažnivim poročilom na ministrstvo deloma tudi Zgrešil premestitev našega brata Copa. Bodite terej oprezni pred tem človekom! žalostni obletnici. (Dopis iz Trsta.) Dopisi. 1. decembra vsi na našo proslavo obletnice ujedinjenja v Nar. dom! svojih volilcev za koristi cerkvenih služabnikov prav tako, kakor njih zaveznica radikalska partija naše po osvobojenju pridobljene narodne pridobitve svojim prvoboriteljem in velikim podpornikom: Nemcem, nemškutarjem, avstrijakantom, in sorodni svojati. — Bratci so se našli! Protestno zborovanje proti Italijanskim barbarstvom v Mariboru. Kakor v vseh krajih naše ožje domovine, tako se je vršil tudi v Mariboru v nedeljo 28. oktobra dopoldan velik protesten shod proti barbarstvu Italijanov, ki ga izvršujejo nad našim nesrečnim ljudstvom v Primorju. Manifestacija se je vršila v veliki dvorani Narodnega doma, ki je bila z galerijami vred tako natlačena kakor skoro še nikdar. Složno so na tej manifestaciji nastopili vsi nestrankarji in strankarji vseh vrst. Poleg zastopnikov Jugoslo-venske Matice prof. Ribariča so govorili zastopnik C. M. Družbe prof. Voglar, zastopnik SLS dr. Leskovar, zastopnik JDS ravnatelj Kejžar, zastopnik NRS tajnik Trošt, zastopnik NSS Roglič, zastopnik Narodne Obrane Džamonja in zastopnik Orjune brat dr. Šnuderl. G. Džamonja je v temperamentnem govoru ožigosal razdiralno delo strank in pozval mladino, naj se vsaj ona združi v eno samo trdno četo, ki bo imela pred očmi samo narod in domovino. Brat dr. Šnuderl, ki je govoril za njim je burno pozdravljen zatrdil zbranemu občinstvu, da se Orjuna drži samo tega gesla in da so oni, ki se zbirajo v njenih vrstah samo nacionalisti. Orjuna ima samo en velik, svetel cilj združiti in utrditi naš narod vseh plemen in ver ter ga tako pripraviti, da se bodo pod njegovo močjo zdrobile verige, ki tišče danes naše brate na Primorskem in na Koroškem. Z Italijani moramo obračunati brez usmiljenja, na našem primorskem ozemlju, tu ni prostora za oboje, za Jugoslovene in Italijane, eden mora izginiti brez sledu za vedno, to pa bodo Italijani. Niti kamen, niti otrok, niti starček ne sme pričati po našem obračunu več, da je bilo naše Primorje kdaj pod gospodstvom barbarskih Italijanov. Bratu Žnuderlu je priredila množica buren aplavz. Na to so bile sprejete protestne resolucije. »TVRDKA POGAČNIK ALI GOSP. BIZJAK PIS. RAVNATELJ«. Največja zaloga drv tvrdke Pogačnik, ki zaklada skoro celo Ljubljano, se nahaja na dvorišču deželnega sodišča. Dan na dan imamo priložnost videti kaznjence pod »nadzorstvom« sodnega sluge Zrimška, kako vlačijo drva po Ljubljani. Kakšen vtis more to napraviti na tujce, ki posečajo naše mesto, je zelo zanimivo vprašanje. Kaznjenci, kakor primeri nekdanjih sužnjev, vozarijo drva, postopajoči pred izložbami, sodni sluga pa je kje daleč zadaj v pogovoru s kako osebo in agitira za tvrdko Pogačnik. Tvrdka Pogačnik, katere glavar je g. Bizjak, pa ne vozi drva samo za sodne uradnike, temveč v največji meri za banke, razna podjetja, privatne osebe, branjevke, z eno besedo za vso Ljubljano. Zakaj plačuje država slugo Zrimška? Torej samo za razpečavanje drv tvrdke Pogačnik. Rav-notako tudi g. Bizjak vedno sedi na kolesu med uradnimi urami in kupuje drva za tvrdko Pogačnik, tvrdko svoje priležnice. Ako se čuti g. Bizjak kaj prizadetega, naj blagovoli poklicati vse osebe, ki so naročile na sodišču soba 97 drva od tvrdke Pogačnik. Torej je skladišče na sodišču le za tvrdko Pogačnik, ne pa za drva sodnih uslužbencev. Lesni trgovci, ki plačujete pravilno davek, odprite oči in vprašajte koliko vagonov je prejelo sodišče drv in koliko vagonov je g. Bizjak že prodal na ime tvrdke Pogačnik!? Videant indices —! Racijonehto narodno gospodarstvo. Dne 23. oktobra se je vršila v Beogradu ofertalna licitacija za natis 235 milijon, pisemskih znamk. Licitacije se je udeležilo vsega 12 tvrdk, med temi 10 iz inozemstva. Kakor je razvidno iz polofici-jelnih vesti, ki jih prinaša vladi bli-zustoječe časopisje, bo naročilo oddano najbrže amerikanski firmi American Bank Note Cotnp. dasi je njena ponudba najvišja. Ta znaša, preračunana po kurzu od 22. X., skoro 7 milijonov dinarjev in sicer brez embalaže, za kar predpisuje razpis pločevinaste škatlje in loco New York. Vse ostale ponudbe so nižje, najnižja je pa ponudba »Jugoslovanske tiskarne« v Ljubljani, ki znaša zajedno z embalažo, franko Beograd samo 1,551.000 dinarjev. Ne glede na to, da je dolžnost vsake države, podpirati v prvi vrsti domačo industrijo, je diferenca med obema vsotama tako velikanska, da ne morejo priti niti najmanj v poštev kaprice nekaterih gospodov, katerim je dobro samo, kar pride iz Amerike. Sicer je pa jasno, kam pes taco moli! Za nadzorstvo tiska in prevzem znamk je potrebna komisija in gospodom, ki žive v Jugoslaviji od »večnih komisij,« mnogo bolj diši potovanje v Ameriko, kakor pa v Ljubljano. Če zgubi država na fakturi sami 5 milijonov dinarjev, na embalaži najmanj milijona, na transportu zopet po malem nov milijon, to je gospodom državnikom, ki bodo na »dnevnicah« za komisijo porabili najmanj nadaljnja 2 milijona, popolnoma vseeno. Glavno je, da se »putuje i zaradi,« četudi stane potem navadno pismo 5 Din, in četudi bodo poštni in drugi državni nameščenci še dalje mesto povišanih prejemkov vlekli obljube in legitimacije s Pašičevo fotografijo! To je narodno gospodarstvo S.H.S. Radi sobotnih dogodkov pri manifestaciji so bili aretirani sledeči člani Orjune: Ivan Sedlar, Skalar Franjo, Sirnik Stanko, neki dijak in Korenini M. Odpeljani so bili vsi v polic, zapore na sodišču. Prvi trije so bili tekom nedelje izpuščeni na svobodo, pridržali pa so Koreninija, s katerim so povodom aret. uradni organi postopali skrajno surovo. V polic, zaporu se je istočasno nahajal neki italijanski državljan iz Čedada, ki je zaprt radi diferenc pri potnem listu. Ta je pripovedoval pozneje aretiranemu predsedniku M. O., da so Koreninija, ki je mlad človek, prignali pod močno eskorto tako močno uklenjenega, da je imel vsa zapestja otekla in podpluta. Zgražal se je nad takim postopanjem in se čudil, da v Jugoslaviji tako postopajo drž. oblasti z nac. organizacijo, dočim v Italiji delajo fašisti še vse druge stvari, pa so podpirani od vlade. Lepo spričevalo za policijo. Opozarjamo redukcijo rad. Pri državni železnici je uslužbeu neki Oskar Štrekelj, stanujoč na Taboru št. 6, ki je pristojen v Trst, toraj vsekakor italijanski državljan. Oči-vidno je, da je ta mož optiral za Italijo. Vprašanje je kako je mogoče, da se nahaja še danes v državni službi tembolj ker nima nobenih posebnih zaslug za našo državo in smo informirani, da vlada v njegovi družini samo tuj jezik. Pokret. VSEM MESTNIM ODBOROM! Po zaključku centralnega odbora Or-Ju-Na v Splitu od 1. oktobra t. 1. se vrši kongres vseh Orjuna, dne 1. decembra, t. j. na dan našega ujedinjenja in odkritje spominske plošče Splitčanom, padlim za svobodo in veličino Jugoslavije. Vse, finančno bolje situirane organizacije prosimo, da pošljejo na ta kongres svoje delegate in takoj javijo ime delegata oblastnemu odboru. Ako pa tega ne morejo, naj pošljejo najkasneje do 15. novembra oblastnemu odboru sledeče pooblastilo : Št..... Mestni odbor Or-Ju-Na v............... Po o b 1 a s t i 1 o. Na podlagi § 33. Statuta, pooblašča mestni odbor Or-Ju-Na v--------- brata .......... da ga polnopravno zastopa na kongresu vseh Or-Ju-Na v Splitu, sklicanem 1. decembra 1923. — Zdravo! * Organizacije, ki se ne morejo udeležiti kongresa opozarjamo, da nam vpošljejo svoja pooblastila, ki jih izpolni oblastni odbor na imena svojih delegatov. Zdravo! Oblastni odbor Or-Ju-Na, Ljubljana. Poziv na Ustanovni občni zbor Mestne Organizacije Jugoslovanskih Nacijonalista »Or-ju-na za Krakovo in Trnovo, ki se vrši v nedeljo, 11. novembra 1923 ob 10. uri dopoldne v prostorih g. Sokliča v Trnovem. Za člane udeležba obvezna. Dostop je dovoljen tudi somišljenikom. Pripravljalni odbor. NAŠIM DOPISNIKOM! Na temelju sklepa seje O. O. Orjune za Slovenijo z dne 30. pr. m. se je sklenila popolna premenitev uredništva našega glasila. Imenovan je glavni^ urednik in troje članov, ki tvorijo ž njim uredniško sekcijo Orjune. Dopisniki in sotrudniki se ponovno opozarjajo, da naj sestavljajo svoje dopise in članke strogo objektivno ter v smislu in duhu našega programa. Vsak dopis se bo pred priobčit-vijo poslal v potrditev mestni organizaciji ali poverjeništvu in se bo priobčil šele na Izrecno potrdilo, da navedbe odgovarjajo dejanskemu stanu in da so podprte z dokazi. Uredniška sekcija obstoja iz članov O. O. in ima priobčiti ali zadržati po svoji uvidevnosti vsak dopis, ki bi se ji zdel neoportun ali iz kakršnegakoli vzroka negoden za priobčitev. Vabimo vse naše člane in somišljenike, da sodelujejo pri listu z objektivnimi, vsestransko utemeljenimi doneski. Za dopise, ki ne odgovarjajo tem zahtevam je dopisnik oseb- no odgovoren pristojni organizaciji in uredništvu. Uredništvo »Orjune«. Dr. Kimovec, odvetnik v Mariboru je podaril za žrtve nacionalističnega pokreta Din 100:—. TRBOVLJE. Preteklo nedeljo se je vršil v Trbovljah nad vse uspel članski sestanek, ki sta ga posetila delegata obl. odbora, predsednik inž. F. Kranjec in Ivan Tonja. Poročala sta o pokretu in delovanju in se informirala o delovanju tamošnje Orjune. Govoril je tudi brat dr. J. Drnovšek, predsednik Orjune v Krškem. Nato je bila seja ožjega odbora, na kateri so bili sprejeti važni predlogi, ki se tičejo celokupnega našega pokreta. Trboveljski Orjuni želimo še nadaljnih uspehov in naj se ne straši pri svojem delovanju preganjanja od strani Trboveljske družbe, kajti »Zora puca bit če dana!« POZOR NACIJONALISTI! Dne 1. decembra se vrši v vseh prostorih »Narodnega doma« naša proslava narodnega praznika ujedinjenja, na katero že danes opozarjamo vse naše člane. V prihodnji številki priobčimo natančen program. 1. decembra vsi na proslavo! Mestni »Orjuni «v Radovljici In Lescah priredita v soboto 1. in v nedeljo 2. decembra t. 1. slavnostno proslavo ujedinjenja. Prireditev bo dvodnevna, na kar opozarjamo že danes vse narodno občinstvo. Proslava bo nadvse veličastna. Natančnejši spored še objavimo. — Mestni »Orjuni« v Radovljici In Lescah. Mi in politične stranke. O našem razmerju do političnih strank smo že dovolj govorili in mislimo da je vsakemu našemu članu to razmerje dovolj znano. Vsled tega pozivamo vse naše člane, osobito pa še one, ki se nahajajo v odborih posameznih naših organizacij, da se ne eks-ponirajo v nobenem strankarskem delu. naj si bo že te ali one vrste, te ali one barve. Naš pokret mora stati nad strankami, ker le v tem slučaju bo lahko zmagal. Člani, ki bi se eksponirali v kaki stranki, bi našemu pokretu le škodovali. Kdor jo prej strankar kakor nacijonalist, ta no spada v našo organizacijo. Vse organizacije pozivamo, da strogo pazijo na to, da se bo vsak član ravnal po teh načelih- Posebna Izdaja (št. 52) z dne 6. novembra je bila kljub visoki nakladi skoro popolnoma razprodana, tako, da nam je nemogoče ustreči vsem naročnikom. Kar jo je ostalo, smo jo priložili današnji številki. Uprava. Teror. ZADNJI ODMEV ORJUNAŠKE AFERE V SLOVENSKI BISTRICI. Kakor znano, je letos 7. aprila, ko se je vršil v Slovenski Bistrici ustanovni občni zbor Organizacije jugoslovenskih nacijonalistov, v veži hotela Neuhold ravno v trenutku, ko je šla mimo povorka Orjunašev, eksplodirala bomba in ranila več oseb. Seveda je vse krivilo Orjuna-še, da so jo vrgli oni. Preiskava, ki je sledila, sicer ni mogla ugotoviti krivca, vendar pa se je potom ogleda na licu mestu in mnenja izvedencev dognalo, da je bila bomba vržena iz veže hotela in namenjena Orjunašem, da pa so se vežna vrata slučajno prehitro zaprla, predno je mogla bomba zleteti iz veže, vsled česar je padla na tla v veži in ranila napadalce same. To je — vkljub vsem zavijanjem, s katerim je Že-botovo glasilo skozi dolge tedne po dogodku sitilo svoje čitatelje — dejstvo, ki se more razvideti iz sodnih spisov. Preiskava radi težke telesne poškodbe se je zato ustavila, pač pa je državno pravdništvo predlagalo kaznovanje oblastnega predsednika Or-ju-na v Ljubljani inž. Ferda Kranjca ter predsednika mestne organizacije Or-ju-na v Slovenski Bistrici, drja. Dominika Drnovška, ki sta sklicala oziroma vodila zbor, radi prestopka po avstrijskem društvenem zakonu iz leta 1867. Prejšnji torek se je o stvari vršila pred okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici glavna razprava, pri kateri sta bila oba obdolženca oproščena, ker se je sodišče priključilo mnenju zagovornika obdolžencev drja. Josipa Pučnika, da je avstrijski društveni zakon iz leta 1867. bil razveljavljen s poznejšimi jugoslovanskimi naredbami, ki pa so tudi že stopile iz veljave, ne da bi bile na njih mesto stopile druge tozadevne določbe, tako da danes faktično nimamo nobene določbe, ki bi urejevala društveno pravo. To je bilo znano tudi državnemu pravdništvu, ali bi mu bilo vsaj moralo biti znano. Čudno je, da državno pravdništvo spregleda, da je njegova naloga biti čuvar zakona, in obtožuje radi faktov, za katerih kaznovanje manjka po njegovi vednosti vsake zakonite podlage. Najsi že bode vzrok temu prevelika gorečnost napram Orjuni ali karkoli, faktum je, da taki poskusi niso vredni dostojanstva tako važne institucije, kakor je državno pravdništvo, da zmanjšujejo ugled inštitucije pri sodnikih in pri strankah in da so sposobni omajati zaupanje do nje. Čudno se nam tudi zdi, da državno pravdništvo s tako vnemo išče v tej aferi napram Orju- našem dlako v jajcu, dočim ni smatralo za potrebno predlagati sodnij-skega kaznovanja onih Nemčurjev, ki so istega večera napadli vlak, v katerem so se vračali tuji Orjunaši in streljali nanj, dasi so mu bila imena napadalcev znana, ampak je baje odstopilo spis politični oblasti, da to kaznuje napadalce radi — kaljenja nočnega miru! Ali je streljanje na Orjunaše v Jugoslaviji le kaljenje nočnega miru?! Za vsako ceno. (Glej Kremen-škov dekret!) V nedeljo v dopoldan’1 skih urah so kriminalni organi P° ukazu polic, ravnateljstva aretirali predsednika M. O. Ljubljana, g. ** Sl. in predsednika prireditvene sek-cije iste organizacije g. Metoda Pe« gana. Kakor sta zvedela na policiji, sta bila aretirana na podlagi ovadbe detektiva Keka, ki na njih ni opazil ničesar drugega sumljivega, kot r* Barle bi kot slovenski uradnik, vsa mislimo, da je tak, pač mogel gledati na to, da se v njegovi rodbini ne zapostavlja nemščini na prid nasJ®z,K‘ Nemci so nepoboljšljive škodljivce svojega jezika družabno bojkotira * mi pa s temi ljudmi niti tega ne moremo ker jim je preprosta nas* druž in prenizka. Kaj naj toraj storimo z njimi? Orjuna, ali znaš ti odgo" vor? Da, storimo isto kakor Neme«* Okrajnemu glavarstvu v SIo-venjgradcu še danes v 5. letu o_sv°' bojenja ni znano, da se nahaja okrajnem zastopu za občino SoŠta avstrijski državljan Anton Stio nigg! Kemični proizvod d. d. Zagreb. V Italiji obstoji neko podjetje »Monte-catini«, ki ima 4 ali 5 tovarn za izdelavo umetnega gnojila. Ker dobro vedo, da naši kmetje nečejo podpirati laška podjetja, je gorenje podjetje ustanovilo v Zagrebu v družbi tamkajšnjih čifutov fingirano družbo »Kemični proizvodi d. d.«, a prodajajo izključno od »Montecatini« uvožena gnojila. Zastopnika podjetja »Montecatini« sta zloglasna Nemca Killer in Wondra, ki vsiljujeta našim posestnikom te laške izdelke. Kmetje pozor! Odstranite! Po naših trgovinah visi polno italijanskih reklam za makarone, čokolado itd. Ker smo prisegli, da ne maramo »bofelna«, ki pride iz Italije odstranite takoj te reklamne tablice. Bojkot italijanskih izdelkov veha za vse Jugoslovane — torej tudi za naše kinematografe. Ker so laški filmi priznano najbolj priskutni bodo Podjetja obiskovalcem le ustregla — ako iste odstavijo iz svojega programa ! Bodite trdi in neizprosni! Ako dobiš pismo od laške tvrdke — vrni ga s pripombo, da dokler nimajo naši ljudje tam preko takih pravic kot jih kulturen človek zasluži — je nemogoče vsako medsebojno kupčevanje ! Pašičeva hčerka in Jugoslov. Matica. Znano je, da se je poleti nahajala na Bledu tudi hčerka našega prvega državnika, Nikole Pašiča. Vsakomur bo tudi znano, da je rodovina g. Pašiča silno bogata in tako je tudi hčerka njegova lahko zaigrala v kazini ogromno vsoto. Ta ista hčerka pa je o priliki dneva Jugosl. Matice podarila za to našo važno organizacijo, čujte in strmite — dva dinara! Tako razumejo potomci naših velemož nacijonalno misel. Kolinski tovarni. Pri zadnjem Propagandnem potovanju zastopnikov tamošnje Kolinske tovarne, se je delilo letake v madžarskem jeziku, od katerih Vam pošljem enega v pogled. Narodni krogi se vsled tega grozno škandalizirajo, ne toliko vsled besedila v madžarskem jeziku, pač pa najbolj, zaradi pačenja imen naših mest. Franck ima vse reklamne letake izključno v slovenskem ali pa v srbohrvatsketn jeziku. Ker spada to v Vaš okoliš, Vam javljam to, da bodete vse potrebno ukrenili, da se to opusti oziroma v prihodnje sploh ne zgodi, ker bi se prav lahko zgodilo, da bi se začelo Kolinsko tovarno vsled takega postopanja bojkotirati. iz Bleda. Tu imamo nekega ključavničarja Trillerja, ki še sedaj ne more pozabiti, da je potomec kakega nemškega »Landstreicherja«, kateri se je pred par stoletji naselil na Slovenskem. Ta Triller, ki je vnet črn internacijonalec, ima še vedno tiskovine, račune in drugo z oznako Bled-Veldes. Zavedni Blejčani pokažite potomcu nemškega pritepenca, kateremu še sedaj ne da nemška kri miru, da ne poznate več imena »Vel-des«, ter oddajte delo drugemu narodnemu ključavničarju. Naj si gre Triller na Veldes po kruh. Za Trillerja pa upamo, da bode ta opomin zadostoval in bo nemudoma odstranil tiskovine z oznako Veldes, kakor tudi napis na svoji kolibi: »Reparatunverkstatte«. LABORATORIUM »WEDQMIN« BEOGRAD, DURDEVO BRDO. »Wedomin« vorziigliches Nahr- und Heil-pra-parat, pod tem naslovom propagira nesramna beograjska čifutska firma na nemških letakih svoje preparate. Pozivamo vse nacijonalno čuteče kroge, da pokažejo potnikom in zastopnikom te firme takoj vrata, beo-gradski bratski Orjuni pa svetujemo, da se zanima za stvar ter ugotovi, kakšni »Jugoslovani« vedrijo in oblačijo pri tem podjetju. Delikatesna tvrdka Verbič v Stritarjevi ulici ima v izložbi italijanski sir parmezan, ki je okinčan z etiketo v italijanskih barvah. Tako je prav!! Vsaka firma, ki ima italijansko blago, naj ga okrasi s fašistovskimi barvami, da bo naci-jonalistična javnost v položaju izvajati proglašeni bojkot nad italijanskim blagom. Vivant sequentes. ZRNA. Orožnik v »Jutr. Nov.« si lasti Velike zasluge, ker v svojem dolgem službovanju — trikrat ni demmciral! Spomenik Fritcu Lukanu. Proti nacionalističnemu delovanju g. F. Lukana in njegovih organov je postavljen spomenik celo v prijaznih lokalih polic, zaporov. Tam beremo spominski napis: »Živela Orjuna, živela svobodna edinstvena in močna Jugoslavija! Štirje orjunaši, demonstranti (bili so v ti kamri are-stanti) ker so demonstrirali proti nasilju italijanskemu (manifestirali za svobodo vsemu narodu Jugo-slavskemu. — Po ukazu njeg. velič. cesarja Lukana z Bleiweisove ceste. V Ljubljani, 28. oktobra 1923. Mussolini je v svojem slavnem govoru v Milanu vprašal svoje zveste črne »srajce«: »Junaki, ali ste pripravljeni?« In junaki so korajžno odgovorili: »Smo!« Na kaj, tega pa niso povedali. Hudomušneži med njimi so skoraj gotovo mislili na slavni Kobarid. Knii2£vi*ost' France Veber; Analitična psihologija. Publikacija znanstvenega dru-štvaza humanistične vede v Ljubljani, Filozofska sekcija štev. 1, prvi snopič. Založila in izdala Klein-mayr & Bamberg, d. z o. z. v Ljubljani 1923. Cena Din 48.—. Pričakujoči prvi snopič celega dela obsega uvod in prvi del avtorjeve psihologije. V uvodu odklanja avtor vsako metafizično izhodišče v psihologiji, takisto pa tudi W u n d t o v o naziranje o predmetu metodi psihologije. Kritika tega naziranja vede avtorja do lastnega pojmovanja predmeta in metode psihologije; pri tej priliki poda avtor ostre razlike med predmetom naravoslovja in psihologije, glede metode pa oriše analitično razmerje med eksperimentom in navadnim opazovanjem. V istem stiku še podaja podrobno analizo takozvanega samo-opazovanja kot temeljnje metode analitične ter neobhodne sometode eksperimentalne psihologije. Končno oriše mesto, ki ga zavzema po njegovem mnenju analitična psihologija v sestavu vseh psiholoških disciplin. V sledečem prvem delu svoje psihologije podaja avtor načelne postavke analitične psihologije, se ba-vl najprej s temeljnimi psihološkimi Pojmi (doživljanje, duša, psihološka subjektivnost) ter objektivnost, dispozicija, zavest in nezavest itd.) podajo nato načelno analitično strukturo vsakega doživljanja, navaja na splošno vse one relacije, ki vežejo ua zakonit način kakor doživljanje z doživljanjem, tako tudi doživljanja s Pristojnimi neduševnimi j ojavi. Končno podaja prvo, začasno klasifikacijo vsega duševnega, pri čemer navede že v pričujočem snopiču še posebno in doslej neznano vrsto doživljanja, vrsto »umestnega« doživljanja, ki tvori glavno jedro »iskanja« na eni strani in »oblikovanja« na drugi. Snopiču je pridejana tudi pregledna risba celokupnega doživljanja. Glaven namen celega dela je, pokazati, da vladajo tudi v duševnem svetu taki načelni in večni zakoni, ki se jim mora brezizjemno pokoriti tudi vsako individualno življenje. Delo zato toplo priporočamo osobito vsem duševnim delavcem, kakor učiteljem, profesorjem, duhovnikom in dr. Drugi snopič avtorjeve psihologije je v tisku. —k Ivan Zorec: Pomenki. Dobi se v založbi Učiteljske knjigarne v Ljubljani. Strani 183. Cena 11 Din. Vsebina: V sobi štev. 12. — Domačija ob Temenici. — Mana. — Na polpotu. — Za doto. — Francka. — Njena pot. Vsebina je zabavna in je knjiga prikladna za vsako javno, ljudsko in tudi domačo knjižnico ter nudi tudi privatniku mnogo zabave. —k Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino. Sedmi zvezek. Pripovedni spisi. Last in založba »Društva za zgradbo Učiteljskega konvik-ta«. Cena vez. izvodu 18 Din, elegantno vezana 20 Din. Priznani mladinski pisatelj En-gelbert Gangl je podaril mladini zopet lepo darilce. Zbral in izdal jc sedmi zvezek spisov za mladino in jih izdal v bogato ilustrirani izdaji. V knjižici so zbrane basni, legende in drobne povesti, berivo, ki je otrokom najpriljubljenejša snov. Knjiga odlikuje po čistem in izbranem jezi-se odlikuje po čistem in izbranem jeziku. Posebno dobro posrečene so bogate in lepe ilustracije, katerih je na 90 straneh dvajset. Ganglovi mladinski spisi so lepo darilce mladini ob vsaki priliki. Dobi se v vseh knjigarnah. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredita Utva. Splošna knjižnica št. 7. V Ljubljani 1923. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 112. Cena broš. 12 Din, vez. 17 Din. Andersen, stari znanec mladine, nam je še vedno ljub in drag. Morda ni človeka, ki bi bil tako usposobljen za pripovedovanje bajk in pripovedk, kakor Andersen, čegar življenje je ena sama čudovita pripovedka. Pisateljica Utva je iz bogate Andersenove zakladnice odbrala deset najbolj drastičnih pravljic in jih v gladkem, lepem jeziku podala slovenski mladini. Ker so tudi deloma lokalizirane, bodo našim čitateljem tem dostopneje. Založba »Splošne knjižnice« je s tem novim zvezkom zopet dokazala, da ji besede, ki jih je objavila v svojem programu, niso samo besede, temveč da se hoče res ravnati po njih. V vsakem oziru lepo opremljeni knjigi želimo mnogo, prav mnogo prijateljev. Andersenove pripovedke se dobe po vseh knjigarnah in pri založništvu Zvezne knjigarne, Ljubljana, Marijin trg št. 8. Ante Kovač: »Impresije iz jed-ne epohe«. Jedan od najpopularnijih naših dobrovoljačkih oficira g. Ante Kovač (u literaturi poznat i pod pseudonimom Pfificus) izdao je svoje impresije sa puta kroz zemlje i gradove, kada je za vreme rata pu~ tovao kroz Rusiju, Englesku, Fran-cusku, Italiju, Grčku i Afriku, a uče-stvovao je i u borbama na solun-skotn frontu. Ovo je prva knjiga, iz koje doznajemo, kako se jedan inte-ligentan i patriotičan Hrvat snalazio u ratu medu Srbijancima i medu sa-veznicima. Ovi nadasve interesantni zapisi puni su finih psiholoških opažanja, a osim literarno - umetničke vrednosti sadrže u sebi mnogo hl-storijskih dokumenata iz velike rat-ne epohe, dosad nepoznatih. Čudesne slike svetske panorame redaju se jedna za drugom, pa se knjiga čita na dušak. Ima u njoj 1 komičnih i tragičnih scena, što sve skupa daje jednu zaokruženu Hte-rarnu celinu. Nad svim dominira jedna apsolutna otvorenost i iskrenost, možda ne kome i neugodna, no ona je svakako uz živahan stil naj-glavnija odlika ove knjige. Cena je delu sa piščevom fotografijom i pot-pisom 25 dinara, a naročuje se kod Hrvatskog Štamparskog Zavoda, Nakladno Odelenje, Zagreb, Marov-ska ulica 30 ili kod samog autora, Uredništvo »Pokreta«, Zagreb, Ma-rovska ulica 28. Preprodavaoci imaju uobičajeni rabat. Dr. Lavo Čermelj: Boškovičev nauk o materiji — prostoru — času v luči relativnostne teorije. Splošna knjižnica 6/1. 52 strani oktav. V Ljubljani 1923. Natisnila in založila Zvezna' tiskarna in knjigarna. Cena (brez poštnine) broš. 16 Din, vez 23 Din. S pričujočim zvezkom stopa v svet prvo delo znanstvene zbirke Splošne knjižnice. Dr. Čermelj razpravlja v njem o velikem jugoslovanskem učenjaku Rudjeru Josipu Boškoviču, ki je živel v 18. stoletju. Kakor pravi avtor v lepem informativnem »Uvodu« je namen njegovega dela prikazati vrednost Boškovičevih naukov tudi širšim slojem. Uvodu slede štiri poglavja: Boškovičeva dinamična atomistika. Prostor in čas, Vztrajnost. Absolut-* no in relativno gibanje. V »Dodatku« nas pisatelj seznani z Boškovičevim življenjem in delovanjem. V kratkih, a značilnih potezah na mpokaže Boškoviča kot človeka in kot veleuma, največjega kar jih je kdaj rodila jugoslovanska mati. Nizka cena in dostojna oprema pričata o resni volji založbe. Ako bo tudi čitajoče razumništvo z nakupovanjem knjige pokazalo toliko resne volje, potem bo tožba o dobrih slovenskih delih, ki zaman čakajo založnikov, kmalu — anahronizem! Matematične tabele. Sestavil prof. Ivo Tejkal. 1923. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Str. 252. Cena v platnu vezani knjigi, priročne žepne oblike 66 Din. Knjiga ima spredaj navodilo za uporabo mateujauunih tabel. Po- jasnila so podana v vseh treh narečjih: slovenčini in srbo-hrvaščini ter so tiskana istotako v latinici in cirilici, kar knjigo posebno usposablja za uporabo po celi državi. Knjiga je bila nujno potrebna naši tehniki. Zelo dobro bo služila vsem tehnikom pri študiju, tako za univerze, tehnične srednje šole in druge šole, posebno uporabna je pa v praksi za inženirje, stavbne podjetnike, industrijce itd. Delo prav toplo priporočamo. Kr. tobačna tovarna. Aprila meseca 1923. smo priobčili v štev. 18. svojega lista članek pod zgornjim naslovom. V tem članku smo trdili stvari, ki težko zadevajo osebno čast in uradno poslovanje ravnatelja tovarne g. Josipa Mandlja ter inšpektorja in podravnatelja tobačne tovarne g. Iva Tomca in g. Janka Babnika, šefa tobačne tovarne. Tekom sodnega dokaznega postopanja v pravdi, katero so imenovani gg. naperili proti našemu odgovornemu uredniku, smo pa izprevideli iz obširnega dokaznega postopanja, da smo bili mistsficirani in da so bili torej naši očitki povsem neutemeljeni ter da smo ž njimi delali imenovanim gg. veliko krivico. Zato se jim zahvaljujemo, da so odstopili proti tej izjavi od kazenskega postopanja. Uredništvo »Orjune«. Dnevni koncerti v restavraciji, kavarni in kleti »Zvezda«. Vsak večer koncert vojaške godbe od pol 20. do 23. ure v restavraciji, od 23. ure naprej v kavarni »Zvezda«. V kleti svira vsak dan od 17. ure naprej priljubljena ciganska godba. PO ZUNANJOSTI pozna že večina gospodinj testenine »PEKATETE«. Odločno zavračajo vsake druge, ker so spoznale, da postrežejo z njimi najbolj svojo družino. POZOR! Več otroških vozičkov, kolesa z gomo se poceni prodajo že od Din 250'—. Ljubljana, Zvonarska ulica Stev. 1. Klobuke, žepiče, nahrbtnike i. t. d. v veliki izberi pri JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg 2. Prvorazredni moderni brzopi-salni stroj „STOEWER“. Zastopstvo Ljubljana, Šelenbur-gova ulica 6/1. Zahtevajte po vseh restavracijah in kavarnah prvovrstna špecijalna vina v steklenicah tvrdke GJURO VALJAK, Maribor, Grajska klet. ,ITO if zobna pasta je mo-ffS ■ derno in najboljša sredstvo za čiščenje zob. Zahtevajte povsod samo „IDES“ antracen črnilo katero je v korist „Jugoslovenske Matice". S»@Z©R! Stara, priznano solidna trgovina z oblekami j. maček se je preselila na Aleksandrovo cesto 12 (hiša Pokojnicskega zavoda), kjer prodaja še nadalje po znatno znižanih cenah. F i 'S^rrt, Delikatna čokolada je neprekoslilva. Poskusite! mirim » »UD&HA< r — ■ 1 .p-p mwwi TRADE MARK srsatacM Voščeni papir za vse razmnoževalne aparate. THE REX C0., Ljubljana. p' ” y - Telefon 70, 349 Lepa namizna jabolka prodaja vsako množino in po Bajnižjili cenah FRUCTUS, d. z o. z. Ljubljana, Tabor 2. Zobna pasta J^ikadont Ustna voda INSEBIRAJTE v »ORJUNI«! AUTOMOBILE koiesa, motorje, pnevmatiko vseh vrst, o Ele, bencin in druge potrebšiine Ima vedno v zalogi LJUBLJANA. Manufaktura, moda, konfekcija DRAGO SCHWAB Ljijia, Mri tis 3 v zalogi špecijelno angleško i češko sukno, vseh vrst obleke, dežni plašči, usnjeni suknjiči, pelerine, zimniki, ra-glani etc. Izdelava oblek v lastnem modernem salona! i! unay m Ing. V. Nikolič Kraljev, dvorski liferant Ljubljana - Moste Telefon st. 562. lil um Ha debelo ii drobno 1 II! več vrst. DVOKOLESA raznih modelov, najnovejši motorčki amerikan-skega tipa „1 VAN S“« Velika zaloga pneuma-tike in delov po najnižji ceni. Sprejemamo tud! vsa popravila, emaili-ranje in poniklanje, »TRIBUNA" F« B L. tovarno dvokoles in otroških vožičkov Ljubljana, Karlovška 4. Je najmodernejše urejena in izvršuje vsa tlskarniška dela od najpriprostejžega do najmodernejšega. Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Lastna tvornica šolskih zvezkov, Gradbeno podjetje Šolski zvezki za dsnovne šole in srednje šole. Risanke, dnevniki in beležnice. LJUBLJANA BOHORIČEVA ULICA 24 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod. Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačno napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga. d. z o. z. Maribor Ljtibljana Novi sad podružnica. centrala. skladiiie. Tovarne: LJUBIJANA-MEDVODE TRGOVSKA BANKA D. D. LJUBLJANA Podružnice: 1(^5) ŠELiNBURGOVA ULICA ŠTEV. 1. G^j) nsSSS-sn MMl Novo mesto MM Brzojavi: (PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) Telefoni: 180, MP Konjice V/RIGLEV-levi MM pumi bonboni Z zvenenjem teh prvovrstnih originalnih amcrlžklh gumi bonbonov WI1IGLEY sl prihranite mnogo denarja In dosežete Bledeže užinke: Pospešuje prebavo. Odstrani žejo. Odstrani slabi S „ ' nstnl duh. Sf Iti telo pred utrudljlvostjo In zaspanostjo. Varuje zobd pred gnilobo in jih obdrži zdrave. Pospešuje silno. Prihrani sc alkohol In tobak. — V službi ni dovoljeno kaditi Sl B 8 8 ES a | A hi A alAnkii ga-,, e? In so torej najboljše nadomestilo »WRIGLEYJEV1 ŽVEČU.N1 GUMI-BONBONI". LJUDtJAlflftj TgOVa »aSIC«8 St. 45 V. D. IVAN ZAKOTNIK Ksslnl tesarski mojster Ljubljana, Dunajska c. 46. Tel. 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve In zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna iaga. Tovarna furnirja. fSES flg&SSSt&Sft Poobiaikni dobavitelj vseh uniformskjh potrebščin Or. Ju. Na. PETER CAPUDER, LJUBLJANA Vidovdanska cesta štev- 2. Zahtevajte brezplačen cenik, navodila za mero In plačilne pogoje. s bj» guisan ‘vNvnann tammmmmmmmmsBmmKmmMmmammmammaamm siAOLVNaaa ‘o a___________ __ VNIAOOU VNSTDMUNON rn m »mun f m wm» iit hhhi iMJgrziiBHijaiBKžfiHMBaEatPocgiiiSBHCfc: Podružnice s Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica SELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 1. (PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) Kapilag in rezerve PBfte ^,SOO.OO0‘ Brzojavi: TRGOVSKA. Telefoni: 189, 146, 458. Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najlmlantneje. Ekspoziture t Konjice Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici). [Tiska Učiteljska tiskarna y Ljubljani. Carinsko -Posrednički - Bureaux Podružnice: Uvoz GROM Izvoz Jesenice, Boh. Bi- i mor T*MA sirita, Čakovec, Centrala LdUiSLJAJNA Kolodv. ni. 41. Bakik. |MERAKL| i I barve, mastila, lake, MUBHBMBHHBAlHHinBUniHBKHBBBUl kStf kiei, emaiSe, žo-pile En laiamženo tisti firnež m la ————— najboljše vrste nudi tovarna MODNA TRGOVINA A.Šinkovic NASL. K. SOSS LJUBLJANA Mestni trg 19. CENE ZMERNE! feitega rala autodelavniea LJUBLJANA OLINCE 37. fLOGRAD sradbeoa in industrijska f. i Tel. Inter. 180. Tel. Inter. 180. Mila pisarna LJUBLJANA. Spodnja Slika. Frankopanska ulica 151.