Poštnina plačana v gotovini.
Leto XXIV.	Štev. 9 in 10 September, oktober 1927
„Odmev iz Afrike"
izhaja v slovenskem, poljskem, češkem, nemškem, ogrskem, italijai^kem, francoskem, angleškem in španskem jeziku. Blagoslovljen po papežih Piju X., Benediktu XV. in. Piju XI. Stane za vse leto v slovenski izdaji 8 Din, 5 L, 60 am. cts., 2 Š; s prilogo »Klaverjev koledar« 13 Din, 7-20 L, 80 am. cts., 2-60 Š.
.Naročila in milodare naslavljajte, prosimo na: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 3.
Za Julijsko Benečijo: Rim (23), via dell' Olmata 16.
Za Avstrijo: Salzburg, »Claverianum«. __._______________________________—,——i, t -
Vsebina.: Dušna premija. — Iz misijonov: Apostolski vika-rljat ESove< — Apostolski vikarija! Breg Slonove kofeti. —' Misijoni verne Basutolandije. — škofova beseda. — Apostolski vikarijat Shiffe. .— Afriška knjižnica. — Kratki misijonski dopisi. — Bog bodi zahval jen! — Izkaz razdeljenih misijonskih uiiJodarov. — V misijone poslani predrtieti. — Sv. Terezija Deteta Jezusa in afriški misijoni. — Zgled za mesec oktober. — Se več rožnih venc-ev. ~ Uslišane molitve.
Darovi.
O d in a r o a i n a p r i 1 a:
Za afriške misikme-V splošnem: Din I (>.942-85: L 4910.
Za sv. maše: Din 3470—.	r
Zii stradajoče: Diji 10'—.
Za gobavce: Din 280'-.
Za odkup sužnjev: Din 9890-—
Za botrinske darove: Din 9744)03.
Za lamorčke: Din (148-—.
Zn katehiste: Din 130*—.
Za kruli sv. Antona: Din 3777-14; L'5'—.
Za misijonsko svežo: Din (iT/—. •
Za otroško jivezo: Din d'27-—.
Za masno zvezo: Din 7185-—; L 4*—.
Za Klaverjev vinar: Din 10t>—.
Za afriški tisk in katekizem: Din 433-—; L 30'
Zii določene namene: Din 973-—; L 70'—.
Za določene misijone: Din 822-—.
Zii Kluverjevo družbo: Din 32	>
Darovi brez določila: Din 509^50.
1'rispevki podpornikov in udeležencev: Din 280- -.
Delavko v papirnici v Vevčah Din 100'— za odkup zamorčkii na ime -Marija Alfonz-. — Ksaverijanski igralci v Savinjski dolini Din (S0-— za botrinski dar di^ku Franc Ksav.
Tisočkrat »Bog povrni« vsem blagim dobrotnikom!
ZAHVALE.
Darovi so doSH kot zahvala za uslišan je: na časi p res v. Srcu Jezusovemu, sv. Družini, sv. Tereziji Deteta Jezusa, sv. Anionu 1'ado-vanskemu. Mariji Toreziji l.ediiehovski. Zahvale so bile obljubljene. Hvala Bogu in vsem svetnikom božjim!
Obisk pri ubogih gobavcih,
DUŠNA PREMIJA. V nameri naših naročnikov in dobrotnikov opravijo afriški škofje in misijonarji letno 500 sv. maš.
Iz misijonov:
Apostolski vikarijat Ešove.
Pismo preč. škofa Tomažu Sprei terja benediktinca.
Kot lepo velikonočno darilo sem pred par dnevi prejel Vašo pošiljatev s čekom vred. Prisrčni Bog plačaj za to! Rila je to zapet pomoč v največji potrebi. Že dalj časa nas žulijb dolgovi, ki j iti moram banki plačevati z H%. Ker nam je obenem čisto nepričakovano prišel neki dar od druge strani, je bilo naše velikonočno veselje tem večje, ker smo vsaj /.a nekaj časa l>ili prosti materialnih skrbi. Zal, da se skrb ž« zopet oglaša od vseh strani! Vendar smo zelo hvaležni, da se je božja Previdnost poslužila Vas /,a polajšanje naše l>ede. Prepričan sem, da so vsi obdarovanji tisto velikonočno soboto i/, dna srca molili za svoje dobrotnike. .Ja/, sam se nisem zadovoljil z običajno skupno molitvijo. Kdor drugim veselje dela,
tega Bog potem blagoslavlja. Vi ste s svojim darilom nam vsem napravili preobilno veselje.
V nekem pismu mi piše eden naših patrov o svojem delu pred velikonočnimi prazniki: »Zadnje dni sem bil zelo vesel. V Emangeti sem šestim izpreobrnjencem pogojno podelil sv. krst, 14 prvoobhajancem pa sv. obhajilo, med temi je bilo (5 odraslih. V lnyoni sem krstil 6 odraslih, med temi enega novoizpreobrnjenca. Bili so sami stari betežni ljudje, ki bi ne bili zmogli dolgega pota v Entabeni. Imel sem tudi 6 prvo-obhajancev. Ob prihodu v lnyoni sem bil zelo potrt. Katehistu se je bilia prejšnji dan zažgala nova, ravno dodelana hiša za katehiste. Mislil je ilovnata tla malo posušiti, zato je natresel suhe trave po lleb in jo zažgal. Plamen je žal vzplamtel do travnate strehe in... nesreča je bila tu! V Emandikini (t. j. pri breaprstih gobavih, kjer imamo majhno kočo za kapelo) je bilo 84 ljudi v cerkvi, med temi 14 prvoobhajancev. Povsod so bili ljudje zelo resni in lepega obnašanja.<
Ker patri ne morejo biti j>ovsod, se je odločila mati prednica dotičnega samostana, da bo prevzela veronauk v imenovanem Emangeti in 1k> za dva tedna šla tja. Ona piše o tem: »V Emangeti je bilo zelo le|>o sv. obhajilo. Ljudi je bilo do 60 (služba božja je bila v neki hiši, ki je last protestanta). Vsi so bili zelo pazljivi. Zelo so hvaležni za pozornost. To je bila tam prva slovesnost te vrste. Ker so naši predniki imeli le enega duhovnika na misijonu in ljudje daleč proč stanujejo, zato ni bilo mogoče, da bi jih bil večkrat obiskal. Dva duhovnika, ki sta sedaj v Entabeni, sta vse premalo za vse.
O obisku gobavih, ki prebivajo v bližini Kmangetija, to se pravi dve tiri proč, piše sestra: »V Emandikini so bili ljudje silno veseli, ko so prvič v življenju videli sestro; kajti razen duhovnika in zdravnika jih nihče ne obišče. Medtem ko je preč. p. Ignac spovedoval, me je katehist ljudem predstavil in bilo je res genljivo videti, kako so se veselili. 84 jih je bilo pri službi l>ož[ji in jaz še nisem slišala v Južni Afriki ljudi tako navdušeno peti in moliti ko v tej mali cerkvici. Med pridigo ni nihče zakašljal, vse je bilo pazljivo. 29 jih je šlo k sv. obhajilu. (Izmed 84 pričujočih niso bili vsi katoličani.) Potem sem razdelila nekaj tobaka med posamezne, ki so mi bili za to zelo hvaležni. Da sem mogla ljudem privoščiti to veselje, to je najlepši spomin iz mojega misijonskega življenja. Cerkvica je pa najmanj za polovico premajhna; tudi jo že termiti razjedajo. — Za vse darove se l>oino hvaležne »kazali z molitvijo naših kristjanov.«
Apostolski vikarijat Breg Slonove kosti.
Nova cerkev v čast sv. Petru Klaverj« v Bonoui.
iz pisma proč. gosp. p. Vesta iz li jonske družbe naši vrhovni
voditeljici.
V naši deželi, kjer so pred nekaj desetletji še sužnje lovili, je Milost utrdila svoje delo. Nekdanji divjaki hočejo sezidati hišo božjo, ki naj bo vredna velikega apostola zamorcev. Zaupamo na podporo naših dobrotnikov, posebno še častilcev sv. Petra Klaverja in na dobro voljo in radodarnost teh novo-kristjanov.
Ali naj Vam pišem o naši cerkvi? Prav res: Ljubi Bog ima v Bonoui jako slal>o stanovanje in tudi veliki svetnik Peter Klaver se ne more ponašati z boljšim. Stavba je podobna navadnemu snoviku. Po sedmih letih je že nevarnost, da se bo poslopje, ki je zidano z grobim kamnom, podrlo. Niti sohe Petra Klaverja nimamo, in sploh nikakih okraskov. Namesto zvonika služi drevo Eukalyptus, na čigar vejah 12 m visoko visi majhen zvonček. Ampak Bonoua bo v kratkem dobila novo lepo cerkev; tako je sedaj sklenjeno v škofiji in cerkvenem zboru v Bonoui.
Dovolite, da Vam predstavim načelnika tega podjetja, Petra Aite. On je vodja naših kristjanov in vreden vsega spoštovanja. On je izmed najplemenitejših kristjanov in je bil nekoč lovec sužnjev, pa je velikodušno vrgel od sebe vse, kar mu je bilo v oviro do sv. krsta. Njegova' žena Marija Aidyie je zelo pobožna oseba. Vselej ko pride v misijon, obišče našo kapelo. Mene ne pozdravi in mL niti ne odgovori, preden je pozdravila Jezusa v presv. zakramentu.
Ako vprašate Petra, kaj je največji kras Bonoue, Vam odgovori: »To lx> v kratkem nova cerkev. Potem se lwdo izpre-obrnili tudi drugi plemenitniki, ki so sedaj le skrivni prijatelji patrov, stično kot je bil Nikodem.« In če ga dalje vprašate: »Kaj ste že storili za novo cerkev?« odgovori ves vesel: »Mi vsi storimo vsak svoje, kristjani in katehumeni — vsak da svoj del. Jaz sem dal 100 frankov, moja žena 75 frankov, hrabra Ana, dobra apostolska duša, 80 frankov itd. Dozdaj smo nabrali že 6500 frankov.« Ta vsota je za te ljudi res velika, ampak žal nezadostna*. Naš presvetli škof nas kljub temu navdušuje, da z zidavo nadaljujemo, in nam je obljubil zidne in strešne opeke. Toda manjka še potem apna, cementa, lesa, in razen tega bo treba plačati zidarje. Kar se tiče drugih del: vožnje materiala in poniagnčev — to bodo prevzeli naši krist-
jani brezplačno. Tako bo cerkev po večini res njihova cerkev.
Ali ni morebiti med bralci »Odmeva iz Afrike« nekaj takih, ki so prijatelji ali Obvezniki sv. Petra Klaverja? Prosim za majhen dar za cerkev sv. Petra Klaverja v Bonoui.
V tej novi cerkvi, ki bo povzela vsaj KXH) oseb, bodo naši kristjani molili k njenemu .patronu za svoje dobrotnike. Dan, ko se l>o koliba, ki je sedaj za cerkev, umaknila vrednejšemu poslopju, kjer bo vzvišeni patron s svojega prestola doli blagoslavljal svoje vernike, l>o dogodek za vso deželo. Ta dan l>odo oni, ki danes še omahujejo in kažejo na našo revščino, sami zahrepeneli po naši sv. veri. Stvar Cerkve lx> pridobila. Trdno upamo, da l>o sv. Peter Klaver vodil potomce nekdanjih lovcev sužnjev k nebeškemu Pastirju.
Misijoni severne Basutolandije.
Pismo preč. p. Thomerela O. M. J.
Sprejmite, prosim, mojo srčno zahvalo za Vašo naklonjenost in dobroto. Moji kristjani bodo z menoj vred še nadalje molili za Vas in Družbo sv. Petna- Klaverja.
Minulo je 13 let, kar me je škof Cenez jioslal k sv. Moniki in moj trud je Bog doslej blagoslovil, za kar se imam zahvaliti pobožnim dušam, ki molijo za tisoče okoliških poganov. Leta 1913. sem ustanovil iinisijon »Naše ljullve (iospe Pont-niainake«. Začetek je bil spričo čisto poganskega kraja težak, toda grofica Led6chowska me je -podpirala, in tako sem mogel sezidati šolsko kapelico, ki je danes že mnogo premajhna, akoravno meri 63 čevljev v dolgost in 28 v širokost. Leta 1923. sem prepustil ta nnisijon preč. p. Homestaingu, ki se je v 10 letih res lopo razvil in rabi sedaj le enega stalnega duhovnika, da bo napredoval še bolj. Danes šteje približno 12.000 novoizpreobmjencev in 300 katehumenov.
Leta 1918. sem ustanovil postajo Sv. Pavel severno v mojem okolišu s 5 šolami za vso docela |>ogaiisko deželo. Po mnogih trudili in potovanju sem dočakal bogato dušno žetev. Šolo-lkapelico, ki je približno tolikšna kot on« v Pontmainu, vodi sedaj tudi p. Romestaing, ki jo je dovedel že do veliko popolnosti.
Po delitvi mojega okoliša so mi ostali .še misijoni Sv. Mo-nika, Sv. Ana, Sv. Marjeta-Marija. Slednja datira od zadnjega časa in šteje po treh letih obstanka 300 novoizpreobrnjencev,
150 katehumenov in 140 šolskih otrok. Leži med Sv. Pavlom, Pontmainom in Sv. Moniko in Ik> sčasoma še velikega pomena; sedaj seveda pogreša še marsikaj. Za kapelo služi napol podrta koča i/, ilovke; pa tudi jaz še nimam stanovanja zase.
Sv. Ana, najstarejša postaja, nekaj časa ni kazala nika-kega napredka, zdaj se pa že dobro razvija. Nedavno sem krstil 50 odraslih. Šola šteje 140 gojencev.
Sv. Monika, ki jo je leta 1876. ustanovil p. Gerard, je matica vsega misijonskega okraja in bo slavila v kratkem svojo 50 letnico. Začetek je bil tudi tukaj težak, kajti poganstvo se ni maralo umakniti krščanstvu; toda molitve vnetega
Misijonar h svojimi kristjani v Basnlolandiji.
patra so naposled omečile tudi trda srca in sedaj že kali setev. Ob svoji 50 letnici bo štela postaja Sv. Monika že nad 1000 novoizpreobrnjencev. Pred dvema letoma sem sezidal tamkaj na mestu stare male cerkvice novo. Je zidana iz kamenja, pokrita s pločevino in streha stoji na lesenih slopili. V notranjosti ji še manjka klopi in križievega pota. Leseni stebri še niso pobarvani, tla pa so napravljena iz ilovke in kravjega blata.
Tako sem Vam na kratko opisal napredek verskega življenja severno od dežele Basuto. Mnogo dela še čaka. Treba bo izpreobrniti še 50.000 poganov in sezidati še mnogo šol in cerkvd.
» * *
Pismo preč. p. R o m e s t a i ji g a O. M. J iz Sv. Pavla v Basutolandiji: »Dne 7. junija 1925 smo krstili tukaj 130 odraslih. V zadnjem hipu je eden sobratov obolel in tako sem moral vse sam krstiti, kar je trajalo precej dolgo, četudi sem se posl liže val molitev, kot se rabijo pri malih otrocih. Zjutraj, ko sem maševal na prostem, me je zadela v majhni meri soln-čarica, tako da se mi je ob podelitvi krsta vrtilo pred očmi, da sem moral sveto opravilo vršiti sede. Ob zadnjih molitvah pa, ki se morajo opravljati stoje, sem se opiral na palico. Gotovo je bilo navzočih vsaj 20(H) ljudi, med njimi zelo veliko poganov. Naj bi pač tudi v njih srcih obrodilo božje seme!
Tudi drugi krsti še čakajo; zato naj se naši dobrotniki ne utrudijo pošiljati imena in krstna darila. Prejšnje leto sem imel 210 izpreobrnjenj in vendar je ostalo, navzlic temu, da je bilo 360 krstov, iše 800 katehumenov. Četudi je krstov veliko, se število katehumenov zaradi tega nič ne zniža. Mislim, da naša dobrotnica grofica Led6chowska skrbi za naraščaj in tudi pomaga, da moremo zmagati ovire, s tem da nagiba naše dobrotnike k če/.da I je večji darežljivosti. Jaz imam na njo veliko zaupanje in z veseljem prebiram »Odmev«, ki poroča o uslišanih molitvah na njeno priprošnjo.
Navzlic smrtnim slučajem je narastlo število kristjanov zaradi izpreobrnjenj in rojstev na 239 duš. Zal, da moram ta veliki okoliš opravljati sam brez |k>moči sobratov in sestri, in tudi cerkvi je premalo. Navzlic temu pa katoliška stvar v mojih dveh misijonili in desetih postajah vrlo napreduje in je skupno število vernikov sedaj 3000. Pa kako malo je to v primeri s 40.(KX) drugih, ki so po večini ali pogani ali krivo-verci! Morebiti se IkmIo pozneje, ko l>omo namesto šolske kapelice sezidali cerkev, hitreje izpreobračali. Število, ki smo ga z ozirom na izpreobrnjenja letos dosegli, je doslej največje, kolikor je meni znano. Vendar ne bom nikdar rekel: Zadosti je!« Ko bi moral brati sv. mašo tudi v votlinah, ali na prostem polju: nič za to, da jih le čim več i »preobrne m. Upam, da nam boste z Vašo molitvijo in s primernimi darili v potrebah zopet pomagali.«
Škofova beseda.
Msqr. Orison, apostolski vikar v Stanleyfaliji, piše Družbi sv. Petra Klaverja:
Nemoyote mi je povedati, koliko dobrot je izkazala vaša družba našemu misijonu. Velikim dobrotam, ki smo jih od družbe že jrrejeli, se je sedaj pridružila še ta, da smo dobili
nalis našega katekizma v jeziku Swachili popolnoma brezplačno in v času, ko bi nam bil tak natis na naše stroške v tivropi popolnoma nemogoč, ker predrag. Danes ima Klaver-jeva družba pod enakimi pogoji za nas v tisku sv. pismo starega in novega zakona. Ni nam mogoče svoje hvaležnosti dostojno izraziti; zato prosimo Boga za blagoslov tej častiti družbi in jej želimo mnogo dobrotnikov, ki bi radi, a ne morejo k nam v Afriko vsled razmer in zato doma naše delo podpirajo. V vaši družbi se jim nudi apostolsko delovanje, podobno Jezusovemu v Nazaretu, neznano pred ljudmi, a zato tem bolj zaslužno pred Bogom.
Apostolski vikarijat Shire.
(Osrednja Afrika.)
Pisano p. Rivierre oo. Moirtfortskih iz Blantyre.
Naš ljubi misijon v Blantyre lepo napreduje v izpreobra-čauju poganov, kar se je zahvaliti molitvi in žrtvam pobožnih duš, ki zarije mnogo store. Pač je okolica misijona, kot vsi močno Obljudeni kraji v Afriki, več ali manj pokvarjena, in zelo ovira rast v dobrem: Toda Bog si navzlic temu izbira dobrih duš in reči se mora, da ostanejo novokrščenci večinoma stanovitni. Zadnjič, 10. maja, smo vpisati 185 katehumenov, izmed katerih jih je mnogo že poročenih. Upamo, da jih homo v septembru zopet toliko sprejeli. V drugih krajih vikarijata je uspeh še boljši; kajti zabeležiti se more 300—500 krstov. Priprave so za misijonarja res zelo naporne, toda kakšno zadoščenje uživa .pozneje! Žetev med zamorci je zrela in bogata, aauno delavcev manjka, ker smo samo po dva, ko bi morali biti po štirje. Kazen tega moramo tudi telesno delati, ker liani primanjkuje misijonskih bratov. Tudi krivoverci so nam nevoščljivi zaradi naših uspehov in smo nekaterim administratorjem« trn v peti. Pa vendar maša stvar napreduje in Jezus in Marija se v Nyassalandiji častita. Le denarja nam še vedno primanjkuje. Dokler ga ne dobimo, ne moremo nič začenjati, duši nas čaka obilno potreb. Nisem še poplačal dolgov za tukajšnjo cerkev, pa že delam načrte za dve šolski kapelici, ki jih nameravam zidati v dveh oddaljenih centrih našega misijona, in to že na pomlad v marcu. Tam imamo sedaj 1*2 iz ilovke postavljenih šol, kristjanov pa mnogo. Seveda nam bodo domačini, ki že 4 leta zdihujejo po novih prostorih, pomagali pri delu in tlaki iz ljubezni do Boga.
N. pr. opeko nam bodo zastonj navozili nai stavbni prostor. Vendar bo navzlic temu vsako poslopje stalo vsaj 30 funtov šterlingov. Jaz pa nimam za to sedaj še niti vinarja. Nameravam eno izmed teh kapel posvetiti siv. Tereziji Deteta Jezusa, drugo pa patronu Vaše družbe in zavetniku misijonov •sv. Petru Klaverju. Ali Vas smem prositi, da nam pri dozidavi teh dveh poslopij pomagate, kakor ste to storili tudi pri cerkvi misijona v Montfortu?
Afriška knjižnica.
Odlomki misijonskih dopisov, iz katerih se razvidi (potreba afri&kega
tiska.
»Upam, da ste prejeli drugi izvod Svetopisemskih zgodb in molitvenik Defomo. Vnovič se Vam zidivaljujem za veliko uslugo, ki ste jo izkazali apostol, vikarijatom Togo in Spodnja Volta s tem, da »te natisnili ti dve knjigi.« — škof Cessou M. L., apostolski vikar v Togo.
»tPreč. p. Bomneau mi je pokazal katekizem v Punu-dialektu, ki ste ga Vi dali natisniti. Oba sva občudovala lepo in praktično delo tiskarne sv. Petra Klaverja. Katekizem v jeziku Ki-vili iz Mayumbe, ki ga je bil sestavil p. Gauthier I. 1902. in ga dal natisniti, je sedaj popolnoma pošel. Naše katelietske šole pa rastejo od dne do dne. Preč. g. škof je že mislil ta katekizem v tiskarni Loango ponatisniti; pa tiskarna je sedaj ustavila obrat radi pomanjkanja osebja. Kazen tega ne vem, kje bi dobil toliko denarja, ker je postaja iMayuimba z dolgovi obremenjena.« — t'. Barnaban C. S., Sp. Gabun.
»Z današnjo pošto Vam morem končno poslati rokopis prvih dveh knjig »Ilodi za Kristusom« v Zulu-narečju obenem s tiskovnim dovoljenjem apostolskega vikarja iz Marianhilln. Naslednji dve knjigi Vam pošljem v kratkem. Kako se veselimo knjige že vnaprej. Potem bomo mogli hčeram sv. Frančiška nuditi nekaj v njihovem lastnem jeziku za duhovno berilo, ker večinoma ne znajo angleško. Knjiga bo velikanskega pomena za to novo kongregacijo.« — Sestra Aemili-jana C. I'. S., asiški samostan v Natalu.
Kratki misijonski dopisi.
I'. Drost, od Belih očetov (Uganda): »Naši seminaristi bodo prihodnjo nedeljo začeli duhovne vaje: 2 bosta prejela mašniško po-svečenje, 5 dijukonat, 4 subdija-konat, (i nižje redove, 5 pa ton-zuro. Vstopilo jih bo bržčas (KI.
Kazen tega bo (i naših seminari-stov prišlo od preizkušnje k nam, tako da bomo pričeli šolsko leto 192<>/27 z nekaj nad 00 gojenci.«
I*. Besnard, provikar v Diego-Suarezu (Madagaskar): Odkar sem Vam potrdil prejem zabojev, ki
ste nam jih poslali, Vam vnovič izrekam zahvalo v imenu nisgr. Fortineaua in vseh sobratov vika-rijata. Sam sem se prepričal, koliko dobrega bomo mogli storiti vsled Vaše darežljivosti. Prosimo Boga, da Vam povrne in da obilno blagoslova Vaši Klaverjevi družbi. Velike podobe Srca Jezusovega so nam zelo všeč. Vsaka krščanska občina je hotela nekaj dobiti, mi pa moremo le najbolj pridne obdarovati in tako je med njimi plemenita tekma.i
P. Wantenaar, misijonar iz Mili Hilla (Zgornji Nil), piše: »Bil sem v notranjosti dežele in sem obiskal postajo Iiazakuzu, za kar sem ]>orabil 4 tedne in nekaj dni. V tem času sem jih 985 spovedal in 1627 obhajal. Maševal sem v 23 vaseh. Škoda, da ne morem bolj jK>gosto napraviti take poti, kajti potrebno bi bilo vsled zveze s kristjani. Do nekaterih vasi je 4 do 5 dni hoda in tamošnji kristjani morejo le o veliki noči in o božiču — torej le dvakrat na leto — v misijonsiko postajo. Zato je nujno potreba, da jih duhovnik obišče in jim da izredno priložnost za spoved in sv. obhajilo.<
Preč. p. Banhaverbette, Kaesai, Belgijski Kongo: Misijon Katende je izmed najrevnejših v vsem vi-karijatu. Ustanovili smo ga med vojno, pa se vsled revščine in raznih zaprek ni mogel dvigniti. Iz-preobrnitve pa naraščajo; že imamo mlado krščansko občino. Pa sedaj je čas, da hitro napredujemo, da stvar ne bo škode trpela. ((tvorili smo šolo za deklice, število gojenk je že nad 100. Mlade kate-humenke, bodoče krščanske gospodinje, se zglašajo od vseh strani, da ji!> več mesecev pripravlja-
mo na sv. krst kakor tudi na sv. zakon. Pa tudi v našo zasilno bolnišnico prihajajo bolniki v obilnem številu.
Še nikdar nisem mogel kaki ubogi ženi ali deklici odreči vstopa v misijon, ker to pomeni zanjo večino zveličanje. Glede materialnega sem se zanašal na letošnjo žetev, ki pa je slabo izpadla in se bojimo lakote. Zato prosim za podporo, da bomo mogli reveže preživeti, ki nam jih Bog pošilja, in jih dostojno obleči. Za vse, kar smo dosedaj v Katendi mogli storiti, se imamo zahvaliti ljubezni do bližnjega, na katero tudi za naprej stavimo svoje upanje.<
Sestra Saturnin iz kongregacije N. Lj. G. apostolov: Poslopje v Quidahu je skoro popolnoma dodelano, le delavnico moramo še dovršiti. Zdaj nam gre mnogo bolje ko prej. Zdaj ni več skrivališč, da bi se bilo mogoče odtegniti nadzorstvu; ni več izkušnjave, da bi kdo zlezel čez zid. Otroci so mirnejši in ubogljivejši, dobro se izvršuje z večjo sigurnostjo. Za mir, ki ga sedaj uživamo, se imamo zahvalili Vašim blagim dobrotnikom ... Dosti imamo prostora, da lahko sprejemamo nove gojence. Težavo nam dela le draginja. To leto smo imeli 50 notranjih gojencev. Med počitnicami nam je ena delklica ušla v nebesa; ena odrasla ]>a je bila v začetku leta krščena in poročena. Dvanajst smo jih spustili k neslovesnemu sv. obhajilu, osem pa k slovesnemu. Tudi nekaj rodovniških poklicev je bilo. Ob kratkem: življenje polje tkakor v kaki majhni župniji. Mnogo odraslih je hodilo li krščanskemu nauku in so bili potem krščeni.
Bog bodi zahval jen !
Če pregledujemo misijonsko delovanje preteklih let, se nam nehote izvije vzklik: Bog bodi zahvaljen!
Zahval jen za vse, kar se je storilo v misijonih, za tako mnogoštevilna spreobrnjenja od poganstva k pravi edini veri! Zahvaljen za moč in luč, s katero je razsvetljeval misijonarje in krepil katehumene!
Bog bodi zahvaljen za zanimanje in ljubezen, katero izkazujejo katoličani civiliziranih deiel misijonskim napravam; zahvaljen za misijonski ogenj, kateri vedno iivahneje planiti v njih srcih in kateri jih priganja veselo prenašati velike in male irtve v korist ubogih misijonov!
Tudi zadaj stoječi izkaz od blagih dobrotnikov v letu 1920. podarjenih milodarov za uboge afriške misijone nas pusti klicati iz dna srca: Bog bodi zahvaljen!
Zato prosimo iskreno vse naše drage bralce, da na m p o m agate hvaliti Gospoda za nepričakovano bogati blagoslov, katerega je milostno razlil čez Druibo sv. Petra Klaverja. Bogu bodi hvala in zahvala! S temi čutili hočemo nadaljevati delo nad vse bogoljnbno: sodelovati pri rešitvi duš!
Izkaz
po Družbi sv. Klaverja razdeljenih misijonskih milodarov
v letu 192«.
Razne misijonske družbe v Afriki so z ozirom na njih posebne potrebe in na število njihovih vikarijatov in prefektur dobile sledeče:
Misijonarji Afrike (Beli očetje)..............539.887*70
Očetje Svetega Duha....................796.516-70
Lijonska misijonska družba................404.928-80
Očetje družbe Jezusove (jezuiti)............249.590-30
Sinovi presvetega Srca Jezusovega..........170,087-55
Frančiškani............................66.105-15
Kapucini..............................189.163-70
Benediktinci............................128.145-60
Oblati Marije Brezmadežne................211.692-25
Palotinci..............................80.255-45
Oblati sv. Frančiška Šaleškega............97.261-65
Lazaristi..............................80.897-25
Očetje Brezmadežnega Srca Marijinega (Scheut-
veld)..............................99.483-90
Premonstratenci........................37.897-20
Mašniki Srca Jezusovega)..................115.397-95
Misijonska družba sv. Jožefa (Mill Hill) . . .	123.645-20
Očetje iz Montforta......................64.1,19-85
Misijonarji Gospe delle Salette..............43.639-85
Misijonarji della Consolata................127.795-85
Sinovi brezni. Srca Marijinega (Fernando Poo) .	22.170-90
Redemptoristi..........................:<5.588—
Misijonarji v Marianhillu..................14.829-45
Dominikanci............................28.512-70
Serviti................................35.551-50
Salezijanci............................27.297-35
Križarji..............................14.164-30
Misijonarji presv. Srca....................21.636-25
Trinitarci..............................10.042—
Katoliški Kopti..........................6.990-10
Svetni duhovniki........................5.007-85
Bele sestre Naše Ljube Gospe Afriške ....	8.991*40
Črne sestre Naše Ljube Gospe Afriške ....	3.000—
Dominikanke..........................21.295-15
Sestre Dragocene Krvi....................27.120-85
Sestre Naše Ljube Gospe apostolov..........17.653'25
Oblatinje sv. Frančiška Šaleškega............14.003-50
Sestre Božje Previdnosti..................13.491-60
Sestro sv. Jožefa K brniškega................9.378-20
Avguštin ke............................1.109-90
Frančiškanke od Calais....................19.383-75
Frančiškanke milijonarke Marijine..........7.021-40
Usmiljenke od Gonda....................2.398—
Pie Madri detla Nigrizia .........6.349-50
Usmiljenke sv. Vincencija................9.203-25
Palotinke ............................3.091-85
Frančiškanke Mili Hilla..................8.842-05
Križarke iz Menzinga....................8.862-30
Sestre della Consolata (Turin)..............12.010-55
Benediktinke..........................16.492-15
Sestre sv. Družine in presv. Srca............3.014-50
Hčere sv. Ane..........................2.151-40
Redovnice Brezmadežnega Spočetja..........5.227—
Karmeličanke..........................1.423-45
Služabnice Marijine......................5.042-10
Različne kongregacije misijonskih sester . . .	1.350 Zbirka sv. Treh kraljev, poslana sv. kongregaciji
/.a razširjenje vere....................13.257-05
Ustanove za črne seminarist©..............315.328—
Glavnice, od katerih uživajo obresti še dobrotniki	77.186-25 Kazni stroški za tiskanje, nakup paramentov, nabožnih predmetov in drugih reči ....	235.586-45 Ostanek za leto 1927......................18.546-90
Rini, dne 31. marca 1927.
Mclanija pi. Ernst,
tajnica.
Skupaj lir t. j. dinarjev
4,681.653-05 12,320.139-60
Marija Falkenhayn,
vrhovna voditeljica.
Predmeti,
ki so bili v letu 192(>. poslani v misijone.
Za bogoslužje: 9 prenosnih oltarjev, 2 tabernaklja, 12 kelihov, 12 ciborijev, 4 monstrance, 93 oltarnih križev, 3 posodice za sv. olje, 234 oltarnih svečnikov, 1 svetiljka za večno luč, 29 cerkvenih zvonov, razni bogoslužju predmeti, kot: kadilnice, maSnl zvončki,
masni vrčki itd............... 69.438-—
Cerkvena obleka in razni cerkveni predmeti: 183 mašnili plaščev, 10 phivialov, 8 dnlmatik, 133 štol, 22 veluniov za sv. blagoslov, 5 baldahinov, 72 raznih burz, 1 pek-toral, 1 škofovski prslanec, 1 par škofovskih rokavic, 3 mitre, 32 oltarnih pregrinjal, 80 ministrantinih oblačile, 2 preprogi pred oltar, razni manjši predmeti, kot: plaščki za ciborije, pasovi, bireti, zastave itd. . 141.804-— Cerkveno perilo: 81 alb, 114 roketov, 74 roketov za anini-strante, 2*)!) oltarnih prtov in podgrinjal, 59 obhajilnih prtov, 2446 (komadov: korporalijev, naramnic itd., 21 brisatk za zakristije in različno drugo perilo . . 85.242-— Nabožni predmeti: Okrog 29.1KX) rožnih vencev, 7770 škapu-lirjev, okrog 21.480 svetili jic, 20<) kipov, 2852 križev, več tisoč podobic in drugih nabožnih predmetov . . 138.400-— Knjige: 1 veliki ilustrovani katekizem, 1 zgodbe sv. pisma v slikah, 12 mašnili knjig, 10 obrednikov, 8 b rev i rje v, 1 gofin, 22 dnevnikov k preblaženi Devici, različne
knjige.................. 8.310 —
Obleka: 4,164 oblek za Ziirnorčke, 46 parov čevljev, 114 odej, 2758 kosov perila, 82 komadov |>osteljnogn perila, 2200 raznih drugih oblek (predpasnikov, hlač itd.),
blago za obleko.............. 129.466-—
Šolske potrebščine in šivalno orodje........ 2.000-—
Itazni drugi predmeti: 11 harmonijev, 12 drugih glasbil, 34 koles, 10 motornih koles, i šivalni stroj, 2 fotografska aparata, 2 pernici, 6 kovč ego v, 2 kompasa, rokodelsko orodje, zdravila, razni drugi predmeti . 102.960- •
Skupna vrednost lir 672.12(1-— t. j. dinarjev 1,7(!8.73(t-85
Mula »v. Terezija.
Sv. Terezija Deteta Jezusa in afriški misijoni.
(Dalje.)
3. Čudovito ozdravljenje redovnice.
Iz Natala v Afriki poročajo 2. nov. 1912 o čudovitem ozdravljenju redovnice, po imenu Petre. Trpela je silne bolečine zaradi želodčne rane. Kaj trdega sploh ni mogla uživati, pa tudi tekoče jedi so ji delale težave. Pričakovati je bilo, da bo sestra, ki je bila že vsa oslabljena, umrla v 5—6 tednih. Prednica ji svetuje, naj opravi devetdnevnico v čast sv. Tereziji Det. Jez. Bolnica je začela opravljati devetdnevnico. Drugi dan je že jedla vse od kraja, konec devetdnevnice pa je bila popolnoma zdrava. Tako mogočna je priprošnja n ale sv. Terezije.
4. Kako pomaga sv. Terezija misijonarjem v Uganili. — Zamorski kralj postane kristjan.
(Poročilo afriškega misijonarja.)
Bakuimbi v Afrild, 36. avgusta 1921.
Sv. Terezija Deteta Jezusa nam je ravnokar pridobila celo provincijo s tem, da nam je naklonila prijateljstvo tukajšnjega suverena (kralja) in njegove matere. Poslal sem bil našemu kralju jxxlobico male sv. Terezije, ki jo je spoštljivo sprejel in shranil v svojem domu. Od tedaj se je popolnoma odločil od protestantovske sekte ter postal naš (katehumen v glavnem mestu. Ze skozi dva meseca hodi vsak dan zjutraj in zvečer v cerkev, kjer sedi na častnem mestu s svetinjo sv. Terezije na vratu. Njegov najstarejši sin je že krščen, pa tudi druge otroke namerava dati kralj krstiti. Odkar se je mala Cvetka naselila v srcu princa, se tudi kraljica mati pripravlja, da pristopi k naši sv. veri. Je že priletna in stanuje precej daleč izven mesta. Zdaj pa je prišla k nam, čeprav poprej že 35 let ni bila šla nikamor. Seveda smo jo sprejeli z največjim veseljem. S tem je protestantov ska sekta zelo oslabljena in bo bržkone opešala, zakaj kraljica-mati želi, naj bi se vsi podaniki vpisali v našo sv. vero. S tem je nam silno veliko pomagano, za kar se imamo zahvaliti sv. Tereziji. Tukajšnje ljudstvo silno ljubi to svetnico. Mali otroci se ji pri|>oročajo v jutranji molitvi, da, v svoji otroški preprostosti jo sprašujejo, kako je kaj spala ponoči. Naši kristjani imajo njeno podolx> splošno po hišah in se ji priporočajo.
Nekoč me pokličejo k zelo bolni ženi. Greni in vidim, kako pritiska malo podobico zaupljivo na svoje srce in jo poljublja... In sv. Terezija sipa rože milosti in poplačuje svojim zvestim njih zaupanje. Bog l>odi hvaljen v svojih svetnikih.
R. P. Fr. Miiller, misijonski predstojnik.
5. Kako je Mala Terezija dobrohotna zamorcem in kako veliko zaupanje imajo ti do nje.
10. januarja 1922.
Sv. Terezija nam vedno kaže svoje varstvo in svojo naklonjenost. Poslušajte, kaj mi je pripovedoval eden izmed naših kristjanov, ki je obenemi katehist. Poklicali so ga v neko vas, kjer naj bi bil krstil liolmega otroka. Takoj se poda na pot, pa mii pride naproti sel z obvestilom, da je otrok že umrl. Pa se obrne naš Rafaeli (tako mu je ime) s prisrčno prošnjo do sv. Terezije Deteta Jezusa in pripoveduje: »Vzel sem njeno podobo in sem ji govoril: Sv. Terezija, gospod pater nas zagotavlja-, da nas ljubiš. Pomagaj mi torej, da pridem o pravem času in izvršim sv. opravilo. Vso pot sem zaupljivo molil k njej. In res: ko sem prišel v vas, so mi povedali, da se je otroku zboljšalo in da naj ga hitro krstim. Takoj sem otroka krstil. Nekaj trenutkov po krstu je otrok umrl.« — Tako je pripovedoval naš dobri Rafaeli.
Mala Cvetka iz Liseauxa je vedno Itolj priljubljena pri naših zamorcih. Vsak hoče imeti kako svetinjo. Ravno te dni je dospel po pošti zavoj iz Liseauxa. Ne smem skoro na ulico, kajti vest o zavoju se je takoj raznesla in mnogo zamorcev je prišlo ter neprenehoma prosilo: Oče, daj nam podobice sv. Terezije!« Odprl sem zavoj in sem začel deliti podobice, toda žal: nd zadostovalo zal vse. Včeraj je bila pri meni deputacija. To so bili ljudje, ki so bili tri dni na [Hitu, da bi kaj dobili za spomin.
Pred eno uro se je javil sam kralj. Ko sem mu pripovedoval o dobrotah, ki smo jih prejeli po sv. Tereziji, je vprašal: > Al i je mogoče, da nas tako ljubi? Nas zamorce?!« Rekel sem mu: »Ne dvomite nad tem. To je ravnokar dokazala. Letos je bila namreč tukaj taka vročina, da ni bilo mogoče delati na polju. Opravil sem devetdnevnico k sv. Tereziji, in poglejte: žje tretji dan dežuje. Iz tega lahko na-zvidite, da ona res ljubi zamorce.« — To jo kralja zelo .pomirilo in prosil me je, naj Vam pošljem pismo, ki ga je sam napisal in sem ga jaz prestavil.
K. P. Fr. Miiller, predstojnik mieljona.
Sledi prestava kraljevega pisma: Častita mati prednica!
Voščim Vam mnogo sreče. Kako Vam gre? Meni je dobro. Pišem Vam pismo, da se Vam zahvalim za vse dobro, kar ste mi storili. Tu v naši domovini Ba-kumbi vsi ljubimo sv. Terezijo. Jaz, moja žena in otrok nosimo njeno svetinjo, ki je nikdar ne odložimo. Vsi kristjani v moji deželi jo nosijo. Vsi prosijo za Vaše podobice, da bi jih imeli po hišah. Z Bogom, častita mati! Bog Vas ohrani. Lepo pozdravljam vse sestre
sv- Te>-e^je.	Jaa, Antonio, kralj.
Zgled za mesec oktober.
Probujenje poganskih narodov in njih hrepenenje po 'krščanstvu nalaga vsem katoličanom novo nalogo glede njih misijonskega delovanja. Kako naj jo rešimo? Lastna beda in revščina, vsestransko pomanjkanje mis sili, da se sami omejimo na najpotrebnejše. — Toda, še nam preostaja neko sredstvo in sicer kaj izdatno, katero zmore tudi najrevnejši -- namreč molitev. Sv. Alfonz Kodrigvec, katerega god obhajamo dne 80. t. m., bodi nam v tem za zgled. Kako zelo je ta sv. mož ljubil molitev sv. rožnega venca! Vedno je bil združen z Bogom in preblaženo Devico v prisrčni molitvi. Kožni venec je imel skoro neprestano v rokah, vedno in povsod mu je bil zvesti spremljevalec. Ta apostol molitve je v tesnem stiku z misijonskim delovanjem Klaverjeve družbe. Saj je ravno on sv. Petra Klaverja kot mladega bogosloven opozoril na misijone in ga navdušil, da se je posvetil rešitvi duš nesrečnih zamorcev ter sam tako rekoč postal njih suženj. Njegov zgled naj tudi v naših srcih vname ljubezen do ■molitve; zlasti se z vso ljubeznijo okleaiimo sv. rožnega venca, s katerim lahko toliko koristimo misijonom. Veseli del naj izprosi ubogim poganskim zamorcem, da bo tudi njim zasvetila zvezda vodnica sv. katoliško vere in bo tudi v njih srcih kmalu zavladalo nebeško Detece; žalosti del naj prikliče rajsko roso milosti in presveto kri Gospodovo na suha, doslej nerodovitna tla afriških narodov, in častitljivi del, da bi prav kmalu duše ubogih Afričanov dospelo do cilja svojega zemeljskega potovanja, k Mariji, Kraljici sv. rožnega venca.
Spreobrnjeni zamorci visoko čislajo in ljubijo sv. rožni venec. Nosijo ga vidno okrog vratu kot najlepši znak svoje vere. Vsak se čuti srečnega, ako dobi na dan sv. krsta od misijonarja sv. rožni venec, iki so ga poslala blaga srca iz Evrope.
Izdelovanje rožnih vencev bi bilo zelo hvaležno delo za ude Marijinih družb v njih prostih urah. Tako je n. pr. neka mlade-niška Marijina kongregacija na Dunaju v teku nekaj mesecev napravila več sto rožnih vencev za misijone. Tudi denarne prispevke za nakup rožnih vencev, kakor tudi stare, pa dobre rožne vence, ki jih lahko pogrešate, hvaležno sprejema Družba sv. Petra Klaverja.
Še več rožnih vencev.
Prvi. omisijonar iz Družbe očetov sv. Duha, v Zahodni Afriki, se Klaverjevi družbi prisrčno zahvaljuje za poslane rožne vence: Ker je vaša pošiljatev dospela ravno meseca oktobra, smo bili rožnih vencev tembolj veseli, Ilrž ko so naši kristjani zvedeli, da sem dobil od blagih dobrotnikov v Evropi večjo množino rožnih vencev, so me prišli od vseli strani prosit zanje. — Tukajšnjim kristjanom je rotni venec dragocen zaklad, nosijo ga očitno okrog vratu ter se s tem razločujejo od drugih, poganskih črncev. Žal imam le še par komadov in vedno še prihajajo novi prosilci, katerim pa na svojo in njihovo žalost ne morem ustreči. »Morda dobim še več rožnih vencev in škapulirjev,« jih tolažim. Kdo pomaga, da se to upanje uresniči?
Uslišane molitve
na priprošnjo ustanoviteljice Družbe sv. Petra Klaverja grofice Marije Terezije Ledtfchowske.
(Objavljene na lastno željo.)
Neka žena iz. V. ni mogla dobiti pri nobenem zdravniku zdravja za svojo bolno nogo. Njena molitev k pokojni ustanoviteljici je bila v kratkem uslišana in bolezen je izginila.
Mati pomožne unisijonarke piše: »Že dalje časa berem v Odmevu, kako je pokojna grofica iLedGohowtaka mogočna priprošnjica v vseh zadevah, zlasti ako kdo pomaga ubogim zaniorčkom. Dozdaj me je že dvakrat uslišala, ker sem podarila nekaj za »Kruli sv. Antona . Hvala Bogu: gre mi mnogo bolje, dasi sem še vedno slaba.
»V važni zadevi sem se obrnil do pokojne grofice Ledčchovvske in sem bil uslišan. V zahvalo sem obljubil, da to objavim; obenem pošiljam majhno podporo za misijone.« — A. š.
»Na čudežno priprošnjo matere ustanoviteljice, ki sem jo v neki zadevi klical na pomoč, mi je bilo takoj pomagano in sedaj sem rešen sikrbi. V zahvalo za to pošiljam 10 lir in obetam, da afriških misijonov ne bom nikdar pozabil.« — M. P.
Prisrčno sem se priporočal (Mariji Tereziji Led6cho\v»ki, da bi oče ozdraveli Ln sem pričel devetdnevni«) v ta namen. Zdravje se je zboljšalo, za kar Iskrena hvala in obljubljeni misijonski dar 100 Din. — P. K.
»Iskrena zahvala Mariji Tereziji Leddchovvski; pomagala mi je v zelo važni zadevi. V zahvalo pošiljam dar 100 Din in obljubljam poslati enak znesek vsako leto kot prošnjo za v bodoče.« — K. K., Celje, Breg.
»Na potovanju sem resno zbolela. Priporočala sem se grofici Led6chow8ki. Bila sem uslišana ter se vrnila domov. — M. P., Podčetrtek.
A. K., Št. Jernej, pošilja 50 Din za misijone v zahvalo za dobljeno zdravje na priprošnjo grofice Ledčchowske.
1'oiiatln člankov t/. ,,Odmevu Iz Afrlk<<" nt dovoljen, ponatlH niKIJonsklli pisem
In poročil Iv z natančnim podatkom virov. Izdaja Klaverjev« d m ilni v Kloni. — Odgovorni ureilnlk : I)r. J. JorAr. Z« JiiKOHlovniiKko tiskarno v Ljubljani : Karel Ceč.
Prosimo, darujte nam molke!
Molek ali rožni venec je za srce krščanskega zamorca največja sreča, in ne straši se nobene težave, nobene žrtve, da ga dobi. Če se ni« je posrečilo," da ga je dobil, ga moli zelo pogo-stoma, dostikrat kar zaporedoma,,vedno pa pobožno in goreče.
Kakor je za časa sv. Dominika molitev sv. rožnega venca nevernike spreobračada, mlačneže pa vnema lit za novo gorečnost, tako smemo tudi današnje lepo razširjanje sv. ve ve v Afriki pripisovati pobožnosU sv. rožnega venca.
Ni čuda, ako misijonarji zaradi velike gorečnosti zamorcev spet in spet prosijo za molke, dasi jih gre v„sako leto na tisoče in tisoče v Afriko.
Ta goreča, želja afriških misijonarjev in njihovih ovčic je globoko genila nekega duhovnika iz kapucinskega reda. Nekoč je po pridigi prosil poslušalce, naj bi mu prinesli kar mogoče mnogo molkov; poslal da jih bo po Klaverjevi družbi v Afriko ter zahteval, naj vsak, ki bo z rožnim vencem obdarovan, /.moli za darovatelja vsaj eno skrivnost. Tako je vplivala ta prošnja na poslušalce, da so po pridigi kar oblegali samostan in oddajali molke.
Že po nekaj dnevih je paler poslal obsežne vreče molkov Družbi sv. Petra Klaverja, ki jih je takoj odpravila dalje v Afriko. Misijonar, ki jih je dobil, je izrekel vsem darovalcem najsrčnejšo zalivalo in pisal, da se njegovi zamorci od veselja kar pomiriti niso mogli in bodo gotovo pomolili za dobrotnike zahtevani rožni venec.
Prošnjo, ki jo je položil omenjeni kapucin svojim poslušalcem na srce, ponavljamo tudi mi. Ko bi nam poslale dobre duše prav mnogo molkov^ a le prav močnih! Obljubimo Vam, da bodo -zamorski bratje in sestre prvi rožni venec pomolili za Vas. O, da bi mogli prav kmalu (Kislati tisoče molkov, zamorcem v veselje, misijonarjem v tolažbo, predvsem pa v večjo čast Kraljice sv. rožnega venca, ki vedno v obilni meri povrne vsako najmanjše dobro delo, storjeno njej na čast.
V to pomagaj Bog!
Ali ste že brnli
»Življenjepis sv. Petra Klaverja«?
Cena 1 Din 5« par«.
Litanijc sv. Petra Klaverja ii 50 pum.
Podobice' sv. Petra Klaverja fi 25 para.
Verska igra v treh dejanjih:
Klic božji«.
Spisal misijimar-lazurist o. Joie Baofeman. Cena 2 Din.
Naroča so pri Klaverjevi družbi.
POPOLNI ODPUSTEK,
ki ga lahko dobijo udje Družbe sv. Petra Klaverja pod navadnimi
pogoji:
21. septembra, na praznik sv. apostola Matevža. 24. septembra, na praznik Marije, Rešiteljice ujetih. 15. oktobra, na praznik sv. Terezije.
28. oktobra, na praznik sv. apostolov Simona in Jude Tadeja.
NOVO!	Klaverjev koledar 1928	NOVO!
ima kot prilogo lepo barvano sliko sv. Petra Klaverja, ki se da tudi oikvirit. Ganljivo je videti, kako željno prosijo zamorci za milost ev. krsta. Posnemajmo tega velikega apostola zamorcev in pomagajmo pri rešitvi duš naših črnih bratov s tem, da pridno naročamo in razširjamo »Klaverjev koledar« in
Misijonski koledarček za mladino 1928.
Prvi stane 5 Din, drugi samo 3 Din. Naročila sprejema Družita sv. Petra Klaverja.
V MOLITEV SE PRIPOROČAJO:
Trbovlje — Baker — št. Vid, Planina — Dvor pri Žužemberku
—	Čakovec — Zagreb — Dovže — Gornja Lendava — Olit — Le-skovec — Bočna — Kozurišče — Škocijan — šmihel — Iljaševei — Semič — Studenci — Ponikve — Cerknica — Kranj - Majšperg — Trstenik — Petešovei — Krnica — Spodnje Hudinje — Ribnica —■ Sv. Jurij ob Ščavnici — Prihova — Zidani most — Polhov gradeč
—	Ptuj — Libeliče — Zlagonjska gora — Braslovče — Planina pri Sevnici — M. — Mnogi so kot prošnjo poslali dar, drugi so obljubili poslati, ko bodo uslišani. Družba sv. Petra Klaverja in Čast. afriški misijonarji in krščeni zamoril iskreno molijo vsak dan po namenu milih dobrotnikov.
IJDJE ZVEZE AFRIŠKEGA TISKA.
Udje Zvezo afriškega tisika tvorijo štiri skupine: 1. ustanovniki, 2. dosmrtni udje, 3. podporni udje, 4. redni udje.
Ustanovniki dajo enkrat za vselej miloščino 5000 Din, ki jih darujejo iz svojega ali naberejo pri drugih.
Dosmrtni udje plačajo enkrat miloščino 500 dinarjev.
Podporni udje plačajo letno 20 Din ter seznanjajo ljudi z družbo afriškega tiska ter jo na ta način razširjajo.
Redni udje prispevajo letno vsaj 5 dinarjev in molijo vsak dan očenaš in češčeno Marijo z zdibljajem: »Sv. Katarina (Aleksandri jska) prosi za nas in za naše črne brntet:
Udje te zveze so deležni zaslužetija vseh pobožnih del, pokoril, zatajevanja in delovanja notranjih udov Klaverjeve družbe, kakor tudt vseh sv. maš. sv. obhajil in molitev mnogoštevilnih misijonarjev in misijonskih sester v Afriki, ki jih ]>odpLra Klaverjev a družba. Razen tega so deležni vseh -»v. odpustkov, ki so jih sv. oče v znak svojega odobrenja podelili udom te zveze.
Prijave in milodarl naj se pošiljajo Klaverjeyi družbi.
I'OMOZNE MISIJONARKR ZA AFRIKO
no dekleta, ki posvetijo vse svoje življenje službi afriških misijonov In delujejo tiho in nepoznano v družbenih hišah ali kamor jih pošlje pokorščina. - »Kdor more unlet i, naj razume.«