n Največji aloronski dnevnik v Združenih državah Veti* za vie leto • • • $6.00 19 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n TELEFON: CHelsea 3—$878 NO. 262. — ŠTEV. 262. GLAS NARODA List; slovenskih .delavcev v Ameriki« Entered as Second Class Matter September 21, 1M3, at the Fort Office at New York, N. I, under Act ot Congress ot March 3, 1870 NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 7, 1931. — SOBOTA, 7. NOVEMBRA 1931 The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea S—5871 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX VPRAŠANJE MANDŽURIJE PRED SVETOM LIGE INTERNACIJONALA JE POZVALA SVOJE PRISTAŠE PO VSEM SVETU, NAJ POMAGAJO KITAJSKI Z Japonsko bodo najbrž prekinjene vse diplomatske zveze. — Potom gospodarskega, bojkota skušajo prisiliti Japonce, da bi se umaknili iz Mandžurije. — Po tri dni trajajočem boju z Japonci so bili Kitajci poraženi. — Predsednik komunistične internacijonale pravi, da je vojna z Kitajsko predhodnica vojne z Rusijo. ŽENEVA, Švica, 6. novembra. — Za prihodnje zasedanje sveta Lige narodov, ki se bo začelo dne I 6. novembra, se vrše velike priprave. Vodstvo sveta Lige narodov se bavi z mislijo, da bi odpoklicalo vse diplomatske zastopnike iz Tokia. V slučaju, da se Japonska ne bo hotela pokoriti zahtevi sveta Lige nardov, ter odpoklicati svojega vojaštva iz Mandžurije, bodo vse dežele, ki so zastopane v Ligi narodov, pozyane, naj vprizore proti Japonski gospodarski bojkot. Eksplozija na bojni ladji "Colorado" TOKIO, Japonska, 6. novembra. — Po tri dni tra jajočih bojih ob reki Nonni se je polastilo japonsko vojaštvo tega dela severo-zapadne Mandžurije, dočim se kitajska armada umika. Japonci so imeli vsega skupaj 1 30 mrtvih. Koliko znašajo kitajske izgube, se zaenkrat še ni dalo dognati, toda cenijo, da so precejšnje. Bitka ob reki Nonni se je odločila, ko so japonska ojačenja iz Taonana pregnala Kitajce s hribovja v okolici Tahsinga, šest milj severno od železniškega mostu. Umikajoče se Kitajce so obstreljevali japonski zrakoplovi. Rengo časniška agentura pravi, da so se udeleži- P*1™ in da > ,tak"j s,i . .. . i • • r •* i • 11 • j y. t^al. kako je aeroplan telebnil m li bojev trije japonski inranterijski polki, docim soltia imeli Kitajci na razpolago desetkrat več pehote, po leg tega pa še kavalerijo in artilerijo. POTNIŠKI AEROPLAN PONESREČIL Pet oseb je zgorelo. — Aeroplan se je vžgal v zraku. — Pilot in štirje potniki mrtvi. } CAiMDEX, X. J., (i. novembra. Pet oseb, ki so se peljale z aero-' planom, ki je redno prevažal pot-j nike iz Camdgna v Washington, ' je bilo ubitih sinoči o pol sedmih, ko je areoplan tdeščil na tla blizu letališča. Priče nezgode izjavljajo. da se je aeroplan vnel prej, predno je padel na tla. Aeroplan je navadno vozil potnike iz Camdena naravnost v "Washington, ker pa je en potnik. Ehlen, hotel izstopiti 16 milj pred Philadelphijo. je aeroplan skušal pristati na letališču. V dolgem loku je krožil okoli letališča In je zavil proti grozdu. Tedaj pa so delavci na letališču zaslišali močno eksplozijo in opazili dim. Tudi visok plamen je švignil proti nebu. Charles Ludwig. star 14 let, je pazil na aeroplan, ko se je hotel spustiti na tla, in pravi, da je o-pazil. da se je aeroplan vnel, ko je bil priblžno 20 čevljev visoko. Načelnik Central Airporta, John Jeannette. pripoveduje, da je gledal, kako je aeroplan skušal pristati, da pa je izginil za BALCHEN JE POSTAL DRŽAVLJAN BalcHen je najslavnejši pilot. — Spremljal je Byrda n a severni i n južni tečaj. — Mnogo sitnosti za državljanstvo. IIACKBXSAOK, X. .1.. G. nov. Bcrnt Balehen, ki je bil rojen na Norveškem, in ki je bil pilot za podadmirala Kiharda E. Bvrd na poletu na severni in južni tečaj, je danes postal državljan Združenih držav skupno s svojo ženo, SorlievZa državljanstvo se je potegoval celili pet let. Zvezni nadzornik Frank Stead-man se je strogo držal postave, ki zahteva, da mora vsak priselje- CELIA C00NEY PRIŠLA IZ JEČE Banditka je bila sedem let v ječi. — Prišla bo v New York k svojemu možu. — Oba imata že delo. AUlirRlX, X. Y., G. novembra. Celia Coonev, ki je bila pred sedmimi leti strah brooklvnskih tr- Ki> sta dospeli bojni ladji v tu govcev, je bila danes po sedmih i kajšnje pristanišče, se je zbirala letih izpuščena iz ječe. j na pomolu tisočglava množica, Kaznilniške oblasti niso hotele | novica o eksploziji se je bi- povedati. kam bo šla. toda iz dru- la že razširila. NABOJ V SLABO ZAPRTEM TOPU NENADOMA EKSPLODIRAL S AN PEDRO, Cal., 6. novembra. — Včeraj dopoldne se je za vršila na bojni ladji 'Colorado" strašna tragedija. Pet mornarjev je bilo usmrčemh, devet težko, nad dvajset pa lahko ranjenih. Tudi na bojni ladji "Maryland \ ki se je nahajala v bližini, je bil usmrčen neki mornar. OBČEVANJE ZEMLJE Z MARSOM ge strani se je izvedelo, da je odšla v Xew York, kjer se bo pridružila svojemu možu. ki je bil šele pred enim tednom izpuščen iz zapora. Kaznilniški ravnatelj je rekel, da bo stanovala pri svoji sestri nekje v Brooklvnu, toda i naslova ni hotel povedati. IJETKEEY, Cal., G. novembra. Ako bodo prebivalci Marsa gledali z močnim daljnogledom, bodo mogli videti žarek luči z naše je dobila novo ter svoj zaslu- nee neprenehama živeti v deželi! 1>red odhodom skozi pet let. ako hoč<*p®tati dr-J obleko in kk,bu\ žavljan. Balehen pa je bil med tem žek v kaznilnici $44 ter plačano u vožnjo po železnici iz Auburn v dve leti na južnem tečaju in ne-katerikrat z aeroplanam v Kanadi in Franciji. WASHINGTON, D. C., 6. novembra. — Boji med Japonci in Kitajci v Mandžuriji so ponehali. Poslanik Debuči je bil danes ponovno v državnem departmentu ter je rekel, da ima Japonska namen poslati vse vojaštvo proti Jugu. Niti zastopnik Japonske, niti člani državnega departmenta ne mislijo, da bi se Rusija vmešala v mandžurski konflikt. MOSKVA, Sovjetska Unija, 6. novembra. — Načelnik komunistične internacijonale je izdal danes poziv na "delavce vseh dežel in zatirane narode kapitalističnega sveta, naj gredo na roko kitajskim proletarcem v njihovem boju z japonskim militarizmom". V pozivu je rečeno, da je vojna s Kitajsko le pred hodnica vojne z Rusijo. Poziv, ki je bil izdan ob priliki štirinajste obletnice ruske revolucije, vsebuje med drugim tudi naslednje točke: — Voditelji kapitalističnih dežel iščejo izhoda v pošastnem strahu pred popolnim polomom kapitalizma, videč prihajati revolucijo proletarjata. Razredni boj se vedno bolj poostruje. % — Vojna v Mandžuriji je delo imperijalistov. Ta vojna ni naperjena samo proti kitajskemu delavstvu, ta vojna je naperjena tudi proti nam. — Naša naloga je z vsemi silami delati na to, da se ustanovi edinstvena, neodvisna, sovjetska Kitajska. Jeannette je takoj hitel na kraj nesreče, kjer je bilo že mnogo ljudi. Ponesrečencev pa ni bilo vsled prehude vročine mogoče rešiti. Na kraj nesreče je prišlo šest požarnih avtomobilov in so ogenj pogasili v petnajstih minutah. Od aeroplana ni ostal« drugega kot samo kovinsko ogrodje. Pilot aeroplana Floyd Cox je bil zaposlen pri avijatiki od leta 1923 in ni imel še nobene nezgode. Prej je bil C'ox stavec pri raznih časopisih, kakor pri newyor-škem listu "Tribune" in "Daily Xews". Pozneje se je popolnoma posvetil avijatiki. Xew York. Predpisi za Mrs. C'ooney so ja-ko strogi in natančni. Kaznilni-Vlada prepušča to zadevo v' ški ravnatelj zahteva od nje sle-rešitev vaši odločbi. — je rekel j deče: ne sme se kazati v javno-Steadman sodniku Seufertu. jsti. ne sme nastopati v gledišču Sodnik je vprašal, ako Balehen in »e suie Pisati za kak časopis, ni vedno vodil aeroplan« pod. Vse sV°Je u>°ri mora porabiti za ameriško zastavo in Balehen sam '10- da se bo »»ogla preživeti. Xje-je kratko rekel: "Da!" Sodnik ! "o obnašanje v kaznilnici je bilo Seufert je nato odločil, da se po-. vzorno. deli Balehen u državljanstva. (V,ia iu n>n mož Edward sta Zvečer je aeronavtični klub pri- 5a trdno sklenila, da ne bosta redil Halchenu in njegovi ženi ve- nikdar več videla kaznilnice. Oba lik sprejem. ; -sa ^e našla delo, da se bosta mo- Balehen je včeraj naglo prile-' gla pošteno preživeti, tel iz Montreal« z aeroplanom. da Edward je dobil mesto pri none bi zamudil časa, ko je bil spre- ke,n odvetniku za raznašanje po- jet kot državljan ža v. Zduženih dr- DOBER AVTOMOBIL SOMGRAflLLE. Mass., fi. nov. Deloss II. Bond namerava kupiti nov avtomobil, da pa zamenja za svoj stari avtomobil, ki je bil narejen leta 1013. Avtomobil je bil namreč včeraj razbit, ker se je zadel v bus. ''GLAS NARODA" — List slovenskega naroda v Ameriki! — Naročajte ga I TEELFON V EVROPI 'PARIZ. Francija. 6. novembra. Kot poroča francoska telefonska družba, je postalo telefoniranje na veliko razdaljo v Evropi zelo običajno. Vsak dan stranke te- DVORNI KROJAČ SE JE USMRTIL Plemenit&šinje niso pla- » i cr • w cale naročil. — Krojiac se usmrti s plinom. — Izgubil je mnogo svojega premoženja. BUDIMPEŠTA, Ogrska, 6. novembra. — Krojač ogrske aristokracije se je danes zastrupil s plinom. ker ženske plemenitaških rodbin nisi plačale za njegovo delo. Paul de K ose is je bil najmodernejši krojač v Budimpešti. Izdeloval je obleke za žene najvišjega ogrskega plemstva. Pred leti je celo delal obleke za zadnjo avstrijsko csarico Žito, ki je bila kronana za ogrsko kraljico 31. decembra 1016. Za to svečanost Je Svoissis napravil obleko. lXa svoje odjemalce je bil tako ponosen, da ni prevzel nobenega naročila brez posebnega priporočila. Kocsis je bil do pred nekaj let zelo bo«at .Svojih stalnih naroč- zivov. Celia pa kot stenografinja, i česar se je naučila v kaznilnici. I Edward Coonev je pri poprav-j Ijanju avtomobila v kaznilnici imel nesrečo, da se je njegova ro-, ka zataknila med stroje in je bil ' tako ranjen, tla so mu morali zdravniki odrezati roko v komolcu. V POMOČ BREZPOSELNIM Kanjence so odnesli v tukajšnjo bolnišnico, toda mornarjem je bilo strogo naročeno molčati o vsem, kar se j<* zgodilo na krovu. Medtem sta pa poveljnika boj- zemlje, nih ladij poslala svoja poročila v Profesor fizike na California Washington, in odtam se je iz- vseučilišču, dr. K. H. Brode, je vedelo nekaj podrobnosti. j danes izjavil, da bi prebivalci Novinarji so imeli pravico iti Marsa, ako bi bila poslana rde- na krov. toda Častniki niso hote- svetloba po kratkih valovih po li odgovarjati na njihova vpra- radiju, lahko opazili svetlobo, šania. ' Mars je odaljen od naše zem- Xa krovu bojne ladje "Colo- U<' 35 milijonov milj. rado" je bilo vse v neredu. Po Nekateri zdravstveniki zatrju-veljniški most je bil poškodovan, da je ]3() nnlj f(fl zemljt, ograja pa deloma razdejana. Xe- j p]ast nekaterih plinov, katerih ne ki rešilni Čoln je bil skoro popol- j ra0rej0 prodreti valovi radija, noma razbit. Pozneje se je izvedelo, da je eksplodiral naboj v topu. ki je bil slabo zaprt. Zaklopnico in druge dele topa je vrglo na vse strani. Pet mornarjev na "Colorado" in eden na "Maryland" je bilo takoj usmrčenih. dočim jih je bilo kakih trideset več ali manj nevarno poškodovanih. Kdo je zakrivil eksplozijo, se zaenkrat še ni dalo dognati. Nadaljni poskusi bodo pokazali. ako je to nnziranje pravilno. POTRES V LOS ANGELES LOS ANGELES, Cal.. 5. nov. Precej močan potres so čutili prebivalci južneta d»*la Los Angeles sinoči o pol devetih. VELIKA TOVARNA V RUSIJI MOSKVA. Rusija. C. novembra. V mestu Magnitostrol je bila zgrajena jeklarna, ki je največja na svetu. Magnitostrol je novo mesto v uralskem pogorju, kjer je sedanja sovjetska vlada sklenila izrabljati prej zanemarjene rudnike. Tovarna bo na leto izdelala štiri milijone ton jekla. Tudi prva električna naprava, ki bo dajala gonilno silo tovarni, je končana. Danes je pomožni sklad za brezposelne dosegel nsid sedim in pol milijona dolarjev. Zadnji prispevek je bil Johna D. Rockei£ite sv< PAUL MARGUERITTE: 1ZPREMEMBA • rati geslo Predsednikove odp-' možne organizacije "Nazaj v šo-! lo". Ta organizacija namreč vodi j obširno kampanjo, naj mladi ljudje | ostanejo v šoli. Na tak način ne le da ne bodo tekmovali s starejšimi delavci, družinskimi očeti, marveč ne zamudijo prilike za boljšo izo-' brazbo. Tudi v normalnih časih mnogo otrok začenja prezgodaj svojo ka-mest v večja mesta v nadi. da tam' Treba zavedati si. da tam. kjerinjej-o v industriji ali trgovini. — ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Bares« Nezaposleni naj ostanejo kjer so. t Mnogo nezaposlencev se danda- j samega. Kolikor za občine kamor nes preseljuje iz dežele in manjših! se priseljujejo. Ljudje, ki so izčrpani Molki irs iftif-kf. ki *«•• <>*tarrli iti x> nestanovitni in ki on«- mlajših I^l. ki -« •"■'»xijo ixC-ryuium. "vrij-iJtno jt«**- ne^ni. kakor hitro njim N iiru - Ton«. «1.» n.»v«» m . ti« življ.-ni«*. < »ti stimulira lr» itjačuj«- \ **• orr.iut- in U^liti*. «Li novo 111»«'. M:iIno*t iivctin In sile mtSiciiiu. Xttsa-Tune . C.sti život 1k>1« *«-n»kih irlt-vir, pri-t'-ne aujprrni™ in rt;» iK.ijf** *«-t»*-lo. —Atlvt. Alain in Mat ta &u se jezila. Od kar strah pred bodočnostjo, kakšno sta b:ia zapustila vilo deda Verne- stalno nezaupanje in dozdevno trla in odšla. sama. svobodna kot za- pinčenje loči ta dva človeka, tako ročen ca na polje in v gozd, nista zadovoljna in nesrečna obenem. izprrgovorila niti 10 besed. I * Marta lcriJmila: ^^ » Pa tudi vreme je bilo take barve Je cbrnil in jo zagledal vso pre-kafcor njuni duši: bilo je pusto in strašeno. Tu. tu. je kričala, gose-hladno, s lekimi oblaki, skozi ka-lnica- sodnica! in kazala na oble-tere je tu pa posijalo solnce. vmes j *>. P°_toterl se je Plazila kocasta je pa v kratkih presledkih deževa in črne pikčasta gosenica. lo. Nekaj težkega je viselo v elek-triziranem ozračju. Začetek leta je bil prav tako absurden, kakor srca mladih zaročencev. Prvotno je bilo lepo, potem se je pa vse skazilo. Zakaj? Tega nihče ni vedel. Niti Alain, niti Marta nista vedela, ali ju tare slabo vreme ali pa se pa narava sama prilagodeva njunemu slabemu sentimentalnemu razpoloženju. Ne da bi se dr^la za roke sta nadaljevala svojo pot vsak zase molče. Martin plašč je vihral v vetru in z eno roko je morala privzdigovati krilo; lepa. nekoliko presuha meča mladega dekleta v tes.io oprijemajočih se svilenih nogavicah so se pri vsakem koraku pokazala iz ozkih, visokih rjavih čevljev. Alain, mladenič visoke postave, ozkih ramen, mikavno otožnega obraza, iz katerega sta mu odsevala sila in volja, je pogumno stopal po lužah in blatu. Marta se je sama čudila njegovemu trdemu izrazu. Alain jo je napeto opazoval; nobena pedrobnost na nji mu ni ušla. In ko jo je videl tako mlado in lepo. ko je pomislil, da bo kljub vsem spletkam kmalu njegova, da se bo ta odpor proti sreči, to instinktivno nasprotovanje njunih lazličnih značajev hočeš nočeš razblinilo v poljubu enega telesa, se je začela nerazumljiva tesnoba počasi Izgubljati.... Sicer pa nihče 'ne ve, kakšen BLAZNIKOVE Pratike za leto 1932 Cena 20c dobite pri " Glas Naroda " 216 West 18th Street New York, N. Y. V KRATKEM IZIDE Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za 1. 1932 naroČila za koledar — cena 50c. — že sedaj sprejemamo — Mislil sem, da si stopila na kačo, — je dejal Alain ironično in ji stresel gosenico z obleke. Tedaj se je deile znova silno prestrašilo, kajti na ramo ji je padla druga gosenica, to pot modra in z dolgimi kocinami kakor kožuh. Komaj jo je Alain rešil te gosenice, ji je padla tretja na rokav in četrta v lase. Vsa iz sebe od groze je začela Marta bežati. — Marta, kaj si znorela. Marta! — je klical za njo. Ustavila se je drhteč po vsem telesu in pokazala z grozo na. gozd, ki ju je obdajal in kamor sta bila tako nepremišljeno krenila. Po deblih. po vejah in listih so mrgole legije, armade nakopičenih gosenic. Bile i:o tako natlačene, da je vsak hip katera padla z drevesa. Tla so bila pokrita z njimi. In cela armada gosenic, zvitih v kolačke, se je valjala po travi. Ker ni bilo vetra, se je slišalo enolično, neprestano rahlo škrtanje liste grizoče golazni. Ah, ah, je mrmraia Marta in z gnusom pomešana groza jo je obhajala, ko so gosenice vedno pogosteje padale na njo; slednjič se je cbrnila in hitela nazaj. S solnčnikom. odprtim proti dežju mehke golazni, ki jo je sproti stresala z njega, drhtečih ramen, privzdignjenega krila in sklonjena je na vso moč bežala in klicala na pomoč kar je mogla. V omotici, ki se je bila polastila obeh. z vratom polnim gosenic, padajočih v Martine stopinje, je Alain z raztegnjenimi prsti in drhteč od gnusa stresal s sebe to ostudnost ponesrečenega izleta in grozo tega strašnega gozda. Še po široki cesti pod širnim nebom sta dolgo bežala; ustavila sta se končno vsa upehana in v strahu, da se gosenic sploh ne bosta mogla odkrižati. V nepopisni grozi sta mečkala z nogami tiste, ki sta jih bila stresla laz sebe, toda kopičile so se vedno nove in nove. radostno v naravi, ko pa je bilo tako krasno v njunih srcih! Zakaj se prav za prav radujeta, nista vedela, l~akor tudi prej nista vedela, zakaj se skoraj sovražita. Nič se ni bilo jasnilo. Gotovo pa je. da ne hodita več vsak zase, temveč sta se tesno objela. Marta tu pa tam zadrži korak, skloni se nazaj in nastavi usta. Alainove ustne sc sklonijo k njenim, pristisnejo se na nje in se spoje z njimi v dolg, vroč poljub. Njune oči se v takih trenutkih posebno živo zaleskečejo. Človek bi dejal, da odseva iz njih sreča in da se plazi ta odsev oo globoki. skrivnostni vodi. Ah. ta prekrasni gozd! Kako je tu prijetno, kako sveže! Ah, glej, kako krasen metulj! — je vzkliknila ^Marta vsa očarana. Prekrasen metulj svetlomodrih kril je počival na listu in zdelo se je. da živi samo za radost oči. In oni drugi, ves rdečkast s črnimi progami! In ta beli in žolti! In pri vsakem njunem koraku so odletavale žive rože. pestri metulji, mladi in siaoi. posedali so čisto blizu ali pa se ju dotikali v nesigur-nem poletu s krili, še preveč svežimi, vlažnimi in neokretnimi. In koliko jih je, koliko jih je! Snežno beli. zlati, vijoličasti, rdeči kot kri. — Jih spoznaš? — je vprašal Alain smeje in njegove ustne so iskale Martine kakor išče metulj cvetko... — Ne, ne, — je odgovorila odklanjajoč v nezmiselni in čisto ženski domišljavosti večno izpremem-bo, ki dela iz ostudnih gosenic rajske metulje, kakor se je izpreme-nila njuna mračna, trpka in prepirljiva ljubezen v živo in vročo naklonjenost. — Ne, ne, — je ponovljala, to so metulji dobrega boga, porojeni iz mesečine in jutranje zarje. Otroško delo je bilo predmet raznih študij ir. skoraj vsaka drža- dobijo delo. Mnogi so slišali o pri- ( so države ali občine odredile javna zadevanjih v raznih mestih, da se i dela za odpomoč proti nezaposle-dobi kaj dela za nezaposlene in o nosti. je to delo reservirano za do-jVa je uvedla zakone, ki omejujejo večjih akcijah v odpomoč proti mače delavce. Večinoma se dajejaij urejujejo delo otrok. Mladi POZOR, ROJAKI bedi, pa upajo, da se okoristijo te prilike. Drugi mislijo, da na vsak način mora biti več prilike za delo v velemestih. To preseljevanje v večja mesta je naraslo do takega obsega, da je federalni department za delo izdal prijateljski nasvet nezaposlenim delavcem, naj rajši ostanejo tam kjer so. Daje se jim na znanje, da ob današnih prilikah je skoraj nemogoče dobiti delo za delavce iz prednost ameriškim državljanom, ali tudi ti morajo bivati v dotični državi oziroma občini vsaj eno ali cele dve leti. Na primer, delo za silo je bilo na razpolago v mestu New Yorku tekom minolega poletja za tri dni na teden le onim. ki so mogli prinesti potrdilo iz svojega volilnega okraja da stanujejo v mestu vsaj dve leti. Zahteva daljšega bivanja je še strožja, ako gre za odpemoč potrebnim nezaposlencem. V slučaju drugih krajev. Mesta imajo več kot najhu'še potrebe se more vsakdo dovolj posla skrbeti za svoje lastne i a,aU na p3mQ* s stram javnih domače delavce. Pritok iz dežele le; otežkeča vsako odpomožno akciio ali privatnih ustanov. Ali pravilo je, da te ustanove navadno izklju- in le poslabša položaj onih neza- -ujej0 ,uje delavce iz dru&m kra_ poslencev. ki pridejo od zunaj delo in ga nc najdejo. po Na isti poti šest tednov pozneje. Marta in Alain bleda, vendar pa mikavno sveža in mlada. Ali pa je bila to tudi predigra sinjega dne, zarečega solnca, gozda, zelenega kakor smaragd, skozi katerega so prodirale pšice solnca? Ali pa lesk belih brez? Ali, da se je v vodi v jarku zrcalilo nebo? Da so tisoče re rože poškropile s sinjino, zlatom in škrlatom zeleno preprogo livad in žamet gozdnega mahu? To pot sta drhtela Alain in Marta soglasno v polnem utripanju sreče. Teden dni po poroki ju je zibala ljubavna opojnost in od ra-radosti sta bila kar omamljena. In ko sta se zdramila iz sladke opojnosti, se je sladkost in resničnost % sanj nadaljevala. Kako bi ne bilo VORONOV BO LEČIL RAKA Department of Labor pravi: — Je mnogo boljše za nezaposlene osebe, da ostanejo tam kjer so in kjer so poznani, kjer utegnejo imeti prijatelje ali sorodnike in kjer njihove kvalifikacije za delo so najbolj znane. Selitev od kraja do kraja le poslabša položaj, toliko za delavca jev in zahtevaio bivanje enega ali dveh let v dciični občini. Brezdvomno nudijo velemesta v normalnem času več prilik za delo. Ali kakor stvar danes stojijo, so nezaposlenci mnogo na boljšem, ako ostanejo tam kjer so. mesto da gredo na slepo srečo drugam, kjer bržkone utegnejo biti mnogo na slabšem. Držite otroke v šoli. , Ali naj ostanejo mlajši člani Mnogo tujerodnih družin rešuje družine, ki so še šolske starosti, se ta problem. Kaj naj storijo? Zani- nadalje v šoli in nadaljujejo svojo malo jih bo. da so vodilne arneri- izobrazbo v teh težkih časih? Ali ške prosvetne in socijalne organi- naj rajši gredo na delo. da poma- zacije pretresale to vprašanje. So- gajo družini? glasne so v tem, da je treba podpi- TTTTTT;Trrr V Parizu zboruje mednarodni kongres zdravnikov, na katerem je nastopil slavni ruski pomla je valeč dr. Voronov s presenetljivo izjavo. Gre za zatiranje najstrašneje bolezni raka. Prof. Voronov je pokazal zdravnikom pot, po kateri naj bi krenila moderna zdravniška veda, če hoče zatreti to strašno bolezen. Pravil je. kako je delal dolga leta poskuie s prenašanjem raka na o-pice, kar se je zdelo v začetku nesmiselno. Dotlej še nikoli niso o-pazili raka na živalih. Ta grozna bolezen je bila pridražna samo kroni stvarstva, človeku. ■U3PBaUHM9IH19lll9BtdHH JC^IBXIIJBIfflymtKW® ■'""■""F' ;iMn*a^umi'niliiMim:ii-.lffil|ffBm D Mali Oglasi ti . . velik uspeh l I H Voronov je začel svoje poskuse na podlagi znanega dejstva, da so velike opice, gorila in šimpanz. po konstrukciji telesa tako sorodne človeku, da bi mogle deliti z njim tudi njegovo žalostno prvenstvo raka. In res se mu je posrečilo prinesti raka na gorilo in šimpanza. Zdaj hoče iz bolnih opic pridobivati serum, s katerim bo cepil ljudi proti raku. Zdravniki so sprejeli to vest z velikim zadovoljstvom, nesrečneži, ki jih razjeda rak, jo pa sprejmejo seveda še z večjim veseljem, če bo slavni Rus svojo obljubo res izpolnil. SAKSER STATE BANK* 82 CORTLANDT STREET NEW XOK(, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30.dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslnžajm« m vsi bres izjeme te star« in stanovitne domače Ta GLOBUS j kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo, j Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih j ! razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje-j ! pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se i I mladini. S tem globusom vam je pri rokah svefcj i vzgoje in zabave. ! KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN j V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 lnčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2. 50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROČE, 75 GA DOBE ZA — "GLAS NARODA 216 Wsst 18 Street Hew York, N. Y. ljudje, ki gredo na delo v starosti med 14. in 18. letom, potrebujejo posebno zaščito, ako naj dosežejo dezorelost z zdravim, močnim in dobro razvitim telesom. V tej sta-' rcsti fant ali dekle doživlja najbolj kritično dobo svojega telesnega razvoja, kjer njegovo delo mora Gdgovarjati nenavadnim zahtevam COLORADO hitre rasti in telesnega prilagoje-nja. Njegovo telo mora nositi dvojno breme, ako še narazvilo je podvrženo duševnemu in telesnemu naporu strokovnega dela. Na drugi strani zaslužek otrok je premajhen da bi igral veliko vlogo v družinskem gospodarstvu. Končno se o-trck-delavec prilagodi, ali dolgo časa cn trpi pod posledicami nepravilnega začetka v življenju. Ako ctroiko delo je zlo. ki prizadeva mlajšo generacijo, problem nezaposlenega otroka — namreč o-troka, ki ni r.e v šoli ne na deiu— je mnogo bolj težaven. V takih čaiin odvzeti otreka iz šole v nadi zaslužka. pemenja 1p povečati z otrok; veliko itevilo nezaposlencev. Ta okolščina je dala povod h geslu "Nazaj v šolo". Ali geslo samo bi dosti ne pomagalo, ako se nekaj ne stori 7a otroke, ki jim nezaposlenost staršev otežkoča na-daljno šolanje. Dosti treba storiti v tej smeri, ali vsaj se je začelo. Tako, naprimer, je mesto Indianapolis izjavilo, da bodo skrbele za vsakega otroka pod 16. letom in m u omogočile pohajanje šole brez o-zira na gospodarske razmere v njegovi družini. Tekom minoiega ieta so dajali hrano 3000 šolskim otrokom. V mestu Cincinnati prizadevajo se pomagati družinam, kjer je nezaposlenost očeta onemogočila pohajanje šole starejšim otrokom. V mestu Providence so znatno povečali število štipendij 'scholarship* za srednje šole. Mnogo univerz je poskrbelo za posojila in brezplačne šolnine potrebnim dijakom. Geslo "NAZAJ V ŠOLO' zasluži vpoštevanje s strani vseh tujerodnih organizacij. Upati je, da one organizacije, ki so dajale štipendije za dijake, bodo isto storile še v večji meri tekom sedanje krize Iz naslova na lista, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. ! vite naročnino ali direktno, ali pa i pri enem sledečih naših zastopnikov CALIFORNIA Pontana, A. Hochevar S an Francisco, Jacob La us h In Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Safti* Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora. J. Verbich Chicago. Joseph BLish, J. Bevči* Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar Cicero. J. Fabian Joliet. A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel. Joseph Hrovat La Saile, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield. Matija Barborirh Waukegan, Jože Zelene KANSAS Giraid, Agnes Močnik Kansas City. Frank Žagar MARYLAND Steyer. J. Cerne Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit. Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže, Pucelj Ely, Jos. J. Peshel. Fr. Sekula Eveleth. Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing. Jjhn Povše Virginia. Frank Hrvatich MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom Roundup. M. M. Pan lan Washoe. L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderick Frank NEW YORK Gowanda, Karl Strnisha Little Falls. Frank Masle OHIO Barberton. John Balant, Joe HiJ Cleveland. Anton Bobek, Cb&a. Kariinger. Jacob Resnik. John Slap-nik. Frank Zadnik. Euclid. F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain. Louis Baiant in J. Kun^še Niles. Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Younestown Anton KlkelJ Krayn, Ant. TauielJ Luzerne, Prank Balloch Manor. Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprivšek Midway, John 2ust 1 Moon Run, Frank PodmilSek --Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine Arh. Kakor je navadnim ljudem ključ J. Pogačar od stanovanja aii vežnih vrat ne-j F .BpD^shar obhodno potreben, tako je vladar-j ^^ A" HfenIC jem navadno sploh neznan. Ni to- Unity sta. in okolico, J. Skerlj, rej čuda. da dela bivšim vladarjem j pr Schifrer nošenje ključa preglavice in da gaj West Newton, Joseph Jovan radi pozabijo povsod, kjer hodijo.! Willock. J. Peternei Življenje bivših cesarjev in kraljev ; OREGON ni posebno prijetno. Malenkosti, ki Oregon City, Ore., J. Koblar navadnega človeka prav nič n BIVŠEGA KRALJA ZAMENJALI Z VLOMILCEM motijo, so njim zelo neprijetne, ker so bili vajeni drugačnega življenja. Če pozabi človek doma ali kjerkoli ključ, si zna takoj pomagati. Pokliče pač ključavničarja ail pa zleze v svoje stanovanje skozi okno. Skozi okno pa seveda ne more zlesti bivši vladar. In take neprijetne posledice svoje pozabljivosti je čutil nedavno bivši kralj Amanullah. ki živi sedaj ločeno od sveta v Clarensu pri Montr eauxu. Ko se" je nekega dne vračal s svojega običajnega izprehoda in prispel do svoje vile, je opazil, da je pozabil nekje ključ od vežnih vrat. Amanullah je pa energičen mož, ki ni izgubil glave, temveč je našel izhod iz kočljivega položaja na ta način, da je zlezel kar skozi okno v vilo. Clarens je pa majhno mestece, kjer je samo nekaj vil in zato se ljudje med seboj dobro poznajo in vedo vse, kar se v mestecu zgodi. Tako so sosedje opazili tudi Amanullaha, kako leze skozi okno v vilo. Ker ni mgel nihče verjeti, da bi bivši kralj lezel v vilo skozi okno, so mislili, da hoče v Amanullahovo vilo nekdo vlomiti. Brž so obvestili policijo, ki je prihitela in aretirala Amanullaha kot vlomilca. Bivši kralj se je seveda branil in komaj je prepričal policijo, da ni vlomilec, temveč pravi lastnik vile. PENNSYLVANIA Ambridge, Frank JakŠ* Bessemer, Mary Hribar Braddock. J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton. Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugn, J. Brezovec, V. Ro_ vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Loula Zupan, čič, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okora Forest City. Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe. renchack Irwin. Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz UTAH Helper, Fr. Krebs WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik In Jos. Koren Sheboygan, John Zorman WEST ALUS Frank Skok WYOMING Rock Springs, Louis Taaelytr Diamondville, Joe Rolict Vsak zastopnik izda potrdilo sa svoto, katero je prejeL Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina aa "Glas Naroda": Za eno leto $6.; » jiol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt teta $1.50. New York City je fT. celo lato. Naročnina aa Evropo H iff. aa celo leto. _______ __________- - NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 7, 1931 THE larokst SI,OVENF DAILY IB P. I. A iMBiafafEfgiai^^ Pomladni Sen iafgfBTtliaKlglBIBff ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil I. H. s < Nadaljevanje.) TI. Wolf je bil izmeti vseh »"ustnikov v Z. najbolj priljubljen. Xjejrova nikdar utrudljiva marljivost, njegovo nenavadno znanje, lijejfova sposobnost v službi in uljudnost. ki jo je kazal v obeeva-itju. vse to «;a je napravilo splošno priljubljenega. Pri tem pa i" bil v resnirti ganljivo skromen; za družabno življenje mu ni bilo prav nie mar, eemnr pa se vsled svoje službe ni mogel ved no odtegniti. Xjegove želje so šle dalje, kot pa da bi bil samo junak pri zabavali . Neumorno je delal in hrepenel za kaj višjim, ne da bi za padel častihlepno«*!. Xjegova želja je bila. v svojem poklicu, katerega se je držal z dušo in telesom, doseči kaj velikega. 'Najrajši je občeval v hiši ctabnega zdravnika dr. Sonca. ki si ga je izbral za prijatelja. Tam h- j«* v resniei počutil kot doma. tako je vsaj vedno govoril. Žal, tla mu ta "doma" ni bil dolgo naklonjen. Dr. Šonc j*- na mreč vsled prehlada naglo umrl. Wolf je bil lep mož in je na vse. ki mi ga poznali, zlasti pa na ženske, vplival s svojo zunanjosto skoro i-nrobno. Xjejjova «rlava z malo kodrastimi lasmi je bila kot sklesa-na. poteze njegovega obraza so bile. kakoršne bi si želel kipar za svoj kip in so kazale veliko resnobo. Kadar pa se je smejal, tedaj se je zdelo, kot bi sr razlil po njem solnčni sij in ravno to j«- bilo na njem najprikupljivejše. Najlepše na njem pa so bile njegove velike. temne nej s čudovito mirnim pogledom, ki je segel človeku v notranjost. Kdor je kdaj opazil ta pogled, ga ni nikdar pozabil. Za svoja leta je bil mladi častnik nenavadno resen, vsled <-<•-s-ir je izgledal starejši, kot pa je bil v resnici. Toda razmere v do-inači hiši so iz živega, brezskrbnega mladeniča napravile zrelega mlad« niea. Xj»*gov «mV. ki je bil že malo nad petdeset, s«' je po smrti svoje žene še enkrat poročil. Da, za Boga. ta je. — potrdi Wolf razburjen. — Ali ste že kdaj videli kaj tako krasnega .' Deklica je takoj spoznala častnika, katerega je videla zjutraj in pri njegovem bistrem pogledu povesi o."i in zardi. Ker je bila nedelja, je bila oblečena v belo obleko, v kateri je izgledala kot Utelešena eistost in nedolžnost. Ko je šla mimo. vpraša Stranski: — Vi bi tedaj radi vedeli, kdo je ta deklica? — To je Marija Winter in je modistinja. — Modistinja? — Ivo Wolf ponovi to besedo, je njegov glas ;.venel začuden in skoro nevrjeten. — Do. modistinja v salonu gospe (iumle na Kolandovem trgu. — < I kod veste to ' ' Dalje prihodnjič.) U KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. SKRIVNOSTNA NAJDENKA črt. Takoj je videl, da jih je za-llila je sicer revna, toda zelo lepa. ki je bila. kot je sin kmalu pUstila kislina ali razbeljeno že-opazil. velika koketka. ki ni prav nič skrivala svojih čustev in je g povečevalnim steklom s< pričela razgrinjati mreže pred lepiui mladeničem, ki ji je mnogo bolj ugajal, kot pa starikavi mož. Toda Wolf ni hotel razumeti njene vade; zate, «ra je očrnila pri njegovem očetu, ki je dal več na njene solze in tožbe kot pa moško besedo svojega sina. tako da jej prosil za premestitev in .)«■ užaljen odšel iz rodnega mesta. Tako je poteklo nekaj let. .leza nad tem. da se je spri z oče- , ttala neizpolnjena! Zavzela se je. da bo zastavila vse tla postane njegova žetia. ne glede nato. ako jo ljubi, ali ne. Četudi so ga ženske oboževale, se za to ni brigal in je bil proti njim popolnoma brezbrižen: nikdo mu v tem oziru ni mogel ničesar očitati, dasiravno so njegovi tovariši zelo pazili nanj. Dražili so ga in mu prerokovali, da bo tudi njega enkrat dosegla usoda in se bo bog ljubezni nad njim zaradi tega maščeval. Wolf pa se .ie vsem takim besedam smejal in trdil .da je proti taki bolezni varno cepljen. Toda usoda ga je zalotila, ljubezen je prišla nad njega, velika, m o." na sila. proti kateri se je boril z vso svojo močjo, ki mu je bila lastna toda zaman — podlegel je! Bilo je v cerkvi. Pred njim je sedela mlada deklica. Oblečena , je bila v pri prost o črno obleko in je imela angleški slamnik na pla- J vih kodrastih laseh. Xapol iz radovednosti napol iz dolgočasja jo je opazoval, kako so bile njene oči polne pobožnosti uprte v duhovnika. V njenem obrazu se je zrcalila otroška nedolžnost in dostojnost. kar ga je tako zelo prevzelo. Žal. da njenega obraza ni ( mogel popolnoma videti; zato pa se je tembolj zagledal v njen o-[ braz od strani, ki je bil čudovito lep in nežen — fin, raven nos,' sladka nsta in nežno zaokrožena brada. Zavzel se je da dekleta ne bo izpustil izpred oči. Po končanem cerkvenem opravilu se je po-žuril do vrat in pred cerkvijo je čakal svojo neznanko. £e od daleč jo je videl prihajati in bil je presenečen nad njeno ljubkostjo — angelsko lep. malo bled obrazek, katerega je kra-t s!lo dvoje čudovitih oči. Stopi ji na pot; dlekliea ga nehote pogleda -- njegove velike oni so počivale na njej. da ji je rdečica pobar-1 vala snežno belo obličje. Takoj nato se je izgubila v gnječi. In če ■' J«' toliko prizadeval, je ni videl več. Nejevoljen je šel dalje in bil je v skrbeh, ako jo bo še kdaj videl. — Popoldne je šel s svojim prijateljem na izprehod. Lepo vreme je izvabilo mnogo ljudi na 1 prosto. Še vedno misli na dekleta. Xjen obraz in pogled njenih oči mu ni hotel iz spomina. Kdo je ta deklica — Tako molčite danes. Wolf. — pravi prijate pet mislite na kako strategieno vprašanje. — Xe, Stranski, ne, i»e morete nikdar uganiti. Leta lh!M> je prinesel stražnik j čin fotografirali in dobili brezhib-v pariško najdenišnico novoroje-j no sliko zedinjenih grbov, dveh no deklico, ki jo je našel na hod-! uglednih hiš. nikn. Kakor vedno, je dobila imej Odvetnik ki mu je izročila že-in priimek po svetniku, ki je stal na .skrivnostno zadevo, je doživei ta dan v koledarju in je romala j več presenečenj. V sirotišnici za-lia kmete. Imela je težko mladost, t beležen rojstni dan je bil izbrisan in nadomeščen s poznejšo označbo. To kaže. da je hotel nekdo ponarediti zapisnik. Pripomba ''nima nobenih posebnih znamenj" je tudi čudna, ker bi moral vsakdo takoj opaziti prvotne nepoškodovano ali tudi zabrisano sliko. Naposled se je izkazalo, tla ni mogoče ugotoviti imena stražnika. ki je našel deklico. V zapisniku o sprejemu stoji celo. da jo je prinesla nepoznana dama, ki je zavodu podarila 10.000 frankov. Zdaj je naprosila žena sodišče. da bi ugotovilo njeno poko-lenje in pravo ime. pasla je krave in gosi, pozneje celo beračila. Odšla je v Pariz, postala služkinja in naposled prište-dila toliko denarja, da je postala dokaj premožna lastnica pralnice. Lani je obolela ta žena na slepiču. Kirurg ki jo je operiral, je opazil na desnem pleču žene 1 »> popolnoma sličnih vodoravnih je prepričal, da so morali na ta način zabrisati otroku v najnež-nejši starosti neko tetovirano znamenje. Opozoril je na ta bolnico in ji dal naslov strokovnjaka za to um tnost. Perica, ki ni slutila ničesar o skrivnosti, je imela »lokaj izdatkov. Znamenje so pojnili odmevati v mednarodni jav-možnosti obnovili, na poseben na-inosti. oblasti novinarjem niso izda!«' imena obeh kraljevskih hiš. ker se morajo poprej prepričati o resničnosti podatkov, ki bodo uteg- DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čiu itmo vin članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici« CENE ZA OGLASE SO ZMERNE MOLITVENIKI sveta ura v platno vez. v fino usnje vez v najfinejše usnje vez v najfinejše usnje trda vez SKRBI ZA DUŠO v platno vez. .. v fino usnje vez v najlinejše usnje vez rajski glasovi v platno vez. ______________ .80 v usnje vez.....................1.20 v fino usnje vez.........1.50 v najfinejše usnje vez. 1.60 KVIŠKU SRCA v imitirano usnje vez. .60 v usnje vez....................80 v fino usnje vez.........1.— v najfinejše usnje vez. 1.20 v najf jiejše usnje trda vez ....................................1-5» v bel celluloid vez.........1.20 NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno....................1.— v najfinejše usnje vez L50 v najfinejše usnje trda vez ___________________________________1-80 MARIJA VARHINJA fino vez ...........................l-2§ v fino usnje ....................1.5Q v najfinejše usnje trda vez ..................................1-60 Hrvatski molitveniki: 1'tjeha jstarosti. fina vez.............1.— Slava Bogu. a mir ljudem, fina ve* 1-50 najfinejša vez ..!......................L60 Zvončee nebeški, v platno ...................80 fina vez ....................................1-— Vienac. najfinejša vez ...................1.60 Angleški molit veniki: (za mladino) Child's Pravcrbook: v barvaste platnice vezano .....30 v i telo k<«st vezano ................1.10 t ome I'nto Me ...................................SO fin«t vezano ................................-35 Key of Heaven: fino vezano .................................35 v usnje vezano ...........................«0 \ imjfiwjM' usnje vezano ........1.20 I ZA OlUtASI.F.) Key of Heaven: v celoid vezano ........................1*0 r celoid najfinejši vez ............ 1.50 v fino usnje vezano ................1.50 Catholie Pocket Manual: v fino usnje vezano ................1.30 13. novembra: A«juitania, Cherbourg Majmiie, Cherbourg 6> t Louis. Ctierb-mre. Hamburg 14. novembra: II« de France, Havr® Vuicania. Trst President Kuosevclt, Cherbourg. Hamburg New Amsterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam 17. novembra: Brnnen, Cn»-rbourg. Bremen 18. novembra: New York, Cheibourg. Hamburg 19. novembra: Jjriiiri. itoulogne Pur Mer. Bremen 20. novembra: Olympic, Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sar Mer. Rotterdam 21. novembra: tieoigfc Washington, Cherbourg, Hamburg 25. novembra: Altert liallin. CI»--rbo.jrr. llatnbuig 26. novembra: Stuttfc.ii t, Cherbourg. Lir» m*-n 27. novembra: JI •meni-. Cherbourg Augustus. Napoli. (Jeiiov* 28 novembra: President Harding. Cherbourg. Hamburg «»!> in pie. CI erbourg 2. decembra: Hamburg. < hert,««uij» Il.mihtnK 3. decembra: S.Lturniu, Trst 4. decembra: Majrstir, Cherbourg 5. decembra: Kumpa. .'herh urg. FSrernen l.«*viu!h;in. Cherbourg 8. decembra: Milwaukee, Cherbourg. Hamburg 9. decembra: lTe>i.|.n* Roosevelt, Cherbourg Hamburg I •♦•lit-", hlan-l. «"h»-rt">urR. Ilnniluirs 11. decembri: lie de Fr.iiue Havre It. r«-riK:iri:i. Cht-rbourg decembra: Kotna. N.i;ioli, Genova 15. decembri: Itieni»-n. Cherbourg, I'.renien New Y-.rk. Cherbourg. Hamburg New Am-trfUm, ltoutogne Mir Mer. Rotterdam 17. decembri: fie rim. I^iulogi;« Sur Mer. Rremen # 19 decembri: St «'h»-rl-. .rg. IIamt>urg 22. decembra: Vul- .«uia, Tret 23. decembra: l*r»-*ii!«-:it ilarJiriK Cherbourg. Hamburg Albert I5-i!:in. I'hrrlw.nre, Hamburg 26. decembr i: ■ Aquitania, Ch«-rl*»nrg 28. decembra: [ Kurtjjiu. t*ii»*rbourjr. Itr»-rrn-r» I 30. decembri: 1 Hamburg. Cherbourg. Hamburg DVA VELIKA BOŽIČNA IZLETA V DOMOVINO NA EKSPRESNIH OCEANSKIH VELIKANIH "PARIS"-!. DECEMBRA Pod osebnim nadzorstvom LOUIS GOLOB ERG-a, člana našega nevwyorike- ga urada m — "ILE DE FRANCE'* — 11 DECEMBRA pod st rokovnjaški m vodstvom JOSEPH-a MAJDIČA-a. član* naše aqencije v Buchsu N.\n \VN«'STV V HAVUK Naglica — Udobnost — Postrežba — Isborna hrana NIZKE CENE DO LJUBLJANE IN NAZAJ "Paris ........ »182.00 -lie de France"' ........ $186.00 ZiijamC-it,- prostore. VpraiSajte r.i»*K;i bll?.ni«*g:t za pujrohniis'i 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y Ave Maria: v fin» umui' vezano .1.40 ' gotovo zc»- pravi Wolf. — Xa kar nlajle mislim. r»*r-e AVolf smeje. — No. ko hi bil kdo ilnijri. hi z vsem prepričanjem trdil, da vam v plavi straši kaka ženska; toda vi: prej bi mislil na konec' »veta. — Ako pa je pri vsem tem tako.1 — Kaj. ali prav slišim t Vi? — F>a. da, danes zjutraj sem v cerkvi videl tako lepo deklico kot še nikdar poprej. Toda najbrže ne hodi v nobeno družbo, drugače bi jo gotovo poznal. In Wolf popisuje njeno zunanjost tako nazorno, da se. Stranski plašno zasmeje in pravi: — Mislim, da jo poznam in sem jo že večkrat videl. — Kje .pa. ako smem xprasati? Stranski ne odgovori, temveč gleda pozorno naravnost naprej. Naenkrat pa opazi nekaj in pri tem pokaže s prstom na dve dekliei, ki ste ravno prihajali nasproti. — Ali je mogoče ta-le na levi strani? . r Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN POUČNE KNJIGE Angleško slovensko berilo ............t— Angleško-slov. in slov. angl. slovar Amerika In Amerikanri (Trunk) 5,— Angeljska služba aH nauk kako se naj streže k sv. maši .................10 Boj nalezljivim boleznim ...................75 Cerkniško jezero ............................«..1.*0 Domači živinozdravnik .trd. vez. 1.60 briMrauo ..................................1.23 Domači zdravnik po Knaipu: trdo vez. ..................................1J»0 broširano ................................1JS5 Govedoreja ........................................1.50 Hitri rufunar ..................................... •Jugostavija (Melik) 1. zrezek 1.50 '2. zvezek. 1—2 snopič-............1.8tl Kletarstvo ) ....................2.— Kratka srbska gramatika .................30 Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov .........................30 Kako se postane državljan Z. D. ,!5 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .........50 Kat. Katekizem ................................60 Kubična Računira .............................75 Liberalizem .........................................50 Ljubavna in snubilna pisma ...........35 Materija in tneržija ........................1JS5 .Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .73 Mladeničem. 1. zv.............................30 II. zv..........................t..............-50 (Oba skupaj 90 centov) Mlekarstvo ........................................1.— Nemško-angleški tolmač ................1.40 Najboljša slov. Kuharica. 668 str. lepo vez. (Kalinšeki ................5.— Nemščina brez učitelja: 1. del _______________________________________.....30 . 2. del ......................................30 Nemško-stovenski slovar ................5.25 Največji spisovnik ljubavnih in drugih pisem ................................75 Slovensko nemški slovar ________________1.— Ojačen Jbeton .............................„5* Obrtno knjigovodstvo ......................2.50 Perotninarstvo, Irtlo ve«. ................1.80 broširano ........................*„______liO Prva čitanka ......................................._75 Pravila za oliko ______________________________.85 Prikrojevanja perila po životni meri s vzorci ...........................1.— * Psihične motnje na alkoholski podlagi .................;..........................73' ZNIŽANE CENE ZA TJA IN NAZAJ Do LJUBLJANE IN "NAZAJ PREKO HAMBURGA V TRETJEM " RAZREDU $174. (U. S. Davek Posebej) Ta cena je zdaj veljavna na vseh naših parnikih Za podrobnosti vprašajte lokalne agente ali Hamburg-Am EnicjiN Line »BMMWkT ... NEW TOOK Praktični računar ...............................7"» Pravo in revolucija < Pitami«-) .........30 Predhodniki iu idejni utemelji ruskega hlejalizma ....................1.30 Radio, osnovni pojmi u Radio tehnike, vezano ........................2.— l»ruširan<> ....................................1.73 Računar v kronski in dinarski veljavi .........................................73 Ročni slov. italijanski in itali- janski-slovenski slovar .............9ti Korni spisovnih vsakovrstnih pisem ..........................................51 Solnčenje ...............................................30 Slike iz živalstva, tnlo vezaua .........90 Slovenska narodna mladina (iJisega 43^ strani) ................1JM) Spretna kuharica, trdo vrzatia ....1.43 Sveto Pismo stare in nove zaveze. lepo trdo vezana ........................3.— Sadno vino .........................................10 Spolna nevarnost ..............................25 Sadje v gospodinjstvu .....................75 Slavonic American Year Book ....1.— 1'čbenik angleškega jezika t rilo vez. ...................................US broširano ....................................1.^3 1'čna knjiga in berilo laškega jezika ..............................................60 l"vod v filozofijo (Veber) 1.50 Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce ...............1.25 Veliki vsevedež ...................................80 Voščiina knjižica ...............................50 Zbirka domačih zdravil .....................C0 Zdravilna zelišča .................................10 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva ..................................1.50 Zgodovina 1'metnosti pri Slovencih. Hrvatih in Srbih ............130 Zdravje mladine ................................1.23 Zdravje in bolezen v domači hiši, J zvezku ....................................l -'ft Zgodovina Srbov. Hrvatovin Slovencev (Melik) II. zvezek .....................................80 Prorokovalne karte .......................1.— Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODAM 218 W. 18 Street NEW YORK POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti Čimprej obnove. — Uprava "G. N/*