ISSN 0550-5561
I t u J JU
J JUXJ t H
ta konec t^ánm
Nadaljevalo se bo sulio vreme
N 00
52 let
Številka 1
četrtek, 6. januarja 2005
300 SIT
liAlll»
Mojca in Maj (foto: Francek Jurac)
Pi'vi Slovence, rojcíi v IcUi 2005. jo nuij CafuUi iz Kavč pri Volciiju
Jubilejni potop v modrino jezera
Letošnji Dovolelni potop v Velenjsko jezero je bil prvič mednaroden - Rekorden tudi po »številu gledalcev
Velenje, Slovenj (iradec, l.ja-nuiirja - Prvi Slovenec, ki se je rodil leta 2005, dve minuli pred 1. uro, je 4C) coni ime îrov velik in 2.760 gramov icžak Maj iz Kavč pri Velenju. Rodil seje v porodnišnici v Slovenj Gradcu, s svojim prihodom pa razveselil mamico Mojco Cal uia, c^ka Dominika in 5-letnosesinco Ano. Maj in mamica se dobro poćuii-la in bosta danes ali ju tri že doma. Nekaj dni več kot običajno je bilo treba ostati v porodnišnici zalo, ker sc je Maj rodil s carekim rezom. Družinica,
posebej pa mamica in sin, sta bila takoj po rojstvu deležna pozornosti številnih, ne samo domaČih. Dogodka so se razveselili tudi Mojčini sodelavci v Plastiki Skaza in očkovi v Premogovniku Velenje. Nad Majem pa jc še posebej navdušena Ana, ki je komaj čakaJa, da pride bratec domov. Mojco je roj5itvû Maja malo presenetilo, rodila naj bi Šele 1januarja- »Pa se za takrat sem mislila, da bo prezgodaj,« nam je povedala, ko smo jo poklicali po lelefonu.
■ mkp
Velenje - Letošnji novoletni potop, ki so ga tudi tokrat pripravili Člani Društva za podvodne dejavnosti Jezero Velenje, je bil iradicionalni in še jubilejni za povrh. Ze deseliČ zapovrstjo so se člani druî^iva, ki se jim tokral pridružili potapljači iz 11) .sloveaskih druStev in en član i/ italijanskega Trsta, spustili pod gladino velenjskega jezera. Tako je bil letošnji polop prvič mednarodno obarvan. Tudi lokrat so pt>d vodo odprli šampanjec in nazdravili novi, varni in uspeSni poiapljaški sezoni.
Prvega potopa leta 1995 seje udeležilo 11 potapljačev, lanskega 32. letošnjega jubilejnega pa AU potapljačev, od tega 3 polapljačice. Kar je ludi rekord. Doslej se je potapljačem ponavadi pridružila le ena potapljačica. Lepo sončno vreme je privabilo na pomol nad velenjskim jeze-
rom res veliko ljudi, ki so z zanimanjem opazovali priprave na skok v vodo in tudi vrnitev iz globine. Dogajanja pod gladimo pač žal s potapljači ni mogoče delili. Toliko gledalcev kol letos zagotovo dtxslej še ni bilo. In kakojc potop izgledal? Ob 14. uri so se potapljači spustili v jezero, naredili krog in se spustili pod gladimo. Kar nekaj časa jih ni bilo iz vode, saj je bilo potrebno najprej odpreti šampanjec in nazdraviti z njim. Potem ko so se spel dvignili iz globine IOmeirov,sobiliz;id(woljni- Verjetno tudi zato, ker jim je bil dan naklonjen, tudi kar se temperature vode tiče. Na površini je imela 4 stopinje, na globini 10 meirov pa 5 siopinj Ceb-ija. Vidljivost pod vodo jc bila tokrat zelo dobra.
■ bš
Je še kaj ostalo?
Miiena Hrstič - Pianinc
Peterburg -Ljubljana -Velenje
December je minil kot hlùik. Kako ne bi? Kna najshjWi zabav veČine Slovencev se je dan na dan, na pelek in sveiek, odvijala v velikih nakupovalnih centrih, od koder so vozili if i vozili polne vozičke nujno polrehnih reči. Obred se je odvijal po na Cehi: ksipi, hu vklLi! Koliko od lega so porabili in koliko te^u bo v leli dneh pristalo v smeteh, če že /», ne ve nihče.
Prav v posmeh praznim denarnicam je danes na vnii začetek sezonskih razprodaj obut\ e, tekstilnih izdelkov in športne opreme. Je še kaj ostalo za razprodaje? Teden dni prej se začne vse skupaj kot se je lani. Tr^ govci, ki so poudarjali, da se razprodaje pri nas v primerjavi z drugimi začno prepozno, so uspeli Neht-teri od trgovcevpm dan novega leta s^eniso natanko vedeliy za koliko bodo znižali izdelke. Večiftapa se jih je odloČila tako kot lani. od 20pa do 50 odstotkov. Mnogi so že r decembm fx^nujali f)opuste, enkrat na račun Miklavža, dnigič na račun Jiozičku, tretjič fki, kar doslej tudi ni bilo pogosto opaziti, nekaj dni pred sih'estrovim za novoletne okraske.
Se pa človek ob napovedi razprodaj - ne samo leh, tudi dmgdi - nehote ^pra^a: za koliko odstotkov so potemtakem cene izdelkov, kijih trgovci ponudijo s takim popustim, pred tem, v redni prodaji^ prenapihnjene? Vpraša pa se tudi: koliko je I ju-dem po decembrskem ol^eganju trgovin še ostalo za razprodaje? Odgovor dobimo danes. Ze po običaju je največja gneča pn'i dan. Ko je še kaj izbirati.
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA

6. januarja 2004
lokalne novice
Vsak novorojenec nagrajen
Mislínjď -Si. januarjem jo začel veljali pravilnik, po fcilcrem bodo slarži novorojcnccv u občine Misllnja Ji^bjlj onkralno denarno pomot za svojega malčka. Na za^lnji seji sveta Občine Mislinja konec dcccnibra so svetniki pt)irdili, Ja novorojence iz njihove občine prejel 25 tisoélolaijev.
Na decembrski seji so sprejeli le nekaj sklepov, med drugim ludl novo vrednost najemnine grobov in uporabt) mrliške vežice. Najemnine bodo značile od 1,74<) tolarjev za žarne do 6.16ÍJ tolarjev za 1 roj ni gn^b. /a m rli^> vežico pa bo poia'bno odsielj 8.030 SIT iz osem ur in 8.fi9l) SIT za 32 ur, v času	vežice pa se vred-
nost poveča za 2.6yiJ tolarjev,
Sprejeli so ludi ncwo vrednost laičke za izračun komunalne taLse. V leUi2iJ05 lazna^ 16.90 tolarjev, mwa vrednost točke z<i Izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pa znaša 0,0^2 tolarjev. Ptwcčana je le za rasi življcnj>>kih strokov. Svetniki so sprejeli tudi povprečne stroške komunalne opreme za objekte na območju občine; piTvprečni strcxiki komunalne opreme na m2 stavbišča za pt«amczno komunalno opremo znašajo za íji-divlduíúno rabo 8.062 loiarjev In za kolektivno ralx> 13.442 SFl' V niwem lelu bodo dražji ludi vrtci. NajK^lj se bo cena varstva pc^-višala v programu prvega starastnega obdobja, v katerem bo znašala l0t,47óJJ0 Sn* {prej 77.781,00 SIT). Skoraj nič pa se nc 1k> cena dvignila v staaxslnl skupini od 4 do 6 let, kjer bo nova cena 61.76vS Srr, .stara pa jc bila 61.468 SIL Ob tem velja, da plačajo siaržl največ 80 % od cene progrímKW, koliko ixlstotkov te cene plačajo, pa je i>dvlsno od dohodkov družine.
■ bi
Virus razdelil lepe naf^racle
Vdcnjc - Prodajalna Virus iz Nakupovalnega centra Velenje je lik pred iztekom leta 2004 pripravila finalno žrebanje in lepo obdaritev .svojih kupcev. Kar pol leta je lahko vsakdt^ ki je obiskal trgovino, izpolnil nagradni kuponček. Zbrali so jih kar 4300. Prejšnji lorek poptîldne pa so ob bogalcm glasbenem programu, ki so ga pripravili Irena Vrčkovnik in Simon GoriSok 1er irio Se-
Komisija je budno spremijaía žrebanje treh tefyih nagrad trgovine Virus. V njej sta biia tudi Matjaž Jeien, pevec sfojpine Šank Rock, in Boris Sušin, iastnik Mojega radia.
led. dogodek pa so nadgradili z modno revijo jeans oblačil, ki jih ponujajo v Virusu, izžrebali iri glavne nagrade. Tret jo nagrado, hlače Virus jeans, jc dt>bii Uro.s Vaub, I rubarjcva 24, Velenje. Drugo nagrado, jakno in hlače Virus Jenas.si bo lahko izbral Maljaž Meh, Cesta talcev 8. Velenje. Prvo nagrado» res lepega skuterja, pa je žreb male oblski^valke prireditve namenil Miiriji MHi5ok. Šalek 83, Velenje. V Virusu so bili izzida žreba zelo veseli, saj jc družina Mašck pri njih res redna stranka.
■ bš
11. Baklan
Šmartno ol> Paki, 27.-29. decembr« - .favni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki in Radio Dakla sta v prasiorlh Hií»e mladih v Smarîncm ob Pakl pripravila srečanje mladih ljubiteljev računalniških iger. To je bil 11. Baklan po vrsti, prvič v IliSI mladih in najbolj obi.skan doslej. Na njem je sodelovalo blizu 45 udeležencev, starih od 10 do 25 let Iz cele Slovenije, /a zanimivost povejmo, da se je v igranju računalniških Igric preizkusilo le eno dekle» več pa jih je spremljido dogajanja na 45 računalnikih. postavljenih v treh nadstropjih. Po mnenju predstavnikov organizatorja so udeleženci na tokratnem BakUuiu pokazali precej več znanja v igranju računalniških Iger v primerjavi s predhodnim srečanjem.
Med udeteženci srečanja je bito tokrat največ domačinov.
Higiena v vrtcu še poostrena
1*0 zasirupil.vi s salmonelo se razmere v »okužetiih« k()l(îkiivili umirjajo
T<ip<>IŠ!ea - Ši^tanj - V dntgi polovici januarja naj bi bilo jasno, kje se je skrivala salmonela, ki je povzročiti množično okužbo s saimo-neb na lurisiični kmeliji Pirnaiv lopoLsic). Tako nam ptwedali na /avcxhi za zdravstveno varstvo Cicije. Razmere se po treh tednih po dtigodkTj, v katerem se je od skupaj 172 gostov okužilo več kot 100 ljudi, ptxasi umirjajo. Kt^t nam je poirdil Draijo Dretnik, vodja c^bm<'>čnc enote zdravstve-
nega iašpeklorata Dravograd, pcjd katerosodi velenjska izpostava.so v |x-»nedeljck izTuristične kmetije Pirnat prinesli vse potrebne doku-menle, ki so dokazali, da so opravili vse ukrepe» ki jili je inšpektor od njih zahteval po množični okužbi s salmonelo. Turistična kmetija je iaki> lahko v lorek p<v novno odprla vrata. Poklicali pa smo tudi v Vrtec ŠoŠ-lanj. kjer prejšnji leden Se niso vedeli. koliko okuženih se bo lahkih
po praznikih vrnilo na iklovno mc-slo. Skrbelo jih je tudi, kiiko bodo ziigolovili delo kuhinje, kjer je bi-k> prav lako precej (^kužeIlih. Riiv-nateljic<i Vrica Šoštanj Vc.sna Žerjav nam je povedala» da so v ponedeljek vse enote odprle vrata, v kuhinji pa so začele delali lL<ite kuha-ricc iz vseh enot, ki niso bile c>kužene s salm(inek>. >»V bc^lniški je Še okoli 10 zapft>lenih, je pa te dni v vrlcu Še manj otrok. Ne vem, aH so krive p<tdaljšane počitnice ali kaj drugegîu Vsekakor pa smo tk-lov ponedc Ijek ziičcli s sestankom» na kalerem smo se dogtworill za še bolj oslre higienske ukrepe. V vrtcih si že tako zelo p(^gt>sio umi-
vamo roke, tako zapc^slcnl kol tudi otr<KÍ, sedaj to počnemo Še trikrat pogosteje. Nabavili smo veliko razkužil, za povečano higieno pa skrbimo tudi doma. Moram pa poudćiriti. da nam vseskozi ob strani močno stoji občina So.^tanj.» Zerjavova nam je pt)vedala, da o morebitni tožbi turistične kmetije Pirnat zaradi ii^ada dohodka zaenkrat ne razmišljaji>, vsaj kol vrtec ne.
Slanje pa se normalizira tudi v Ter-mal^ Topc^lŠIca. kjer se okužene sobarice že vračajo v služlx>.
■ bš
PRBjei # SMO
kaj ie silliiionťloxii?
Salmonelo/a je resno nalezljivo vnetje črevesja, ki ga pcmvin bakterija. Danes poznamo že preko 4000 različnih vrsi te bakterije, ki je pri nas iiajp(igi'>stejši povzroč' itelj okužbe hnuie. Klice pogmio živijo v živalili, zlasti v peivtnini, kije lahko boba ali pa zdrava. Bacil se izkxa z blatom okužene živali, bolnika oz. baclloncxsca in se preko okuženih rok, predmetov» hrane in vode prena^ na zdrave osebe. Glede na to, daje rezervoar pcwzročltelja najpogosteje ž-ival. se bolezen pogosto šui pieko okužene hrane, pt^bno mesa in mesnih izdelkov. Vstopna vrata bacila sou.sta.
Kakšni so /JiakI l>olc/.ni,kako hole/cn poicka?
Cas od okužbe do pojava prvih znakov bolezni (čas inkubacije) je 6 - 72 ur, običajno pa je 12-36 ur. /naki bolezni so: skibost. bjoj-hanjc, krčevite bolečine v trebuhu. driska iji visoka temperatura. Odvajanje blata je pogosto. Biato je v začetku kašasto, kasneje vodeno. večkrat sluzasto aU celo krvavo. Bolnik se zaradi bolezjiize-lo hitro izčrpa, zaradi izgube tekočine pa pride do izsušitve. Zaradi rcsnosii poicka bolezni jc salmonelóza posebej nevarna z^sia-rejše osebe In za otroke. Bolezen
iraja od nekaj dni do štirijiajst dni. odvisno od oblike bolezni Po icni ko bolezenski znaki minejo, lahko priZùicL'li salmonele Še dalj časa izločajo z blatom. Pri lažjih okuži>ah lahk<^ dokoni znaki bolezni izostanejo, pogosta pa jc tudi okužba brez znakcjv bolezni, 'le osebe prav tako lahko izločajo klice Še nekaj tednov po preboleli bolezni.
Kako pride do olaižhc s salmonclaiiii?
Ým surova živila, ki jih pripravljamo so pogosto okužena. Zlasti pe-rumina je zelo pogosto vir okužile. Tudi jajčne lupino so lahko okužene, Tb jc Še posebej nevarno. kadar pripravljamo jajčne jedi, ki iiiso toplotno obdelane. Zelenjava je pog<«lo okužena s klicami ali njUiovimi sporami. Še pt")sc-bej velja lo v primeriit, ko pridelovalne povi^ine zalivajo z gnojevko aligrczničnlnii tulplakami. Salmonela, pa tudi nekatere druge klice lahko preživijo v zjîanjem okolju tudi eno leto. Na pogled ni mogc^Če ločili, kaie-ra živila so okužena in kalera ne, zato je potrebno vedno ravnati z živili s predpostavko, da so okužena. Ob nepravilnem ravnanju 2 ^vili pride lahko do prei\o-sa bakterij od okuženili živil na neokužena. Ciovorimo o križanju Č-istih in nečistih poti kar je med najpomembnejšimi vzjoki za okužbo
hrane. Pri tem smatramo kol neč-Lsie poti lisia opravila, kjer se obdelujejo sui ova živila. Ciste poti ali predeli pa se nanašajo na loplo-ino že obdelana živila ozii oma na živila, ki se zaužijejo surova (nekatere slaščice, de lika lesa). Okriž-anju čislih in nečistih poti govorimo takrat, kadar pi ide do uporabe L^te posode, piibora ali delovnih površin zii različne vi-ste živil (meso, zelenjava, toplotno (obdelana živila, slai^'ičarski izdelki). Na ta način prihajajo živila, ki sicer ne smejo bili skupaj, pc^sredno v stik in sc povzj'očiielji prenesejo iz enega na drugo živilo. Tudi oseba, ki dela z živili lahko, če si rok nc umije dwolj temeljilo poskrbi za prenos okužbe. Podobno vlogo imajo tudi glodalci in mrčes.
Kako |)i'C|)r('< inio širionjc okuxl)c?
Ukrepi, ki so predvideni za preprečevanje okužile s salmonelami (in z drugimi klicami, ki se širijo podobno kol salmonele) so dovolj učinkovhi, če jih doslediîo in pravilno izvajamo.
Sin ova živila živalskega izvora, ki so lahko okužena.je potrebno toplotno obdelali. To pomeni» da mora biti v sredini živila vsaj tSOOC (ocvrta perutnina, kije pri kosteh šc rdeča, ni ustrezno toplotno obdelana). Pasebnopozornosi je potrebno posvetiti živilom, ki sc bila globoko 7;imrzjijena. Toplotno jih
smenîo obckiali .Šele, koso popolnoma cïdtaljena. /jvila rastiinske-ga izvora je poirchno temeljito oprati in odstranili vse ostanke zemlje in blata (šolale), tisla živila. ki se kuhajo, pa usirezno loplo-ino obdelali.
Osel>e, zaposlene pri živilili morajo pazili, da hrane nc ok-užijo. Zato si morajo po vsaki uporabi stranišča temeljito umiti roke. Zelo pomembno je, da preprečijo križanje čLslih in nečislih poli. Da jedi ne bi bile okužene, je potrebno preprečili j»tik surovih in pripravljenih živil, do katerega bi lahko prišlo preko orodja, delovnih površin, posode, ali preko rie-uslrezjio umitih rok. Kadar imajo ljudje težave .s su ani prebavnega irakta. kol na primer drisko ali če bnihajo, pa morajt) nemudoma prenehali zdelom pri pripiavi živil. Salmoneloza je torej bolezen, ki jo je mogoče preprečiti, če snm pj i pripravi )i rane dovolj pazijivi in če računamo s leni. daje surovo živilo morda okuženo, pa četudi smo ga kupili kot pivovrslnega v irgo-vini. Kot rečeno, na pogled ni mogoče ugotovili ali je živilo okoJŽcno, zalo je potrebno vedno računali s tem. da je Živilo okuženo. Na ta način bomo tudi v domaČem okolju znali primerno poskrbeti za zaščito zdravja najbližjih. ■ Prim. dr. tvan Erien, dr med
Iz občine Šmartno ob Poki
(Marca o/iroma aprila nadaljevanje i/sradiijc pri/Jdlia
Zaradi pomanjkanja denarja jc šniarški župan Alojz R^dgoršek v prvi polovici preteklega leta ustavil izgradnjo prizidka k tamkajšnji osnovnišoli. Vlaganja vzagotavlja-nje poirel'i ilevetletnega programa in potreb špc^rta v kraju bodo, po ocenah, veljala blizu 190 milijonov K^larjev. Po prettvidevanjih naj bi dela nadaljevali marca oziroma aprila letos.
Naložbo, s kaiero bodo ziigotovl-li predvsem pogoje za izvajanje devetletnega programa, naj bi letos tudi končali. Ccsa takega pa ne morejo trditi za .športne garderobe, ki naj bi jih po dogovoru uredil tamkajšnji nogometni klub. »/ancjsljivo bomo morali svoje ž-elje in polrebe prilagoditi raz-pokižljivcmu denarju,« jc pojasnil Podgoršek, /a nadaljnjo izgradnjo prizidka si» v letošnjem
proračunu predvideli 50 milijonov tolarjev.
liCios uredili Iri kolesarske poli
Konec le la je občina pridobila dokumentno informacijo za prvo fazo ureditve kolesarske mreže v občini. Predvideva ureditev ireh p<"*li. In sicer čez Slatine, po .severnih obronkih občine ter v Skor-nem do cerkve sv. Aniona. Poli boâo razliČ*no dolge in različno zahtevne, potekale pa bodo pred-v.sem po h: obsU\ječlh cestnih povezavah. Po besedah župana Alojza Podgorška naj bi jih primerna uredili in ustrezno označili Šc letos.
IVgovina s tekstilom ho v novem irj^ovskein cenlru
v zadnjih dneh lanskega leta jc tukajšnje krajane krepko razburila vest ozaprlju ligovine z blagt^m,
dolgo znane pod imenom Oljka od I. januarja letos dalje.Trgovino je nameravala Ltstnica-velenjska Era zapreti že pred dvema le-lom, a jc namero v dogovoru z županom Podgorškom glede na pričakovano izgradnjo novega trgovskega centra odložila. ?o pr^")jeklih, s katerimi so v občini začrtali ureditev srediSča, je zaradi postopkov potrebno hišo, v ka-
teri je bila Oljka, podřeli. Svoj pr<5sior naj bi trgovina s tekstik^m našla v novem trgovskem centru, ki naj bi ga začeli graditi spomladi In ga po napovedih tudi Iclos končali. Del ponudl>e Oljke lahko potrošniki lega okolja najdejo v obstoječi Erini trgovini z živili Market.
■ tp
Overitev tudi na upravnih enotati
upravna overitev je uporabna le v upravnih ptvitopkih in je popolnoma enakovredna notarski overitvi. Izvajajo pa jo le upravne enote, ne pa tudi drugI upravni organi (ministrstva, organ I v sestavi}, državni organi ali organi lokalnih skupnosti.
Ker se ne bodo uporabljala
pravila o krajevni prisiojnosli. bi>do državljani lahko opravili overitev na kateri koli upravni en oil. ne glede na prebivališče.
Upravna overitev pomeni potrditev pristnosti podpisa ali potrditev istovelnosil kopije izvirnika.
TTf^ST^ SAŠ izdaja: Časoplsna-sloíníSka In RTV iMikSliLi dru2Đa, lo.o. Velenje Izhaja ob ûeinkih. Cena posameznega izvcKia ^ 3DD SIT, meseCna narc^nlna 1.200 Sit. inmeseSna naročnina 3.450 STT. poilstna naročnina 6.650 srr. leCna naročnina 12.600 SIT.
Ur&dni&tvo: 6(xts ZaKcšsK (dirnldor), Stane VovK (oûgovomr urednik), Milena KfslIč'Ptanlnc (pomoCnIca urednika), Janez PtesniK. Taljana Podgor^K. Bojana ápegel (novinari). Mira Zákonek (uredni» radila) Janja KoSut8*ápegei (tehnična uradnica). Tomaž GsršaK {oUikovai&c}, Propaganda: Nina (vodja propaganda). SaSo Konečník, Jutb
BerICniK (propagandisa),
Sedtí uredništva Ifl uprave: $320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, lelefon (03) 89617 50. letefax (03) 8Ô7 46 43.
TRR - NovaLB, Veler^e: O 2426-002Q133854 E-mail: press ^ascas.si
Oblikovanje in graf. priprava; NaS Cas d.o,o. Tisk Trskama S£T d.d., Naklada: 5.400 izvodov Kenatočenlh tolograflj In rokopisov ne vračamo! PozakoniioODV^'NašCas' uvrščen med proizvode infonnalivn^ značaja za katere se plačuje davek po 8,5% zniZsni stopnji
f). januarja 2()(W
«•iftW
AKTUALNO
3
Regijska enotnost pogoi xa univerzo v Celju
l/.razilo	visoko	- I)ol^(>lra|ní in
m^ílornVní postopki - Za í^aslu^iio fakulrou) v Vc!l<»n)u ovira kadii -Celjsko štU(ii|sko sr<ídisř(* z^ilcd osUili Slovetiip - lai'tridjeno prjřakovanj(^ srf{Jstc\ clržaxm^í^a piurai^una-Šlipi^ndlranji; ni razvojm) nara\ nano - Ohilica osialih nalo^^
Kť^jsko iiudij&ko &TcdÍáá;Celjc jcja\"Tiií3vod. ki^jc lisinnovilo oMin inobeobmoćiL gp-spodan»kÍ2bornic9, kol suusLino* viieljice pavstopujo iitdi vse obři* Qciíbornict izsam^kc$iůiia^nc rc^ijc. Rrií^ioi*!. kl so bouovali
iKmooviKn rf*pjskf£ťi lhiti'j<k<'«
gasrcdUćr. je bílovci Najprcjj« to ugotovljeno stanje v rc^iji. ki jc	da^e ftjvinjitkj
aiína tcjuja koi irei^ jiajveíjav Sloveniji Kr.tzilo podpovprečna nn poJroíju visoko lzobr;i?.çnih prtl'^ivjlk in prclwilecv icr mi p^ droćju inleresa mbdih zss nada-Ijwjnjcéijdija. Tbrejjc bílo ns-l>a(iic [^rc^ćdnje. d» jc blii^inn uQivec7ildnih «cdi^ Ljubljane in Mitnbo'a regiji ra^ojno kuri-slila. Zbi'âni poJalki n.imrei k^iiein. dnjc ubliîiea iarjdiod* Ijv.'i k:jdrpv povKfc^ćil3 ohralnc uiinkc od|)rt^kc)v;mih. lb in ^ in:ireik:»j jc v pogovoru pojasntUi dirvktcnca regijskc^ia gaaTUtlii^.Vlríjnnu /upimc. naj* prej pa JC Dprcťliilib polrcbo po usisnwicv' 4.di}vçnsk«:univerz«;. »Ker JC bib prud lm)7zab>Qod;)* JO prikA£i£i:) moinost, d^ « z nz» vojem vi$3kejiâ êolstvt) ukvarjajo ludi nctnivcrxilclne regije, so !<c73io ^.uQtini odloČili samo* !$lojiio rn?vojno pol n«^ (X^ctroCju terciamcjâ izobraf evanja. Ici jo aciljj i/>.|jajiiu*
^cni ^rediću. PoU po kaieri po-^ulriDtn jcjlizioli u:^novilcv 4. iOovcn^iu jnivcn».sopreJ n^mi prehoJilkfent) lMnir>rs](cm In r«-4?ijllailcfytje dancs univerza. dohnc poi sopTchocliliAcv mnr-»bilcrl cvrcj%ik< d/^.ivi. Knnkr<i-no na Finskem, kjer ima ^oraj v^k.'i regiii univcr/o o/ironu vl-
8oko$olâko sredilče. ki jc po» mccnboo vplivala eu ra^wj regije.«
Za glasbeno fakgiteto težave s kadri
Regijxko iUiidijskosrcdiáčcscire-nuino ukvni)31 uár^nsvlj.mjcm prvih vUokoiolikih «svodov v m-gjji, in«iccrzuiLanavlJnnjemVI-soke gospodarske Š^Uc i viso-ki^tskim slroknvnim ^udijsicim piogramom l*osto%:«nj«, z usta-iiAv|j;injemvi»>kc it&nirskc^le / dvenia vi&okcâul&)jm:t strokov-ninta žtudij&kim;i prograniuoia okotj;^ 10 likolcbnobgi-je in pro^m Mchalronika ter z usinn^vijnnjcn\ frikilteic bf) s	v Vclcjiju xi uni-
verzi lui ni Studijski piogram lo-siruuieouiaa peda^gika. I i postopki polckâji> oa^ctu R.S iU visoko ioistvxn So dN'ostcpen ]• ski m za 10. da visoka Sola oziroma inkvItuLi pridne i;?r'ajau !ui-dij.je polrebno na;pruj pndobi» U soglasje/a usianoviicv visokošolske i n&nutcijc. za lemèe so-^asjc/a $Uidij«k) program, po-lein pnde nnvrsio vpisno lein in ob tem tudi lunditJaiun zn pri» dolnîcv koncesije^:! ÍAnjnnjc
Knko lialef Jf iorfjiisfaMi lJanje
visokih Sol? >Proc«(liirc odtoàinjri o usuiiiav-Ijanju novih samostojnih vi&o* koèolskih zivodov traj.-ïjo približno dve Ivti.vprinKru seveda. d?i ustanovitelj /:ig?lovi vse po» trcbno. drugih Šol, recimo fiHku]teie/.ik>gÍsijk(>. pst je, da je
po^lo^Kk iiajalpet let Razlogi za lu so v tem. da jc priusiano/itvi največja lc2ava aagolovitev ka-dfovv rugijah, ki pačnc raypola» gamo / visokošolskimi učilelji. DrugI razlog jc ca. da sc n.'ï svecu R.'^ za visoko tolisivo loks/^^' rivfttivn l<'h plnhnmlnv npntTo-
vajo ozironin niso doloèeni. V naâetn prioicru smo elaborat z^i visoko gospodarsko Solo oddáliv lanskem de«emt»ru. pivit^s^loh pa je bil obnïvnnvan «koriij tcfno v lutu dni po vk>/.itvi vloge.«
Prmj vfip^-rs Ji-uswnovîfn xfa\'
henr fiikuUel«. ieia* pfi je
»eiiko?
•PobiKlo ust.nnovilev Ta kul lete glasbo silo prejeli i/. Večine obťine Velenje Oblikovali smoetepcrtno skupino, ki jc vodi nugMier Ivan Mann, vajcj pa axielujejo prí/.nnne strokovnjakinje tn strokovnjaki /. ^îJ^sbcne-fCipodro^a, (iidiizlujiae. po* ircbc razvoja Itudijskc^^a programa instrumerttalnn pednguf;ikji smo lu^li sklonih dogovor led t s hJagoSkofakuîieiov Mfifihoru. k( oiun bo pomagali pri razvojit legailudijsketu^propama in lu* dipri zagotavljanju ustreznih ka-d rov. Mile rialoi (»goji za izvcd -ho tega programa so v Velunjii glasbeni &)li zelo dobrt. edin; ak-lualna problema je je^cvaoje kjdjvrvskcga vpcL'^iiju. l^ciiuuik»
zakonodaja namreí nedo-puića. da bi hili a no^tilcc ptťd* metov imunov.'tni visokololski ućitelji. ki sicer prevtav.ijo nii lu-jih glasbenih akademijah To vprai^anje bomo sku^li z raSo vlogo oa (%'ct RS visoko iteUl-vu rešili dnijzaće.«
Prícakuíeío državna sredstva
Prvotna enot nosi usLinovitcIjíc seje k:v>sncju nekoliko skrhnU? *7.z uspeha osi in učirtkovitusl našega dekl je vsekakor vdikejií pomena /lasti regijskji cnoliioM, ki jo do:&lej zagoLtvIjamo & Iflft» odstotnim sousiunoviicljsivom vseh občin. Pred kratkim so sicer tr» ob črne na občinskih uvelih
"Ne ubadamo se sami s sabo, Deta fo proko jf/ave. dosežki pa so tudi ia vidni.'
sprejele sklepe, da bi Ksropile ir, USS. vendar ocenjujem, da smo po pogovorih ? župani teh treh občin uspeli doseči to, da so ali Sc bodo občinski sveii ponovno obravnavali to idejo ter $c odločili. da občine osL'^nejosousui* noviteijicc.«
'liikini fkJfpi no rmh nemzuiiilj'i' i7. 4đy \cňi/ark jžff za r/tZMeronia mujluif ófifte?
»Res je. SJcsini oMioi Celje io Velenje v uresničevanje usu* ncivljaojn 4. sloven^^ke universe vložili največ v regiji po 40 oziroma 30 odstotkov, le 30 odatol* kov |>a mora zagotoviti preostalih 30 občb. Prav na osuovi enotnosti bonto ákufrili v nítdaljnjih lotih dosed tudisousianovi(clj$l-
vo drŽave in pndohiti moXnost s^jrmanciranjn naiegadcb tuili iz d"žavnegji proračuna.« i© đrtovna srcňí^fyú zatnKrof k \ifja aH te otipljivo motfíoii? »Sofinanciranje iz prornčuna je p-<ivvjprjv zc'iw blizu. Ae v letu .Í004 je bila namreč /a potrebe na^gs dela v dr^avoem proračunu n^ičrlovaii^|x>st<ivka.ven-djr ni bila rcati/imna /aradi za-rrnoiitvc proračuna v mes«cti ok-Ifbfu Kriterij M fJt/Jelitcv teh sicd&lev pa jc hil. da bo držav:) podpirala regijsk.i iUudiji^a sre-di^'iob v|o^J(u k>k.ilBÍh «kupno-sa in gospodar^x S lega vidika ima RNS vi^dju najK>\ié< molon-siiza sofinancirafiju. ker je lo do* sLJ edino regijsko sredliie Abto-odsloino regijsko pokritostjo. V d tavi gc je v rch leiih poleg nas ustanovJofó sedem regijskih študijskih sred^ ki smo povezani v koordinacijski skupini regijskih £Uidij»kih srediSč, ki jo vodimo v Celju, vendar so U/avodi orc.inÍ* yirani dru^čc.Nihčeizmednjih Se nima lOO^Klslolne regijSikc po-kriiosri. nekateri mii nisojav* n.zrcvodi. fevedno so/avodi s pravico iavnoRti. lako da do ne-kug.*) pocr)olenj;t n» lem po-díočju le ni priflo. držnv j }xi ssem sveluje. da n:ij bi se or^aďirali pn n^ikm /^iledu. torej 7.g]edusu-vinj^ke statb^iičnc regije.«
Štipradiranje je neustrezno
Ihrejw n ndnrle rte ukvarjate «.«r-mi s Sitho.i kot ji' Mali ne prtreč dobronamerne ovitke? »►""akánn namigovanj.^ seved.a ni-n'iijo otirtov« V regijskem šludij-slem središču opravljamo ludi preei^ strokwnep in analitičnega deb. kiga do^ej n;^ podrodu terciarnega izobraievanjn ni oprsivtjal ^ nihče v regiji. /2 lo v/idrfujecno bazo podatkov o si.i-njU na področju viijegu in viso* koáolskegi t/obražcv:injo, v/ k.t-tcrc je razvidno, da se iiUCfes /n iEudij v regiji |»veûiz vsakim no-
vi m programom. ki ga pri(toKu)io v regiji. IVenuliio je v regiji na prcgr:i£iiih vi&jcga in visokošolskega kZoPraževanja 4.700 itu« denlk ín Sludcntov. Ra/,|>olaga-mo tudi 7. regijsko evidenco kadrovskega -aotencialđ.v k.'^iero so vpiísani strokovnjaki in sitokov-njakinje. k âi ?,clijo delali v visokem Šol$tv i. to pil pomeni okrog 160 potenrialnih sirokovnj;<kÍQj
in strokovijakov, {(.izpulagamo tudi / regipko cvidenuo r:i?jsko-valccv. vpi«tiiih jih jc okrog 90, ki M belijo delati na podrodu vj-sokcjia iol&iv,'?. l/deiali smo tudi evidenco S iideot^ih onstavitvc-nih kap^tctieu t kt^tero smo pok>-2â!i polfebo po gradnji regijskega àtudenukega domain z ujo te kaiididirali na mmlslrs^'u scvo &adorii ^ 70 do 100 liudeot*
jskimj posteljami, l/dclah smo ludi poročil o o stanju it!i>end]rcinjd v regiji, ki je pok^'.ilo. da je àu-|)eadininjc 7;iskrhljujoče, kajti % odstotkov vseh štipendij je ix)de-Ij^ih IZ dr^Jivnih sredstev, ki se dodeljujeji^ na osnovi socblnih kriterijev ia ne opr.ivl}3jo usmerjene razvojne funkcije. Kadrovske Alip«rkdiic> ki edine usmerjajo rsA'oj kadrov, po upadajo, in sicer	lelo pribltAno za 10
odstotkov. Letos je bib recimo tnkih IlijKiidij v regiji podeljenih s.imo le 4 odstotke. Na osoovi vseh teh pdatkov načrtujemo naie delo. .Va ix>dlagi podatkov o Šlipendtonju smo začeli oblikovanu regijski Siipecdijski s^d. 5k.iicnmbiželeli postavili rtičr« tno in dolgoročno fxilitiko na podrodu rwoja kadrov, usn^erje* nov nwvoju^iih kadrov, kijih re* gija poDcbujc,
Poleg tcgr se ukvarjamo tudi s spreminjanjem sistemskih pogojev m moiiKistna razvoj lerciar-nega i^briževanjav regiju k^jli dftóva je v svoj I h programskih In zakonodajnih dokumentih dccec-trali/acljo ii;t lem področju s^tmo naiLVsiUi. pogojev in možnost) Za to paše ni/jgoiovib,«
■ Jfi
V veljavi zakon o varstvu osebnih podatkov
Ljuhljnnn. L JuminrJn (SIA) - L novim leconije /ačfl veljali novi 7âkon « viinJvu uMhnih poriiitkov; ki precej hpre* nûnjii veljdvric uridilve itgu p4)dr«>čja. Spremenite n^ij h| sc pozneilv pri'dv.si'm pri mcd4>ki:m ohvc^řnnjii Juv nosil. Kol KO uyoiavljiill niiviniirjl nu nerinvnili no* vlrDirKklh dnevih, hI sc Inliko eh logtm nmimevkirijn zđknna iiid«/goflÍI«>, du hl se novlniiijl pri pridobivanju InTorma-cij lahko ina^U pred nepremo.sl^jlvlnii ovjnimi. 'L ^ukonom sc sictr dolocuju provice, u)iV('7no«li. načela in ukrepi, % ki»ierïmi su preprcv^t^jtju nvu^invcl, ne-zakunlil In neupravičeni pnwgi vziïseb* nost In dnsiujimsivi» posnnK/nîkn pri ohdi'iavi oschnili pudaikov.
Po uoveii /.ikonu je osebni podatek kateri koli podatek, ki senanaki nnpo-same^^nik^. ne glede na obliko, v kalen je jzrftieo. Varstvo je zagotovljeno vsa* kemu posjmezníku, obdelava osebnih podatkov [VI pomeni kokrilno koli delo* vinje ali nBdelovanj, kise iTvapjovzve* zi z osebnimi pwblki ki so avtomatizirano obdebini, so ročno obdelani del 7.b»rke osehn^h podatkov .iti 40 u.imcnje* ni vključitvi v zbirko osebnih |X)d.iikov. Gre /i"tfti » zbiranje, iwidobivaeje, vpjs. urejanje, shrtnjevanje, prilagajanje ali sprvdiinjanje, priklicanje, vpogled, uporabo. nukriljcsprenosoin. sporočitnjc. širjenje, nťvrslitev ali povezovanje, blo-kir?uije, anonimizimnje, izbrís.ili uničenje pcdatkcv. ^irkfl osebnih jXJdatkos* jc žc vsak strukturiran mz podatkov, ki
vsebujejo v&ij cn osebni podatek.
Občutljivi osebni i»d:ilki so po /.ikonu podatki o rnsncm. narodnem ali narod nosioem i/voru, po! itične nv ver^e m ah nio^of^sni prepričanju, članstvu v Sindikatu.zdravstvenem stanju, spolnem ^vljenju.v^^fu ali Izbrisu v kazenske cvi* dence ali iz njih. Občutljivi osebni \'iO' datKns') ludihlomvtntnc značilnosti, če je / njihovo uporabo mogoče določili posameznika v /vezi s kakžno od prej □avcdeuih okoiiicio. Taki osebni podatki se lahko obdelujejo: če je posaniez-nik z;i 10 podal i/.recno osebno privolitev, ki jc ]>rnviloma pisna, v javnem sekUir» ju pa tudi določena z zakonom; če je obdelava po tre">n;i zaradi izpolnjevanja obveznosti jn posebnih pravic upravfjatea osebnih podukov na področju zaposlovanja v skladu zzakonoiia. ki določa tu» dl usirczna t^mslva pravic possimc^^ni-ka; če^ obd:l.iv-j nujno potrebna varovanj« živlenja aH telesa posameznika. na katerega se osebai podatki na* naLijo. aiT druge osebe oz. k.-id^<r posameznik. n:i .katerega sc osebni [lodatki nan^ikijo. HiiČno ali poslovno iii bcn dali svoje privolitve.
^leglegasc lahko osebni podatki ob^ delujejo, če ;ih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, /druženja, dru^a. verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne orpnizraeijc s političnim. Tik^zoťskim. verskim ali sindikalnim ciljem, vendar b, čc su obdelava im-naža oa njihove čbne ali oa posamezni-
ke, ki sc vzvc«i stcmi cilji z njimi v rednem stiku. 1er če se ti ])odaikÍ ne posre* dujejo drugim posameznikom aH osebam jnv~QC):a ali	sektorju brex pisne přivolme pt^same^.nikn. na k.'^le* rcgase n^naisjo. Občutljivi osebni podatki se bhko obdelujejo udi. če je po* sa mernik te J3'no objavil brez očitnega ali izrecncg.1 ij^mena, omeji namen njihove ujwrabe, čejihzaft.aincne/drav* stvcnega varsivj prebivalstva In posa* meznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih sluit^ obdelujejo zdravsive* nI delavci in zdrTiv^itvem sndehivcivskla* duzyakonom, čc JC to jwircbno zařadí \ivcl)avlpnjaa1i nasprotovanja pravnemu 7.'ihlevku ali če Lako določa drugz,'ikQn ziuadi i/vr^evanja javnep inieresa.
/novinarskega vidrka je tako vprašljivo poročanje o političnih sin nka h 90 zakonu o pohiičnih atrankaii je namreč delovanje političnih sirnnk javno, po zakonu o varstv u osebnih podatkov pa je mogoče razumeti, da so podatki o čb* nih politične stranke tudi osebni.
C« se osebni poda tki «obirajo neposredno o«l p:>sumv£QÍka. na kiatvrcpi ac na-nx^jo. mora ipravljatec osebnih podatkov ali njegov zai^iopnik po&iimc;3)iku sporočiti pt>dntke o upravljaIcu t>sebnih podatkt>v in njegovem morebitnem u-stopnikij 1er namen obdelave osebnih podatkov. 6; z njimi posameznik ie ai sc7nnnjcn. Dm se zngotovl zakonita In podřena obdeUva osebnih j»daikov posameznika. 1x1 mora upravljalcc osebnih
podatkov posantczniku s}wročÍtÍ tudi dodatne Iniormacjjc, npr. navedba ali je zbir.inje osebnih podatkov obvezno ali |>rostovoljiK>. 1er mo^nc (:o.dedlai,če ne bo prostovoljno podjil podatkov ter informacijo o pravici do vpogleda, prepisci, kopiranja, dopolnitve. |)oprav'ka. blokiranja In izbrisa osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj. Osebni p<)daiki se bhko ahranjujejo lohko Ca&i. dok^r je to potrebno za dosego namena, zaradi katcrcp so sc zbirali in nadalje obdeb-vali.
Poiđme/nik, ki itgotovi, da sn krSene njegove fîravice. določene s tem zako* nom. bhko zahteva sodno varstvo ves iiA dokler krSiicv tiaja. Ce je kràilev \y. projSnjega ods(,Tvka prenehala, lahko posameznik vloži io*bo za ugotovitev, da je krSiiev obstajala, 6e mu v zvezi s krii^'iJO nI zagotovljeno drugo sodno varstvo.
7. zakonom ovarstvu osebnih poda* ikovse omeiijero področje ureja na no* vo; področje ureja dirckilva l;VT(>pske unije, tako daje ZJtkon v celoti usklajen t cvrop^m pravnim redom. hkrnt( pa je prilagojen slovenski ustavnopravni li.adicijl. Zakonv pteiei^nem delu zadevo varstvo osebnih podatkov v juvnem sektorju, l.'pravjav I ci osebnih podMkov vjuvnem sektorju naj bi bllidr^i^m upo* rabnikom, driavnim in upravnim organom, osebne i>oJalke dolžni posredovali brezplačno. Sicer pa bo po zakonu ustanovljen poseben, samostojen držav-
ni řťKlzomi organ za v,iretvo oKbnih po* datkov. ki mtj bi waj:il in^kcijski nad* zor
ž^nkon f< nanaša tudi n^i izviipnje t. i. biometnjskih ukrepov za denuiM namen ideatifi^cije posameznikov pri prehaja nju d/4«vTio meje. T^kaj pride med dru* gimv]»Stcvobvcvnosl izdajanja petnih luttov, ki bodo vsebovali biomelrlj^c po-dalke. Sicer pa naj bi bilo taksne ukrc* pc. ob pred bodo i odloči rvi irUpekiora* ta. dovoljeno uporabljali lakov javnem kot tudi v zasebnem sektorju, in sieer v zvezi / evldentirmjem n:fVZ<^čnostl /ji* |>oslcnih na delovnem mestu. Gic torej za ukrepe, s kaicnmi se ugotavlja identiteta posameznika, m slccr z uporabo prstnega odtisa, ^arenice. očesne nve?nl* ce Itd,
V pnmeru kriiiev določb 1/. zakona so kazni jjrecej visoke: Liko se npr z ído* bo od enega do treh miiijomv tolarjev k.vnuje za prekrSek pravna oseba aH sa* moslojni podjelnik posameznik, če ob* deluje osebne po^.atke, ne da bi imel za to podbgo v zakonu ali v osebni privo* Htvi posacnw/'jiikn, 6. po»amc/.na opravila v zvc;.l Z <^cbvo (Mcbnih podMk(W 7Aup:i drugi oseb;, ne ća bi .sklenil pogodbo, 6c nekck) prckoraiîi pooblastiLu vsebovan:« v pogridbi, če pr:<vna oscbn ali samostojni jMcIjetnlk posameznik v skladu s tem zakonom sicer obdeluje osebne podatke, a ne zagotovi zavarovanja osebnih podatkov iid.

OD ÇR€D€ DO TORKA - ÎM€T IN DOMOMIIiA

iSrťda. 29. dcTcmbiH
v ZLSD so zadovc^ljni 7. delom, ki so ga opravili v leiošnjcm Iclu, sajst>occnlli. Jaso bili mcdslran-kami bivSo vladne koalicijo najbolj uspešni.
Po Poirccvih besedah si bodo kol opozicijska stranka prizadevali, da bo dr/ava /xigolavljala po-spei^cn in enakomeren razvoj Ski-vcnijc,oi) lem pa bo ptxsebna skrb ZLSD namenjenavprašanjem.ki bodo Slovenijo uîrjcvala kol pravno in socialno državo. Stranka nc bo pristajala na libcrali.siiCcn koncept gospodarske in razvojne poliiike, na brezglavo razprodajo državnega premoženja in na družbo vse večje neenakosti In revščine. Kongres /.LSD bo 1. aprila. Kongres bo predvsem volilne narave na njem pa .se bodo verjetno odrekli prvemu delu strank)nega imena.
Čcirick, 30. decembra
Zaradi potresa, ki je prizadel ,tV Azijo, bodo dnevi krajši za okoli Iri mikrosekundě.
Prejšnja vlada je uresniclki napovedi. V Sloveniji sose decembra cene življenjskih potrebščin v primerjavi z novembrom znižale za 0.3 odsiotka. Na lelni ravni inflacija letos znaša od.stolka. medtem koje povprečna Iclna inflacija znašala 3,6 odstotka. Kol Še navajajo slaiisiiki, je decembrska deflacija predvsem posledica cenejšilí naftnih derivatov In avtom obi Il>v,
Predsednik LDS, Anion Rop» je 'Jx\ sredino januarja napovedal oblikovanje vlade v senci. SIcer je leii>snje leio označil kol uspešni> za Slovenijo.
Nova davčna reforma, ki jo je oblikovala šc prejšnja vlada naj bi po besedah podpredsednika LDS MIlana Cvikla zagotovila, da se se bo pri minimalni plači in enem otroku letna neio plača Tvilala za skoraj II3.00() tolarjev, v primeru povprečne slovenske plače in enem otroku pa za skoraj 2W.m) tolarjev.
IVlok, 31. (leceinhra
Začeli smo se poslavljali oJ starega leta. Predsednik republike Janez DmcA^ckje v novoletni po-
slanici državljankam In drzavlja^ nom v letu 2005 zaželel predvsem veliko zdravja, zadovoljstva in sreče, predsednik vlade Janez Janša pa prijetno praznovanje in mirno ter varno leto 2iHJ5, ki naj bo polno osebne sreče in pri-ložjiosil. ki jih bomo znali izkoristiti v skupno dobro.
Na tiskovni konferenci je predsednik vlade Janez Janša napovedal: pripravo reforme davčne reforme, rebalans proračuna za leto 2ni)5, največje prestrukturiranje drž-avnega pmračuna v zgodovini slovenske države z namenom usposobitve Slovenije za črpanje sredstev iz evropskih skla-diw, (îdpravo birokratskih ovir za hitrejSi razvoj podjetništva, obljubil pa je tudi. da bodo predstavniki opozicije lahko «^delovali pri nadzoru v nadzornih svetih podjetij v večinski državni lasti.
Po podatkih statističnega urada se je število prebivalcev Slovenije v zadnjem letu povečalo Z^23l ljudi, predvsem Ziiradi selitvenega prirasla. Sredi letošnjega lela je v Sloveniji živelo LW.0f)4 ljudi, od tega 1.019.912 žensk In 977. 092 moških. Povprečna siarost slovenskega prebivalstva se je v zadnjih desetih letih /višala za 3,2 lela in je bila lelt^s 4(),I leta. /lenske živijo ptw-prcčno skoraj iri leta in pol dlje od mo5kih. Delež prebivalcev, starejših od 65 let. se hitro povečuje. hkrati pa se zmanjšuje delež mlajših od 15 let. Prvih je zdaj 15,2 cnistotka. drugih pa 14,5 odstotka. Pred tridesetimi leti je bilo prebivalcev, starejši h od 65 let, 10,2 odstotka, mlaj.ših od 15 let pa 23.8 odsiotka.
Sohohi. I. jaiiiiarjii
Slovenija je prevzela predsedovanje Organizaciji za varnost in scidelcwanje v Evropi, liiko bo leto dni skrbela, da bi delo v največji regionalni varnostni organi-zaciji na .svetu leklo gladko» skušala pa bo pripomoči tudi k njeni uspešni reformi. Seveda pa je prccejšnje vprašanje kako uspešna bo lahko v sv<>jlh prizadevanjih. saj v organizaciji v katero je vključeni 55 držav odločitve sprejemajo po načelu konsenza,
poleg tega pa jo tarejo nolranja nesoglasja.
Z novini letom je v veljavo stopilo tudi kar nekaj novih zakonov. Največje pi-)zornasti je bil poleg davčne zakon<^daje deležen novi zakon o varnosti cestnega prometa, ki prinaša predvsem višje denarne kazni.
No z raznimi podražilvami In novimi ukrepi so se srečali ludi v Številnih drugih državah Evrope. Tako so draslično podražili prekrškevceslnem prometu Švicarji, lialljani sc^ ludi piwečali kazni v cestnem prometu, poleg tega paše preptwedali kajenje na vseh javnih mestih, Nemce čakajo boleče reformev zdravstvu...
I\edel|d. 2. janiidna
v Turčiji z novim letom ni več številnih muUjmilljonarjev, saj se je turška vlada odločila, daje 1. januarja uvedla mw valulo in tako i>dpravila šcsi ničel. Turčija se je daslej ponašala z neslavnim rekordom države z bankovcem z največjo označK> - 2().(X)l).iX)() lir. ki je bil sicer vreden vsega 11 ev-rov. Številne ničle so posledica več desetletij trajajoče dvomestne inflacije. Ameriški dolarje .sedaj vreden 1,30 nove lire.
Sicer pa je Evropa šc vedno razdeljena zaradi morebitnega bodočega članstva Turčije v EU. 'Ib-da raziskave opozarjajo na zanimiv paradoks. C e bo Turčija sprejeta v EU, bo med letoma 2015 in 2030 v stare članice migriralo od milijon do 2.1 milijona ljudi, sicer pa jih bo prillo še več, saj bi upočasni lev približevanja prinesla Turčiji nižjo g«.>spod<irsko rast in zalo večj<i migracijo.
Sicer pa po p(HÍatkih raziskave Curo barometer večina prebivalcev EU-ja. loje 56 cxLstoikov, meni. daje člansivo v povezavi dobra slvar, zato ne preseneča, da se vanjo želijo vključiti nove članice.
Manjše mesto Cork najugov/-iKidu Irske je letošnje Evropsko mesto kulture. Mestni center bo 8. in y. januarja v znamenju otvoritvenih dogodkov spekl a kelsk i h raz.sežno.sti. ki nagovarjajo širše množice, v prihodnjih mesecih pa se lx'>do organizatorji posvetili ludi bolj specifičnim pla.stem kul-
turnega ustvarjanja v najširšem pt^menu be.se de.
iNincddjck. 3, jiiniiarja
v državah Azije, ki so jih pred tednom dni prizadeli cunamiji. je potrjenih okoli 145.1KIU žrtev, še vedno pa pogrešajo več ti.s<^ tujih turistov. Svetovna zdrav^^ve-na organizacija (WIIO) pa ocenjuje, da lahko zaradi Širjenja nalezljivih bolezni umre 5(MH)0 ljudi. Najbolj so prizadele Indonezija, Indija, Šrilanka in Tajska. Pomoč sicer prihaja z vsega sveta in tudi iz Skwenije. Mi smo doslej darovali dobrih SO milijonov tolarjev.
Stipe Mesić in Jadranka Ko.sor sta zmagovalca hrva-ških preilsed-niških volitev in se hosla liî. januarja pomcrilav drugem krogu. Dosedanji predsednik Mesič je v prvem krogu dobil 48.^)2 odstotka glas(W. Kosorjeva, kandidaika vladajtH^ega IIDZ-ja.paje z2031 odsioika glascw premagala neodvisnega kandidila Borisa Mikšiča. Boris Mikšic, ki je zbral skoraj 18 i^dslotkov glasov in je pravzaprav veliko presenečenje vt)lilev, meni, da je pri.Šlo do velike volilne prevare, i^aj je še skoraj pred koncem Štetja kazalo, da se bo on pomeril z Mesičcm. Zalo je poml prebivalce na mirne proteste, ki so jih ponekod tudi organizirali.
Tudi časnik Delo je izbral (osebnost leta. '[i>krai je to poslal (îo-razd Kocijančič, ki je v slovenščino prevedel dela grškega nk>zora Platona.
Torek. 4. janiiariii
Pred Iridesetimi leti se je začela zgodba, ki je močno spremenila dana.Šnji svet. Rodil seje namreč osebni računalnik (PC), ki sedaj praznuje 30. rojstni dan, Januarja 1975je bil namrečv reviji Popular Electronics prvič predstavljen osebni računalnik AUair 88110. Sestavil ga je Ed Roberts (Z ameriške zvezne drŽave Nova Mehika. Nekdanja «škatla » je bolj malo podobna sedanjim računalnikom, ljudem pa je vseeno odstrla številne nove možnosti.
žabja
perspektiva
Za več otrok smo še vedno preslabo postlali
Nekaj JobriJi nuimenj, da nas ne ho íe miitjon - imanv) malo morja, u mak) morje term • eden slab lahko naredi več skocle kot tisoč dobrih korisii
Kol da bi fantje ob zučeihi letošnjega letu sklenili, da se ne lw-do dali' Lani je namreč na s) 'ei privekalo veČ deklic, v celjski rc-^jskiporodnišnici kar dvanajst več, kar se ni zgodilo že celo desetletje. Letošnje leto pa je bih v večiJii piJrodnLšnic v z nftmenjn fant-kov. V slo) -enigraški se je materi iz okolice Velenja sploh kot pn v v državi rodil deček enako v celjski, čeprav tii sele v popoldanskem času pn'ega letošnjega dne. fantek je pni pogledal v beli .wí ludi v porodnišnici v Štajerski prestolnici. Čeprav oh Iclošnjem novem letu ni hilo pnn'e zime, starši očitno že mislijo na pomlad in ljubezen. Pa so pmi fantka tako v Slovenj Gn/dcu kot tudi v MaHbo-nt poimenovali z imenom Maj. Upajmo, da si naše pomladne stranke ne Iwdo domišljale^ da tudi njim v čast. Razi'esdjiw je, da se je vsaj na našem »stailstičnem<' območju lani roddi več otrok kot I clo poprej. Morda je to kazalec, da se kriiidja pd nas le obrača v malo boljšo smer. fn pesem "Samo milijon nas je" ne bo postal resničnost.
Rodno.Kt je namreč pri nas zadnja leta močno tipadla, statistika "^Uf pravic da rodi ženska v Sloveniji 1,24 otroka, za naravno obnavljanje preb(\'alsiva bi morala biti rodnost 2,1. Zal je pri nas še vedno veliko dejavnikov (delovna mesta, stanovanja, varstw in Še veliko drugega), ki slabo vplivajo na odločanje mladiii dnižin, da biivjevale večotmk. Niti odločitve popo.'^ameznih občinah, ki primaknejo nekaj denarja ob roj'iivih, ne pomagajo veliko; tudi ne '^porodniškim: dopnsti, ki so jih deležni tudi očetje. Nekaterim si' cer pridejo prav. da lažje pridejo k sebi, po slavju rojstc}'. Seveda je večina res takih, ki ta dopust koristno izrabijo za pomoč mami-
cam in za večjo povezanost mladih družin. In letos se je ta njihov dopust, ki ga lahko izrabijo v daljšem obdobpi, podaljšal že na 90 dni.
Eni so se torej ve.selili zamdi naraščaja, drugi so novo leto pro-slaviJi iz navade. Tiuli to novoletno slavje je bilo bučno in svetlikajoče. In čeprav .so nas »anketarji^c prepričevali, da so domala v.si .Slovenci novo leto pričakali doma, ni.so bili polni le trgi, kjer so pripravljali .si}ve.sirovanja na prosten\, (udi lokali in se\'cda tudi naša zdravilišča. Tokrat je za v njiit za nekatere veljalo, dasi niso prišli le nalnraii novih močiy na zabavah .so veliko teh moči tudi izgubili hi saj te ustanove pri nas že tudi po imenu niso veČ (le) zdnnilišča, večina je imena že spremenila, spremenile so tudi dejavno.st. Ce imamo malo morja, imamo malo morje term, ki vlečejo naprej naš turistični voz. Jn kol kaze, ga Ixido Še naprej. Naložb kar ni videti konca. Tudi letos tudi terme na našem ol>-močjn načrtujejo nove naložbe. V Podčetrtku bodo letos začeli graditi nov najsodobnejši hotel s M)0posteljami in še letos ga bodo tudi že odpri i. V Zreča h l)odo zgradili hotelski prizidek s sto posteljami, V Laškem se bodo lotiU ugradnje največjega sprostit-venega centra vdrzavi. Judi drugod ne bodo mirovali Nekaierisi-cerpravijo, da so cene v takih centrih za žepe Shveticev že mah pretirana, a oi)jekti so polni. In r njih ni'io le tujci, čeprav njihovo število Še vedno raste.
Čeprav se je leto šele začelo, so nekateri že zagrizli v resno delo. Tudi nekiiteri politiki, nek listi za tekočimi trakovi in dnigimi delovnimi .stroji Se\'eda vsi pričakujemo učinhniiost od obojih. Nekateri namreč še vedno trdijo, da lahko en slab politiki naredi več škode kol tisoče dobrih dela\xa' koristi
Morda bi .se nad tem vendarle lahko kdo tudi zamisli}. ■ k
150.000
poiablienih
Jure Trampuš
Potres in rušilni valovi v Aziji so strašna slvar Strašna zaradi l.^O.OtJO in Še mnogo veČ žrtev, strašna zaradi premoženjske škode, bolečin, tgimdih dnižin, so .sirrtšen udarec ljudem, državam, gospodarst)'u, vsemu, kar pač obstaja v že tako re\'nih in velikokrat spregledanih obmorskih območjih. Tistih, ki večinoma živijo zgolj od zahodnega turizma, od inm\c gostot', ki sicer prinašajo gospodarski razwj in tuje bankovce, a poleg zahodnega imperializma ustvarjajo tudi lažen blišč domort)d-nih h d tur, da .seksualnega izkori.ščanja nc omenjam. Ko so popotresni valovipriili\ jali na obale .^ri Lanke, Indonezije, Indije, ko .so se zgrnili čez Sumtnro. otočja Anéiman in Nicobar. so bila pn'e vesti, ki so prišle na Zahod, vesli o preplašenih turistih. Seveda o tistih, ki so se lahko v mondendf letoviščih zatekli v višja nadsStropja železobeton.skih stavb in iz teras z digitalnimi kamerami snemali kako .so orja.ški valovi preplavlja h njihovo »ali iM'h(Sf\'e^ ponudbo. Svet je potem nekaj ur ugibal le o usodi turistov, zahodnjakom) ki so v nesrečne kraje odŠU na novoletne praznike. Sek kasneje, čez nekaj }ir, so se začeh spra.ševaii o domačinih. O tiiitih ljudeh, ki so živeli v tridih kočah, ki so krjjali mreže, kijih na trop.skih otokih od daleč opazujejo antroixdogi, o natakarjih, ki strežejo zahodnim turistom. o otrocih, ki jim prodajajo .školjke. Zgodlje, ki.so prihaja le na Zahod, so bile najprej le zgodbe preživelih. Tistih, ki so se za las umaknili valovom, in tistih, ki so zanuli doptislniške-ga mačka izivt.siili dopoldanska sončenja. Sele ko se je morje umirilo in je vodu odtekla, je Zahod odkril aid i napihnjena impla domačinov in nepopi.sno bolečino. Vpr\'ih nekaj dneh seje velik del Zahoda uh'atjal samo s vprašanjem, kako rojakom pomagali na varno, katent veleposlanišmi Iwdo posodila denar, kateri, letalski prevoznik bo na svoj krov vzel tudi ljudi brez dokumentov, kako se je Sten mark re.šil s tekom na hrib, kako je oh morji t j?očiinikoval Zidan in kakšno srečo sta imela 2\'ezdnika Milana.
A večji del tragedije je seveda ostal na spranih obalah, v dri-avah, ki so bde že pred potresom revne, rut območjih, kjer potekajo dnavljanske vojne in kjeržhijo ljudi brez imena. Tam, kjer so ti ljudje tudi doma.
Reakcija Združenih narodov je bila bliskovita, Annan je začel pozFi-ati države vsega sveta, naj priskočijo na pomoč, ene so to .storile hitro, Ihish pa je recimo rabil nekaj dni, da se je odločil, koliko deruirja naj ru/meni pozabljenemu delu sveta. Slovenija .ses svojo pomočjo ni ravno proslavila; prebivalci Slovenije .sov dobrem tednu dni zbrali siicr zavidlji\ih milijonov t(h larje\'y velikodu.^na vlada pa jeprimaknihi le 20 milijonox: Stroški slovenske odprave v Afganistanu so recimo deset knU višji Dodati pa je trelxi, da šte\'dke ne jtomenijo veliko. Tako recimo velik del obljubljene pomoči za Bam. iransko mesto, ki ga je pred letom pomšil f)otres, tja sploh ni prišel Velikodušne obljube boga tii \ se niso uresničile in pozabljeno mesto je spet poslalo pozabljeno.
S jyoplovijeno Azijo se lahko zgodi enako. Turisti se lahko ttslrašijo nepredvidljis'cga morja, poplavljene države ne bodo mogle popraviti[xmuk'nega bli.\ča in posledice velikih valov se bodo čutile še desetletja. Pronicljivi londonski Economist pa je v kaia.strofl vendarie našel i^'etle točke. Tako se optimistično sprašuje. Če se lahko zgodi da bo s\'ei tokrat vendarie bolj pO' zoren, kot je pozoren pri milijondt, ki u min»jo v afriških vojnah. saj območje, ki ga je prizadela apokaliptična povoden, pozna vsaj iz turističnih pro.spektov. Možno je tudi, da bo nesreča povezala obid^ožane države oh nemirnem oceanu. In jasno, lahko se tudi zgodi, da bo ta del sveta vendarle dobil varnostni .sistem, ki hi obalo opozori}, da prihajajo ntšilni valovi. Sistem, ki ga drugi že imajo. Bogate države ob Tihem oceanu .so ga namreč začele graditi že pred več kot petdesetimi leti ko so cunamiji na Havajih utopil (le) dobrih sto ljudi Opatije, da ho tohm Î5().0()()pozabljenih vseeno dovolj
107,8 MHz FM 88,9 MHz FM
mimi ...........' "

AKTUALNO
Uspešno leto za velenjsko Knjižnico
l.(^U)šnio 1(M() l)o(l() V Knjižnici Volenjo končali z volikiin plusom - Minusi so sad dola nekdanjega K(] IN pred koloni 20()() - Nove inveslicije na področju kulture odpirajo ruive nu)/nosti
Bojana Špeget
Velurýo - Knjižica Velenje jc naj-vcC)i( kuUuma uslumwa v MC) Velenje. V letu 2iX)4 jo je doletelo veliko sprememb. Kullurni ccnlcr Ivana Nap^:>(n{ka }c namreč razpadel na dva dela. kiparjevo ime pa se je v novih iia/ivih kulluniíh asta-nw povsem bgiibîlo. Tudi leto 2{)()5 bo prelomno, saj bo letos koniand nov« ktijižnica v pr«>sti>-rib nekdanje Name. nadaljevala pa se bi) tudi «iKse/nii (Obnova velenjskega dojna kulture, ki se je iivrsiij tudi med 50 arbileklumib spomeniktw moderne ijovenske arhtleklure. Zatozunanji^Mi ne 5;prcmlnjal. nolriinjost pa bo (ni>čno p(\sodobljena. Oh i/tekti leta in :řaéelkii novega smo se pogovarjali z v. d. direktoi)a Vladom Vrbiůem. Kahí/ufJe hîlo lifo 20042aKnJi!)u-co Veh'iije?
"Nil kratko reCcno: zcio dinamično in zelo uspeÀno. Po ukinitvi Kulturnega centra îvana Napo-tnika deluje Knjižnica Velenje v sedanji obliki, ko združuje bivši enoti centra - knjii:nivo in prireditve, od 11, marca dalje, V teh tucsccih ào danes siuo sprejeli kar de>set najpomembnejših notranjih aklv>v. ki si> pomembni za nadalj-
nje delo zavoda. Pri pripravi ich aktov smo bili prepu^ni siuni sebi in reCem laliktn da ima lako urejene akte maiokalcri z^vod v dolini. Na osmwi toh aklov izdelal i še eel kup navodil, ki na-limcneje urejuj a poslovanje zavoda. Ker zdaj vodimo finanitu^ po-sliwanjc za dva awoda. smo ob pi^-moči finančne svctovaliK slui^be temu prilagodili tudi ra^iuncwod-
Kako pa je oraamzfcijsko preoblikovanje vplivalo na vsebino dt-la?
»Ihidili snK") se, tla bi vse negoto-vi-^ti. ki so se ob preoblikovanju zavtida pt>javile, cim manj vplivale na vsebino- Z veseljem lahko retřem, dasťjse moje sodelavke in stulelavci ob vsem tem kvoijennt bolj zavzeli, aa kar kaze tudi nc-ncluioveiojijwhtw'vilaprireditev in obisk ter izposoja v knii:?nici. Naj omeniin. da smo kljub varčevanju letos v sodelovanju 7 nekaterimi drugimi organizatorji pripravili v okviru Polctnilj kulturnih prireditev vei kol dvajset kulturnih do-gocikov različnih zvrhli, kiir jc bistveno ve^ kot v zuidnjih letih. Ae v lanskem letu smo še kv>t sodelavci Kulturnega cciitra pripravili svoj srednjeroćtii program dela in na osnovi le-tega prispevali
velik delci' k pripravi Uikalnega programa kulture, ki naj bi bil lisnova za srednjeročno dogajanje na p<")<Ifocju kulture v olwini.« S Ušati Je, rffl JeKiiJižfiiea Vekajev Jiiiančmm ra^sulu, da imale veti-ke rniftusc. Je (o res? »laksne infoniiacije širijo tisti, ki ptîskwanju zavoda ne poznajo ali pa ga nočejo pi^znati. Dejstvo je. daje Knjižnica Velenje podedovala i>d Kulturnega centra celoten dolg, ki jc nastal v Ktikurnemecn-tr\i do leta 2(XX). IVi odpravi lega dolga do danes kulturnemu centru ni pomagal nihCe. Še v kulturnem centru smo pripravili predlog sanacije tega dolga, v katerem smi^ predlagali, kdo naj prevzame kateri del bremena sanacije, pa
ustantwiîelj nanj ni reagiral. Sicer pa jc kulturni center imel
zadnja štiri leta v.saki> leto. v tudi sicer zaostrenih pogojih linancira-nja, p^v/itivniT teki'jCe pisJovanje, tako da smo sami dolg celo zntjnjÀali za okoli ? milijone Sil! Tl> stno uspel i diweêi z doslednim vítrtoanjíni, iTgani/iranjem nizko proračunskih dogodkov in varčevanjem pri oglaàevatiju prireditev. Vsa Vsebina dela in li-nancno slanje je rawidno iz naših letnih pt'^ri^čil za vse obdobje. V le-
tu 2003 snw'i imeli celo notranjo revizijo» ki je pt^kazala sicer določene površnosti, ampak nič takšnega, kar se ne bi dogajalo tudi drugje. Na osnovi teh ugotovitev smo finančno poshwanje pt»-tem & pi^močjo svetovalne .^užl^i tudi uredili, tako daje danes pt>slo-vanje pi^vsejii primemo.« Kako hoij konkretno kale pastora» nje v letu 2004? »/jA lelosnjc p»\slovno leto lahko trdim, da K'« glede na zadnje p»^da-ike, natančni piulatki Kidt>îscvcdy znani šele oh koncu januarja, finančno pt'isli'^vanje zelo iispeino. To pomeni, da bomo imeli ob vsem varčevanju, smotrni p^'srabi .sredstev in la.stnih prihodkih, ki se velikokrat ne dajo meritiv denarju, vsaj 5 n^ilijonov SITpra^ezkov prihodkov nad odhodki, kar pomeni tudi zmanjšanje dolgov iz preteklosti za to vsoto.^ Kako pa .ço, ozjrofna fjmto na vaše (leio vptivalenore iinesiidjena področju kulture, saj vemo. da ho kmalu končana nora knjilntea^ dom kulture pa ho dolivet popolno prenovo, ki se je t ucfí ie začela ? »•Končno, pozno, a vendarle ne prepo/no. se po već kot trideset letih na ^x^droi^u kulture dogajajo velike investicije. Obniwa dii-ma kulture je bila, čeprav smo ga
vsa leta dobro vzdrtoali. nujna. Ko bo obnova končan.i.pa pt^leg saiiacije stanja s p(*«^dobiiviji^ pri-nasii miy/iK>st) za ntwe vsebine in s lem povečanje možnosti za trženje. Prosti^rsko knjizn ica v sedanjih pDgojih iúv€czad^»úila nitiza osnovno dejavnost - izposojo knjižničnega gradiva. S selitvijo v nove prostore pa bomo dobili možnost, da v resnici postanemo občinsko informacijsko središče, kar je po nacionalnem programu kulture tudi pi^>dobljcno ptvslan-stvo splošnih knjižnic. lo pa pet-meni cel kup novih vsebin, ki jih v starih pn>storih em>stavno fiziCno nismo mogli izvajati. S primemo politikoŠtipendiraiija inzapiislo-vanja smo se v zadnjiii letih tudi kadrovsko pripravljal i na mwe izzive in danes med strokovnimi delavci v knjii'jnd že prevladujejo delavke in delavci, ki imajo ali pa so tik pred tem, da dasežejo visoko stopnjo izobrazbe,
/h vaieieljeza lao 200S? ^Da bi se novih pridobitev skupaj veselili, da bi jih skupaj i>plemeni-tiliz dobra vsebi)x> in s Ictii vî»i najbolj korist il i mestu, za katerega na vsakem koraku trdimo, da ga ijna-mo radi.«	■
»Naš cilj je izobraziti celovito usposobljenega novinarja((
Mc^dijske liist^ in V])\ so podpisali l'^isnio o nameri o si)deJovaniu
Ko so se ob koncu leta v senatni sobi Fakultete za družbene vede (FDV) začeli zbirali po-
membni obra7) slovenskega novinarstva, je bilo ozračje precej nenavadno.

MESTNA OB&INA VELENJE
Urad &ipena In spfolnlh zadev
Obvestilo za javnost
Prilagoditev režima parkiranja na parkirišču pri krožišču na Kidričevi c^sti
Na dela parkirišča ob Kidričevi cesti v Velenju (krožišče pri »Rudarskem domu«) smo pripravili novost, kratkotrajno parkiranje osebnili vozU, s Časovno omejitvijo do30 minut. No^ način parkiranja bo zajel 13 parkirnih mest od skupno 60. là parkirišča bodo namenjena strankam, ki bodo imele opravke v kalen od bližnjih trgovin (TUŠ, Modni salon...) ali v katerem od podjetij (Komunalno podjetje Velenje, PUP Veîenje, Stanovanjsko podjetje Velenje ... ). Na tem delu parkin^, ki bodo označena z ustrezno prometno signalizacijo (prometni znaki in talne označbe),bo možno parkirati le omejeni Čas. Pred začetkom parkiranja bo potrebno s posebno parkirno uro v vodilu označiti začetek parkiranja. Parkirne ure bodo naprodaj v trgovini TUá nasproti parkiriáča. Začetek parkiranja bodo vozniki lahko navedli tudi na navadnem listu papirja in ga pustDi na vidnem mestu v avtomobilu navedena ura mora biti jasno razvidna.
Časovni razpon parkiranja vozil bodo kontrolirali občinski redarji in pazniki, ki bodo prvih nekaj dni voznike le opozarjali na Časovno omejitev, ob ponavljajočih kršitvah predpisov pa jih bodo za to tudi kaznovali. Nov način parkiranja pri rondoju bomo pričeli v naslednjem tednu.
Po izgradnji omenjenega krožeča, ob katerem je nanovo izgrajenih 99 parkirnih mest, so nas občani vedno znova obveščali, da so parkirišča na omenjeni lokaciji vedno polno zasedena in da tako le s težavo opravijo svoje nakupe v bližnjih trgovinah aH uredijo opravke v podjetjih, lociranih na tem območju. Naša skupna^ljaje, dabi vtem delu našega mesta, kjer primanjkuje parkirišč, promet uredili tako, da bi bilo zadovoijnih kar največ naših občanov, zato smo tudi uvedli kratkotrajni r^ačin parkiranja.
Pr<>fesorji Katedre za novinarstvo so sproščeno klepetali s predstavniki največjih slovenskih medijskih družb, ki so se od/vale vabilu za sodelovanje. Odličmi urejeni pn;xstori, kamor ni mogel vsak. so pričali o pomembnosti dogodka. Da so se Še malo prej Siu^lenlje spraiU.'VH-j). zakaj ne smejo/raven, ni vedel nihče. Tukaj je bila zbrana eliia. ki se jc z nasmeški na ustih pomikalù ya veliko mizo, »Ali se samo meni ^di. da so danes vsi nasmc.ski lc narcjcnlV^scjc slišal glas. ki pa ga zbrani niso ujeli.
Za veliko okroglo mizo so sedeli predstavniki casopist)v Delo, Delo Revije. Dnevnik. Finance. Mag, Mladina. Primorske novia>. Pfci Plus. RW Slovenija. Večer in profesorji Katedre 7a novinarstvo. .Slovesen dogodek je povez^wala vsem znana Manca Košir, ki je zbrane najprej nagovorila 7 mislijo; »Novinarstvo je ena najbolj odgovornih nalog, kar jih opravlja človeštvo. A vendar vsak meni. jc sposoben.•< Vsi zbrani $0 prikimavali, Češ. s to mislijo sc popolnoma j^lrinja-mo. .Se posebej se z njo strinja Karmen Erjavec, docentka na FDV ki pravi: »Problem današnjega časa je v tem, da imamo manj kakovostne medije, ker lahko novinarsko delo opravlja vsakdo, & pi'jsebcj velike ie;?,ave imamo s senzacionalno» I jc i in riivnci la jc pok ai: u • lelj nekakoV(«li novinarskega dela.« Da bo kakovost v prihodnje boljša, je bila prepričana prva govornica, dckanja fakultete, Ko .se je obrnila na zbrane predstavnike medijskih htŠ, je
nasmejana rekla: vašo pomočjo novinarstvo gottwo ne bo prišlo na slab glas.« .fe pa bila na precej slabem glasu (zaradi bolezni) predstojnica Katedre za ntwinarslvo Melita Poler-Ko-vačič. Vseeno je zbrala dovolj moči. da je nagovorila priSiMne in poudarila pomen lega dne. Ni šlo namreč samo za podpis nekega pisma, na fakulteti sov teh dneh praznovali ludi itiri-deselo c^blel nico obstoja Študija novinarstva. »Obletnice so vedno dobra iztočnica za pre-mislekoopravljenem delu in za načrtovanje p<Mi naprej.« je začela Poler-KovaCiceva. Koje govorilfi, jc V senami sobi vladala tišina, slišale so se le bliskavice fotografov. Prenovljeni študijski program bo. kol je povedala predstojnica katedre, prinesel kar nekaj sprememb, lesnejše sodelovanje z medijskimi hišami se bo izvajalo na treh ravneh • ko bodo študentje opravljali prakso, ko bodo iskali zaposlitev in ko bodo uredniki, snemalci, novinarji... prihajali predavat na fakulteto. V bodoče se bo mogoče izobraževali tudi na podiplomski stopnji, po programu Novinarske študije, ki predvideva prakso. povezano z izbrano medijsko usmeritvijo (libk, Idcvi/'ija, radio). O cenah, stroških in pogojih na la dan ni g^woril nihče, »Nas cilj je izobraziti celcsvito usposobljenega novinarja; novinarja. ki bo imel Široko družboslovno znanje, ki bo visoko pismen, ki bo profesionalno novinarsko kompetentcn in ki bo obenem ožje pi>dročno usmerjen,« je slovesno zaključila Po le r-Ko va čiče va. Obrazi pmdstavnikcív medijskih hiŠ so se za hip spremenili. Da bi res iïobWi takšnega novinarja, se jim je očitno zdelo preveč
optimistično, A so sc takoj spel nasmejali, kojih je dekanja povabila kpi>dpisu Pisma o nameri o sodelovanju pri izobraževanju in stnikovnem uspcîsablja-nju študenuw. Vs^ak je dtibil svoj izvod, ki so ga podpisali in zapečatili z žigom. Koso končali, je dekanja slovesno rekla: »Akt pi^dpisisvanja je sklenjen,« Vstv bi je poslalo precej bolj nemirno. Zdelo se je, da nihče več ne ve. kaj naj reče. če naj sploh kaj reče. A je vajeti v svoje roke spet vzela Kosširjeva in povabila predstavnike medijskih hiš. da spregovtifijo. Da je dlreklor-jc in druge imenitne gospode medijskih hiš povabilo presenetilo. ni dvoma. Oglasik^se jih je le nekaj, pa ludi tisti so v glavnem pi>navljali. kar so zbrani že slišali. Več kcU očitno je bilo, da bi vsi radi čimprej končali In voditeljica programa se jih je usmilila. Vsem se je le še lepo zahvalila in jih povabila na agape, Vstali so počasi in umirjeno terse pomaknili v prcdpros-tor. Ob izhodu iz st'ibc so predstavniki fakultete vsem podarili knjigt.>z naslovom P<ni slovenskega novinarslva -danes in jutri. Pripravili so jo na katedri, na kateri je vsak predavatelj prispeval vsaj en članek. Nekateri gi^sijc in profesi^iji so si morali vzeti še trenutek za prisotne novinarje, drugi pa so se .sprostili v klepetu. Taksnemu kot na začetku. Pretirano hlliltanje je spel prineslo čudno ozračje. A lo je bilo nujno potrebno. Za resnično boljše novinarstvo moramo, kolje dejala predstojnica kaledrc. »iiuj-no združili teoretska in praktična znanja in ta cilj lahko do-,scžcmo samo s pomočjo današnjih gostov.«
■ Mojca Krasne
Gospodarske novice
v
Cešica Mora Morovija Gorenieva
Ciorenjeje že vzačetkujulija lani sklenili ^ pogtxlNm prklobillvi stis txlsloinega deleža Cc.ške dru/lv Mora Moravija, 27. dccenibra lani pa .so pridobili tudi soglasje češćega urada /a varstvo konkii-renec. S prvim janauijcm so tako to dru/l"H>. ki sodi med najvcCje pn'ïiAajiiIce ŠtediÍnikiW v Evropi (letno i/delajo već kot 400.(Ki() aparal<w).že pripojili Ciorcnju.
■ mz
Vegrod prevzel 6P Bežigrad
Tik pred koncem lanskega leta je velenjski Vegrad odkupil veiitiski dclc^ CJradlx-ncga pcxl-jctja Bežigrad iz Ljubljane. Za ti^s<^se cXiK>čili, kor gre za »zdravo« podjetje. kis 160 zaposlenimi ustvarja kar dobre štiri milijarde tolarjev letnega prometa, Se ponienibnejsi pa bodo sttîcr-gijski učinki razpoložljivih sredstev in opreme ol>eh podjetij. Ve-grad namreč ustvari na ljubljanskem podrťwí^ukarpolovíctísv^v jega promciiL Uim pa nima lasi-nc belonamc, Lelni> porabijii na tem podn:>ćju okoli sto lisoC kubičnih metrov betona. Gradbeno podjetje Bežigrad ima la.slno betonarno / zjnogljivv>stjo SO. i H ton betona letno. R^lec tega inja-jo tudi sam.ski dom s 140 posteljami in veliko tie premičnin, med drugim ludi zcmljišC za stanovanjsko in poslovno gradnja, V Vcgradusi od lega nakupa veliko obetajo. Podjetje bo ostalo organizacijsko sainoslc>jni\jc pa vvečinski lasti Vegrada.
■ Mira Zakošek
Banko Celje sodi med boljše banke
Celje, Fitch Riiiinji- Ena i/nicd ireh vodilnih .svetovnih insiitticij Zli ugotavljanje in ocenjevanje bonitete bank jc ponovno poir-djUi dobre mednarodne bonitetne ocene Banke Celje. Ocene odraz nizke stopnje kreditiranega in trihicga tveganja B;uike Celje 1er dobre likvidnosti in kapitalske usirc7nosti tc banke. Po teh ocenah sodi Banka Celje med boljše banke v srednji in vzhodni Evropi,
■ mz
Terme z dodotno ponudbo
Di>brna - V najstarejšem slovenskem zdravilBču, (ermah Dobr-tîn. so zadnji mesce preteklega leta popestrili ponudlH>, Svojemu namcim so predali zunanji bazen in Deželo savn. Z nuKižbama ao zaokrožili celostno ponudbo zdravstvenili. lepot nili in spn^sl livenih storitev 1er prvo invcslicij.'iki^ fazo prcijckta Vita. Vlaganja v izgradnjo 160 kvadratnih metrov velikega zunanjega bazena in .^tXJ kvadratnih metrov velike Dc?clc siivn jc veljala 700 milijonov to-laijev. V Termah s^i začeli ol'mo-vo iji dograditev holcki Vila pred dvema letoma. Poleg že omenje-nili pridobitev so pi^Ndol>iliše na-mestitvct)c znîogIjivi")sli, ki ustrezajte stajidar<!u štirih zvezdic, medicinski center, lepotni center f lisa na travniku ter A la cart rc-slavracijo. Za naloíhe so namenili 2.5 milijarde lolaijev.
■ tp

Lani 3, letos že 3,5 milijonov aparatov
Mag, I'Yanjo li()l)ina<\ predsednik iipiavc (iorciija, oplimislioen lucii v lelošiijciii letu
Cctutli so se v (lorenju celo lansko Iclo srečevali 7 velikimi leža\'am!.povczanimÍR skokcyvi-(Iml In nepredvidenimi podražitvami pločevine in naťte (te so porasle za veC kol 40 odstoikov), so poslovno lelo sklenili uspešno, /nova 7. rekordno proizvodnj<i in prodajo- l/dclali so namreč veČ kol 3 milijone velikih gaspodlnj-skih aparaiov. To jc 8 odstotkov več kol v predlanskem rekordnem letu. / racionalizacijo in mnogimi ukrepi (če ne bi odre-agirall, bi izgubili vsaj odslot-kov dobička) ho lelo uspešno ludi po dobičkonosnosti. Ocene kažejo, da bo dobička za okoli 4,9 milijard tolarjev, kar je dobre tri odstotke več kot lani, V lelo.^nje Iclo so stopili Še i ambicióznějšími načrtl, kljub temu da se zavedajo, da bodo ludi letos pogoji poslovanja izjemno težki. Nanje so odreagirali tako, da Lxv do več kupovali na »dolarskem področju«; tako bodo med dru-
gim j> Kitajske Izvozili za vsaj 25 do 30 milijonov dolarjev komponent. RnCunajo» da bt^do proizvedli šc 5(K),00() aparatov več kot lani. skupaj lorej 3 milijone in pol. PreložnI del tega povečanja pa gre na račun češke družbe Mora Moravija, ki so jo z začetkom Letošnjega leta pripojili Oorenju.
V lem lelu naj bi presegli ludi magično mejo • prihodki naj bi zjiai>ali več kol milijardo evrov.
mr
Polni optimizma in razvojnih snovanj
Dr. I)<M'\ai ič, (Jirckloi^ l^rciTiogovnika Velenje, occiijuje. da je l)il() lansko leto eno najiispešnej
Nakopali so skoraj 4 milijone 2(){).íJl)í) ton premoga, in to boljše kalorične vrednosti od dolgoletnega povprečja in bi>do poslovno lelo po dolgih letih prvič sklenili brez rdečih lievilk. Ob tem pa so v ospredje po.slavljali skrb za varni>sL
NajpomembnejŠi je bil v preteklem fcetu po mnenju direktorja premogovnika podpis desetletne pogodbe s \ kUdingom Slovenske eicktramc o količini premoga, ki ga boikf ibl>avijali- Na iwntwi tega so žc podpisali tudi pogodbi, da bodo leios in prihodnje leto nakopali po 4.1 milijona ton premoga, zavezali pa so se tudi, da bodo, če lx) lo potrebno, zagotovili še dodatnih 150 do 2(X) tisoč ion lelno. Uspešno so ptislovala tudi vsa hčerinska podjetja. Njihovo dejavnt»! nenehnem Širijo In dopolnjujejo, ii£ posebej pa veliko pričakujejo od novo oblikovanega podjetja reC Jezero, v katerem so združila znanje in moči največja velenjska podjetja In BTC Ljubl-
jana, prvi večji rezultat lega sodelovanja pa bo viden z Izgradnjo vodnega mesta že prihodnje leto.
Direktor dr. Dervarič na osnovi doseženih uspehov preteklem letu z optimizmom gleda tudi na letošnje lelo.	■
Brez rdečih številk
Mag. UrOxS Kotnik, dlreklot šoslanjsko UH'niook^kl.rai'iio, zadov()lj(;n z lanskim poslovanjem
Leto 2004 jc bilo za delavce .^oštanjske termoelektrarne eno najuspeŠne j.Ših, saj so v celoti uresničili oziroma celo presegli po-stavljene naloge. Prt^izvedli in pr<v dali so nekaj več kol 36IH) (îWh električne energije. Še ptKebej pa so zadcïV'oljni, ker so prvič po veC kol desetih letih brez izgube. To je vsekakor rezuhal vključitve v Holding Slovenske elektrarne, ki lahko zagotavlja, ker je d<^bro organiziran (vključuje tako hidro kot termoelektrarne), npiimalno poslovanje. Po besedah direktorja mag. Uroša Rolnika so naredi-h velik korak tudi na investicij-.skem podrcK^ju. Oktobra s<3 podpisali pogodbo za dobavo plinskih turbin, kar jim zagctlavlja. da bo-d<^ tudi v prihodnje dajali Sloveniji vsaj enak. če nc celo večji delež energije. Vse to je dtwolj velika p^ipotnica za optimističen piv slovni pogled v leloSnje leto. In kako bo na nadaljnje aktivnosti vplivalo neaspcŠno dckgovar-janje v lokalni skupnosti o nameravanem sose?jgu gudrona? «Ves Čas poudarjamo, da tega ne bomo delali, če ne bomo imeli so-
glasja lokalne skupnosti, /ato smo vse aktivnosti, potem ko so bili šcišlanjski svetniki proti po-.skusnemu sosežigu, uslavlh. Ta
projekt je bil predviden dolgoročno, ôi) rednega sežiga bi lahko prišlo selo leta 2006, če bi vsi ptfskusi pokazali, da loza okolje ni .škodljivo.«
■ mz
Velika zelja : Erin nakupovalni center tudi v Velenju
(Jvido Omladie, pr(^dsednik uprave Ere i^aeiiíia, tla bodo lasli Uidi v prihodnje
Za Em je še eno zelo razburljivo, a uspešno lelo. Znova so pomembno rasli, mtvarili so za več kot 71 milijard tolarjev prihodkov. Uspešno razvijajo koncem, ki ima mrcžt^ dejavnosti po celotni Sloveniji In državah nekdanje Jugoslavije. Po besedah predsednika uprave Gvida OmladiČa ho tudi v prihodnje njihova osnovna dejavnost trgovina na drobno. Maloprodajno mrežxi bodo podobno kol doslej sirili z Izgradnjo novih najsodobnejših trgovskih centrov In trgovin bližnje oskrbe. Veliko pozornosti namenjajo konkurenčnosti, zanjo sta z-elo pomembni članst-
vo v mednarodnem združenju CBA, katerega osnovni cilj je internacionalizacija nabavnih virov In strateško partnerstvo z italijanskim diskontnim trgovcem Eurospin, s katerim so tudi sami vslopili na področje trga diskontne prodaje. Tu vidijo svoje velike razvojne možnosti, saj naj bi v prihodnjih dveh letih postavili po Sloveniji in državah bivše Jugoslavije kar okoli 80 tovrstnih diskontnih cenirov. Zelo velike so njihove ambicije na Ilrva.^kem, kjer ptistajajo v.se pomembnejši trgovec (v ziidnjem letu se jim je tam prodaja povečala za 4^) odstotkov), v Make-
doniji, kjer udejanjajo projekt izgradnje kongres no-zabaviščnega trgovskega centra pcwzoru ljubljanskega BTC. med pomembne želje pa postavljajo Izgradnjo najsodobnejšega Erinega nakupi>-valnega centra v Velenju.
■ mz
Na svetovni plesni oder!
(ieneralna (lireklorica Ksol.eeha, Zolija Mazej - Kukovič pilsoga na reference iz domarega okolja
»če ne gremo mi na Kitajsko, bo Kilajska prišla k nam,» pravi generalna direktorica Esotecha Zofija Mazcj - Kukovič. Kako to udejanjiti in kaj pričakuje od lokalne politike Esotech? »Za vstop na svetovni plesni oder, kjer ostajajo na plesišču samo najbolj vztrajni in najboljši, poleg vseh virov znanj potrebujemo predvsem reference tehncv loško zahtevnih projektov iz domačega okolja. Za ta del Ima
škarje in platno v rokah politika, vvcčji meri na lokalni ravni. Verjamem, da se bo le-ta pričela zavedati, kako lahko udejanjamo na znanju temelječo družbo in kasneje to prodajamo na globalnem trgu. Ce se l>omo zgledovali postisednjih razvitili državah, bcv mo ugotovili, daje obla.st vodno vzpostavila nujne pogoje in udejanjala besede z realnimi projekti na dí^mačem irgu. Verjamem, da se bo lo v prihodnje zgodilo tudi pri nas, sicer ostaja našim zanamcem hlapčcvskodelojbrez lastnega razvoja in znanj, ki naslajajo v glavah nekaj tisoč slovenskih znanstvenikov. Esotcch pa se bo še naprej vključeval v okolje z različnimi civilnimi in strokovnimi združenji. donacijam: kuHuri in Športu, s pomočjo ljudem s posebnimi potrebami, štipendiranjem In delovno prakso mladim. Tako si
predstavljamo v Esotechu vzajemnost z lokalno skupnasljo,« pravi Zofija Mazej - Kiikovič.
Zofija Mazej • Hukovič: »Čg ne gremo mi na Kitajsiio, bo Kitajska prišia k nam.«
Golte sodoben turistični center
Dirckloi' (ioll, Mriiesl. Kovač je pi'epričaii. da imajo vse tiiožnosli. da so sveioviio primerljiva sodobna turislinia dosilnaciia
S prevzemom vodenja turistično-re kreacijskega centra Golie se je Ernestu Kovaču veliko spremenilo. Dotedaj je bil korist nikpo-nudbc» ki jo mora zdaj zagc^lavlja-11 In izboljševati. Zaveda se velike odgovornosti in ludi dejstva, da so si lansko leto še lahko pri-vo.ičlli kakšen spodrsljaj in da so zdaj le eden od turističnih centrov na zemljevidu Evrope, to* rej izpostavljeni vsej zahtevni konkurenci.
Lansko poslovno leto so tudi po
mnenju delničarjev uspe.Šno sklonih. Zimska sezona je bila sploh d(^bra, za letno pa bodo morali Še marsikaj postoriti. Na letošnjo zimo sosc skrbno pripravili, posodobili naprave, zgradili dva go-stin.ska lokala in dodatna parkirišča. zima pa se je začela zelo pozJio. Upajo, da bodi> izgubljeno natbknadili v naslednjih treh mesecih. Pa ludi siccr zre jo v prihodnost z optimizmom, saj so prepričani, da imajo vse možnosti, da postanejo eden najpo-

membnejših turističnih ponudnikov v savinjski in šaleški regiji.
■ mz
Podpora in odpiranje
Mag. Vladimir Malenkovie, dii^eklor liTZ Velenje, I. R, <1, o. o., i^lcda na izzive, ki eakajo podjetje, z opiimizmom
Temeljne naloge podjetja, ki je bilo leta 2000 u.stanovljcno kot invalidsko podjetje znotraj poslovnega sistema Premogovnik Velenje, ostajajo v lelu 2005 nespremenjene: produktivno zaposlovanje delavcev z omejitvami, zagotavljanje kakovostne podpore osnovni dejavnost I Prcmogov-nlka ter intenzivno odpiranje podjetja na trge zunaj poslovnega sistema.
»To lelo bo za nas izrednega pomena. Postavili smo nekaj ambiciozniji pn>jektov,s katerimi želimo povečali konkurenčnost. S celovito reorganizacijo bomo prešli iz klasične po.slovno-orga-nizacijske na divizijsko strukturo. Oblikovali bomo tri divizije: divizijo eksterni programi, divizijo izobraževanje In usposabljanje invalidov in divizijo rudarski programi.
Vzporedno bomo nadaljevali uvajanje novega informacijskega sistema MFG/PRO, ki predstavlja mak.simalno preglednost poslovanja, opUmIra procese in omogoOal pravočasno odk^^anje.
Sistem bo olajšal tudi doseganje drugih ključnih ciljev podjeija, predvsem tistih, ki so povezani s konkurenčnim nastopanjem p<'>d-jetja na trgih zunaj poslovnega sistema. Še en sklop strateških ciljev podjetja pa je p<.wezan z intenziviranjem aktivnosti na področju kakovosti in inovacijske dejavnosti. Nadaljevali bomo projekt uvajanja sisiema 20 ključev in se trudili pridobiti certifikat ISO 9001. Pred nami so pomembni projekti, ki zahtevajo sistematičnost in maksimalno angažiranje zaposlenih. Clrc za strateške spremembe, ki sc ne bodo zgodile Čez noč. Ker verjamemo v pravilnost sprejetih odločitev, gledamo na nove izzive z opiimizmom,«< pravi mag. Vladimir Malenkovič.
■ mkp
IZJAVE
Pred novimi izzivi
Maijini Jakob, diioklor Kmetijske zadi uge Šaleška dolina, napoveduje U^žko leto
Na Kmcijjski zadrugi Saicšlša Jci-lina vse bolj ugotavljajo» Ja se nekatere bojazni ob v.siopu Slovenije v Evropsko unijo uresničujejo. Položaj kmelovso je namreč - po mnenju direktorja zadruge Marjana Jakoba - dokaj po-slaK^al.
Leto 2005 bo za zadružnike iz občin Velenje, íoŠianj in Šmartno ob Paki jubilejno. Zadruga namreč praznuje 50'leinieo delovanja. » Prihaja torej v zrela leta. zalo pričakujem, da Ix^do odk^Čii-ve njenega vodsiva, zaposlenih in odgovornih zadružnikov modre 1er preudarne. Pred njo so novi izzivi, kamor zanesljivo sodi izgradnja novega po.slovno upravnega ter preskrbnega een-tra v Mctlcčah- Ib bo največja naložba v zgodovini zadruge sploh. Verjamem, da bo izpolnila prlčak<ivanja kmetov iz občine Soltanj in tudi st^sednjih občin.« Sicer pa Jakob meni» da bo letošnje lelo za kmetijske proizvajalec kar težavno leto. Se bolj
kol v minulem .se bodo morali prilagajali zahtevam Evropske
unije. Ta pa med drugim napoveduje (udi več adniini.st racije, kot so je bili naši kmetje navajeni do .sedaj.
■ tp
Kar 30 milijard prihodkov
Ilikla Tovšak. íií^nerahia
dii ektorica Ve^^rada, prisei^a na ý^iadiijo za 11 ft
Lanskem poslovno Ido s<3 v Vegra-du povj^m izpolnili in celo nekoliko presegli pričakovanja. Bilo pa je 10 zadnje prelomno leto, ko so po dolgem ča.su znova postavili v ospredje področje gradnje za irg. Tudi z^lo je bilo naporno, saj so morali veliko vlomiti v nabavo zemlji^. Veliko so jih pridobili na pt)dročju Ljubljane, začeli pa $o tudi nekalcre nove dejavnosti, med drugim gradnjo varovanih stanovanj in doma siarastnikovv Uoijulu. Lotosi bodo zapomnili tudi poskle-nllvi nekaj novih dobrih poslov na področju Rusije in Hrvaške, kjer pričakujejo še več dela. Optimistično so stopiti tudi v letošnje leto. Pridobljenih imajo že veliko paslov, tako da imajo v lem času polne roke dela. v ognju pa
imajo Še veliko novih Vročili želez': vsuj nekaj od (eh računajo, da jih Ix'ïdo pridobili. V lettsnjem letu naj bi obseg piwlovanja pomembno povečali- u.slvarill naj bi več kol 30 milijard tolarjev pri-hodkov» to pa bo ludi najlepša popotnica za praznovanje njihove pel de sel letnice, ki se začenja ob kcmcu letťánjcga leta.
■ mz
število zaposlenih več <ot podvojili
Milan Korstnei; vodja p()sl()vn(^ř?<i slslenia Vovu ima še velike naerle
Lansko leto je bilo za po.slovni sistem Fori, ki po novem vključuje že odvisna podjetja Fo' ri Tinko, Lnvel in íek.slilno tovarno Okrogliea. eno najtežjih, a tudi najuspeisnejSih v petnajstletni zgodcwini. Dejavnost so kar podvojih, šlevilo zaposlenih so
ptwcčali za 120 odstotkov in jih
Imajo trenutno že 250. Pretežni del tega povečanja so d^wegli na področju proizvodnje, na katerem so ustvariii kar 70 tîdstolkov več kol leta 2ÍK)3, prihodki pa so po iKenah presegli 4 milijarde 800 milijonov tolarjev. Pomembno je tudi, da so se kadrovsko okrepili tudi na podriKju vodenja. z novim ielom je Milan Forš-iner, znova zelo ambiciozno, prepustil vodenje p^^djetlj Fori.
d. o. o., sinu Milji. Fori Tinko pa sinu Martinu.
Računajo, da bodo rasli tudi v prihodnje, svoje priložnosti pa vidijo na področju tekstilne dejavnosti za avtomobllsk<i industrijo na evropskem trgu. vse več poslovnih povezav imajo z azijskimi državami, v dogovoru pa so navezave s Češko In Ukrajino,
■ mz
Urejeno Velenje največja referenca
ilože Mraz, diii^kloi' IHIP-a, vidi svoje podjetje tudi v drugih inestili
v času, ki dejavnostim podjetja za urejanje prcstora ni naklonjen, tudi direktor .lože Mraz ni pre več optimističen- Večino delavcev imajo na dopustu ali pa koristijo akumulirane ure. Njihova dejavnost je lak-šna. da morajo delovni čas preraz-po rej ali glede na potrebe. Lelo 2004 bodo kljub vsemu uspeinosklenili vv.^ehsvojih dejavn(Klih. Pomemben korak naprej so naredili na področju ločenega zbiranja odpadkov, uspesna je njihova gradbena dejavnost, prav tako pa tudi enola Vrtnarstvo, s kateri") so lani -sodelovali tudi na najvidnejših evrop.ski h tekmovanjih iz floristike in dosegli odlične rezultate. S to dejavnostjo tudi vse bolj posegajo v ves slovenski prostor, zato imajo na tem področju Se veliko večje ambicije • »svoj prostor« iščejo v večjih mestih, kamor bi se radi razj^irili. Se posebej jih zanima Portorož, kjer že skrbijo za mno-
ge gredice in notranje inicrierje, in Ljubljana. Vedno znova pa pt>
udarjajo, da so íc posebej ponosni na kpo urejeno mesto Velenje, ki je z-anje tudi največja referenca.
mz
Pričakujejo večjo finančno disciplino
V »
V podjet ju Ki(WZ(i Inštalacije iz Šoštanja ineniio, da jim letos dela ne t)l snieU) nianjkati
Zasebno podjetje Krev/el Instalacije iz Šoštanja je na področju strojnih inštalacijskih del prisotno že 15 let in sodi med uspešnejša podjetja. Zaposluje .^0 delavcev. Njegov direktor hYanc Krevzel meni, da jim v le-lu 2005 na osnovi napovedi o precejšnji gradnji stanovanjskih in poslovnih objektov ter adaptacij dela ne bi smelo nianjkati. »Pri vgradnji voilíwo<lnih, ogrevalnih, prezračevalnih in plinskih inštalacij smo si v dtimačem okolju In tudi v širšem slovenskem prostoru ustvarili ugled, zato pričakujemo, da bomo na razpisih aspešni. Ob upoštevanju, da usivari naša llrma celoten prihodek na trgu gradbeništva, pričakujemo od nove vlade, da bo bolje poskrbela za večjo finančno disciplino oziroma z zakoni ali kakšnimi drugimi uredbami uredila plačila obveznosti v pi^godbenem roku. Seveda si želi-
mo tudi zdravja, da bí^mo zmogli premagovali vse napore pri ustvarjanju prihodka na trgu, ki je vsako lelo bolj neizprosen in zahteven.« je o pričakovanjih v letu 2005 povedal Franc KrevzeL ■ tp
Preživeli bodo, čeprav manjši
i^i imež vee kot zaostrenih svetovnih razmer V tekstilni industriji stiska tudi pod}(Hje t^ilkroj
Propadanje slovenske tekstilne industrije se nezadržno širi, kako pa nameravajo preživeti v tem podjetju? Dlrekl<^rîca Marija Vr-tačnik: "V na.sprotju z mnogimi v panogi, ki so brez volje in ne vidijo prihodnosti, sem vendarle optimi.st, čeprav bo precej hudo. ?!e v prciekio.^ti smo dokazali, da se znamo spreminjati in ziasti prilagajati, kar nekaj časa pa nam je že jasno, da bomo morali lo počeli ik^ hitreje. Dcjan.sko.se tudi Še prilagajamo. Kot drugi v Sloveniji smo uvedli 9-urni delavnik, predvsem zaradi zmanjševanja stroškov, saj tako v celeni izkoristimo zmogljivosti, kadar delamo. Nujni bodo razumljivo Še drugI ukrepi, vse spremembe pa bomo očitno morah opravili v tovarni sami. V manjši obliki kot danes Elkroj gotovo
ima prihodnost, seveda pa pod takšnimi pogoji, pod kakršnimi se preživlja vsa industrija v Sloveniji in Evropi.
Nadaljnje zaostrovanje bo vplivalo na poslovanje
Direktor Komunalnega podjetja Velenje napoveiduje približno enak ol)se8 <lel in večja vlagaiija
Po napovedih direktorja Marijiina Jedovnickcjiii pričakujejo v letu 2005 nadaljnje zaoslr<wanje po^v jcv gospodarjenja. Konkurenca oziroma težnje po zniževanju stroškov in zahteve po rasti kakiïvosti storitev in oskrbe hoáy
zanesljivo vplivale na ptwlwanje podjetja. »V letošnjem poslovnem planu smo predvideli približnt.i enak obseg dela in nekoliki) večja vlaganja v nadaljnjo posodabljanje komu-nalne infrastrukture- Med večjimi naložbami velja omeniti Izgradnjo drugo faze centralne Čistilne naprave Sakška dolina, nadaljevanje l^ddnje vodíMxJa v Vmiki nadaljnje pos<'>d3bljanje magistralnega toplovoda, čaka pa nas že vrsta manjših projektov. Vsekakor si bomo prizadevali našim industrijskim porabnikom in gospodinjstvom zagotovili kakovostno oskr-bos komunalnimi ik^brinamiz-a na-jni^o možno ceno in tudi na lak
način dokazali, da je Komunalno pt^djelje Velenje okolju in ljudem prijazno podjetje.*	■ tp
Kljub težavam uspešno »srebrno« leto
V Mizamtvu Kovač so k^tošnje íc^to skk^nili uspešno in likrati slovesno - Proslax'ili 25-l(Htikx) (iek)van{a. hWre^i] razvoja in lepili (k)sežkov
»P<»lovno leto bomo skleniil z Jcv brimi d(»ež^. čeprav se težave na iržJšcih zacistrujejo. zlasti na tujih. Nemčija se vveliki meri zapira. Avstrija postaja i^emno zahtevna in dobesedno išče dhikovjajcnj, predvsem pa se pozna prc"»ck)r proizvajalcev z vzlK'ida. leži:o je biti konkurenčen znjihovimicenami..saj je na^a država veliko predraga, zcki pa nas ovira velika finančna nedisciplina- Vidimo namreč veliko zanimivih del. a kaj ko plačila močno zamujajo ali pa jih sploh ni. Rejluje
nas seveda vi.soka kiikovi\st našili izdelk<w, staljio pa razvijamo ludi nove. Z njimi prodiramo na italijansko in celo na ja-ponski>. Za kaj takega moramo razumljivo velikt^ vlagali. Tako smo letos zgadili novosašilnittt lesa. usmerjamo pase tudi v trdi les. kot je hrast-16 je sker zalitev-na l'^nîi A'ixlnja. je pa Lvn("'vno Zi> lougodna. Velikopozomctilinamenjamo zmanji^evanju stro-i>kov, pri čemer Že s samo uporabo lastne bio mase veliko prihra-
nimo in lažje p<wluiemo. V txîloli gledano, stanje Ic ni povsem črno, so pa razumljivo potrebni veliki napori za uspešno poslcwanje. Nam zaenkrai uspeva in upam. da nam bo tudi prihtxJnje leto.« ■ jp

Slikar, ki ustvarja lepoto z očmi, predvsem pa z dušo
.ložo Napolnik i/ (Jave jo naj olK an Sak^sko dolino za lelo 2004 - Vsaka iijofíova soeiia je svojsiveiia razstava - Tudi v priliodiije ho poskušal potrdili slovos odlirnoga uniotnika samouka, dohroliiika in dobrega flovoka
Tatjana Podgoršek
Kakšen CKlgwnr na vprašanje, ali se lali-ko dobiva na klcpciu?, bi lahko pričakoval nekdo, ki ima lo srečo, da pozna Jožeta Napoinikii iz Oavc v občini Smai lnoob Paki. Takega: "A, misijŠ.da je to ireba?" Skromen, preprosl> do-bnwoljen. predvsem pa Človek v pravem pomenu besede, ki ga «mali in veliki« ijudjc sirom po Sloveniji poznajo pi> njegovih velikih scenali 1er kulisah na kulturnih prirediivah in konccrlih na-rodnozabavnili ansamblov. Cenijo njega in njegove stvaritve: njega zaradi prej naštelih vrlin, njegova dela pa zalo. ker dajejo prireditvam svojstven Car. Pov-sc^d je dobrodošel, povsod zaželen In priljubljen Član družbe. Temu v prid med drugim doks^zuje lanska uvrstitev bralcev Naj^ega časa na seznam naj osebnost: v občinah Velenje, Six^ianj in Šmartno ob Paki. še bolj pa njihova Ic-loSnjii odlocnast,kj je Jožetu zagotovila os"vojitev omenjene lovorike.
Sc mijniunj (so) po/iui|o (loma
Jože je umetnik samouk, torej slikar brez akademskega naslova. Njegove scene in kulise pa so v^'è ne samo }>íro-kim množicam, ampak tudi takim, ki dajo kaj na »titule<«. Na klepeiii z Jož-etom smo sc dobili teden dni pred izidom zadnje 5te%'ilke Našega časa. Po-val>il nas je v Oavce. kjer sla si z ženo Milico na lepi sončni legi uredila prijeten dom. Pravzaprav jc tu nekoč staia Jožetova rojstna domačija. Tr /Jm' so jim pravili pt> domače, Jožeta pa Še da-
nes kdo pokliče /Imov Pepč. »Presenečen sem. da so me ljudje znova predlagali za naj osebnimi. Nikjer In nikomur sc nisem n ikoli vsiljeval. Drugi so me iskali in me še iščejo. Vsako leto boi]. Očitno ccnijo moje delo. Solze mi stopijo v oči, ko nii seže v roko z dobrimi željami nekdo, ki ga ne poznam, on pave, kdo sem in kaj delam. Zaradi tega sem nc^tranje rtíio bt>gat In ne zaradi denarja, kot skrbi nekatere. Je pa tudi rc.s. da me oziroma so mei^ najmanj poznali doma-v.íaleíki dolini,» je odgovoril na vprašanje, kako komentira uvrstitev v izbor naj asebnosti leta 2004 v tem okolju. Mu takšna pozor-godi? Ja in ne. .Ta zato, ker mu ljudje s tem dokazujejo, da njegova prizadevanja ne gredo neopazno mimo njih, ne pa zaradi 'ťau.Šije' in njej podobnih izpeljank.
Jožeta mnogi uvrščajo med velike dobrotnike, dobre ljudi. Ne preseneča. Rad namreč ustreže njihovim željam, veliko da na lepoto. Ne samo na zunanjo, tudi notranjo, »ix pomislim, kaj sem ustvaril doslej zato. da bi bili lepo drugim, ne meni. Še sam ne morem verjeti. Lepota je sicer lahko relativna. Če jo gledaš samo z očmi- Mi^aš jo tudi z dužo. Sam ustvarjam z dušo,« pravi. Motive za tako lepoto običajno najde v naravi. Doslej jo je upodobil na več kol 150 velikih scenah in 15 kulisah za različne gledališke predstave. Težko bi rekel, katera je bila doslej največja. Morda lanska, 70 metrov dolga scena za Alpski večer na Bledu, ki jo je nato še neki^liko dopolnil za svel<wni kmetijski kongres. Ideje se mu p<irajajo, bar-
ve in roka ga ub<îgajo, volja in odziv-n<ist pri ljudeh ga spodbujajo k ustvarjalnosti predvsem v zadnjih J3 letih, od-
zal Sicer je pa tako. Mar nI sccna, ki sem jo - na primer • lani pripravil za predstavo (Vetje v jeseni v Studencih in si jo je ogledalo več kot 10 tisoč ljudi, svojstvena raz.siava?« Leto 20)4 je t^ilo za Jožeta, pravi, plodno. Predvsem ni imel nobenega časa z^i-se. če je hotel ugodili v.sem, Id so ga vabili k sodelovanju. Tega je bilo preveč, na k<ir ga je opozorilo tudi zdravje. Jas-
Jože Napotnik srečen ob razgla&ftvi za Naj osebnost tik pred polnočjo na Titovem trgu
kar slopa po življenjski poli / ženo Milico. Ta mu ne samo sloji ob strani in ga podpira, ampak mu tudi velikokrat ptv maga pri pripravi scene. Doslej svojih slvariiev.^ ni predstavil na kakšni raz-.slavi? »Imam jo v načrtih, med Željami. Ampak na njej ne bom postavil na ogled samo slik. ampak še veliko drugega materiala. .Sicerpa bo dovolj Z4;ovoren njen naslov: .Samo nekaj bi vam rad poka-
no mu je piwcdalo, da bo v prihodnje moral mnogo bolj gledati nase in nameniti manj Časa za želje in potrebe drugih. V leto 2005 nI vstopil s prevelikimi pričakovanji. »Nič koliko je bilo takih, ki so po končani prireditvi povedali. da tudi prihodnje leto računajo name, Cc bom izpolnil vse to, bo veliko. Poskusalbom dati vsitki prireditvi bogatejše spor<KÍlo, kar pomeni, da bom v
svoja dela vdahnil 5c več dušo. Menim, da ne bt» pretežko tudi zaradi opore pri žx;ni Milici, /dravje pa je seveda na prvem mestu.«
/elo. /ťlo sem Imgal -/iiradi IjiKii
Na sih'eslr(wanju na Titovem trgu v Velenju je bil Jože v središču pozornosti, Ra/umljrvo. Prejel je namreč priznanje za naj občana za leto 2004 po izboru bralcev Nagega časa in poslušalcev Radia Velenje. Zanes-Ijlvo jc bil srečen, njegove oči solzne. »A res, a res,« kar ni mogel verjeli, ko smo mu po preštet-ju vseh glastw pove-dalj, da jeptxsial naj o.sebn(\5t leta 2004 v občinah Velenje, Šoštanj in Smarino ob Paki. »Zelosem veseL Cianjcn, Ne znam izbrali pravih besed, s katerimi bi lahko opisal svoje občutke, ki me ob tem prevevajo. Ne toliko zaradi samega sebe. ampak bolj zaradi ti.stih, ki verjamejo vame in ki so pridno pošiljali kupone. Zelo, strahotno bogat sem -zaradi njih seveda. Moram umiriti srce. Hitim domov, da l)om ženi Milici s poIjubt>m povetlal, kako me ljudje cenijo in .spoŠiujej<^, Občutkov $c ne da ptv vedati z besedami. Razume jih le tisti, kijih doživi. Hvala vsemi« je še povedal in odhitel proti domu.
Pozitivno razmišljanje daje diabetikom moč
Niše dolgo, kar je prevzela predsedovanje Društvu diabetikov Velenje, ki združuje okoli 370 sladkornih bolnikov in podpornih članov. »Brez slednjih bi bilo težko,« pravi Roman« Pra-prolnik iz Raven pri Šo.šianju. Očitno je na članstvo takoj naredila vtis. S svojo pozitivno naravnanostjo, ki jo Širi naokoli? Z izletom na Piuj,ki je nadv.se uspel? S športnim srečanjem? S piknikom. ki se ga je udeležilo 110 članov? /. okrevanjem v Rogaški Slatini, kamor jih je .šlo 50? Kdo bi vedel, kaj je odtehtalo. Nekaj od tega pa je moralo biti. Sama, čeprav še zelo mlada, je diabetik že osemnajst let. Osemkrat na dan .si odmeri potrebno dozo inzulina! Osemkrat na dan si meri .sladkor. V.sak mesec enkrat -vid seji slabša-gre na laser v Ljubljano. »Ampak tako pač mora biti. Ob tem jc potrebno ogromno samodiscipline.« Pravi, da je diabetikov veliko, da pa se jih še več skriva s to svojo boleznijo. Pri njej je bilo enkrat zelo hudo. Takrat, koje bila v puberteti Injojc najbolj nasilo. Mislila je. da lahko zdrži brez. Po enem tednu sc^ jo komaj rc.šili. Po čudežu je preživela. Spi'>mni se. da je videla predor in na konc^ pre-iU^ra svetkîbo In .sebe. Od takrat naprej se ne Igra več. Od takrat naprej dela In razmišlja pozitivno, takoji je bib naročeno na koncu tistega predcïra. >»S člani se dobivamo enkrat na teden, ob jezi^ru. Na sprehodih se pogovarjam o. Tudi o tem, da inzulin ni noben bav
bav. Predvsem starejši člani so ga bojijo. Raje imajo lablete.« Rt poklicu je komercialist ka. Í liri ure dnevno dela v družinski tr-gi>vini, pri očetu v Ravnah, Štiri ure je upokojena. Preostali čas namenja tistemu, kar jo ne/Jian-skovescli, vlzažiranju^síiliranju.
Romana Praprot ni k: »Veiiko je diabetikov, nekateri to skrivajo. Zakaj?«
Drugo leto. pravi, bo opravila mojstrski izpit.
Njena punčka, stara enajst let, in njen partner, pravi mu mož (v topa ga bo - lakoje odločena -uradno še ustoličila), sta ji luč. V društvu pa zaživi. Nič jI ni pretežko. »Predlog, da bi lahko bila naj? Zakaj pa ne? Nisem si-ccr Srečko Meh, sem pa nekaj vseeno v lem svojem življenju naredila. In če so to opazili, zakaj ne?«'	■ mkp
Leto obletnic in novih glasbenih izzivov
Danica Pirečnik.uspešna pcvo-vodkinja In pedagoginja, je v Izboru za naj osebnost leta 2004 dobila res veliko glasov bralccv Našega časa in pi>slušalcev Radia Velenje. Na koncu je zasedla tretje mesto.
Njen komentar? »Moram priznali, da sem bila počaščena, da .so se me ljudje spomnili in v tako velikem .številu glasovali zame. To jemljem kot plod mojega pedagoškega dela In umetniškega delovanja, vsem, ki so glasova-h zame, pa se Iskreno zahvaljujem,« je priljubljena pevovodkinja povedala v uvodu.
Sicer pa Danica pravi, da je bilo leto 2004 res posebno leto, saj je bilo to lelo oblemic. »Začeli smo februarja v Velenju, ko smo praznovali veiiko obletnico sodelovanja zbora velenjskega ioiskcga centra in zbora gimnazije iz Esslin-gena. Slavje je nadgradil bogat skupni koncert, ki smo ga septembra ponovili v Osslingcnu. kjer so se izjemno poirudili, da so nam pripravili nepozabno doživetje.'loje bilo tudi leto. ko smo v maju praznwali peto obletnico Šaleškega akademskega pevskega zbora. Pripravili smo izbran, tehten program, (kčija, kjer smo se jeseni udeležili pevske olimpijade, pa jc bila prav posebno doživetje, Sploh, ker smo Grčijo doživeli tudi v ogledih umetniških lepot le dežele.«
Leto je bilo posebno tudi za Rudarski oktet, katerega umetniška vodja je Danica. Junija je slavil 25-lcinjco delovanja. »Tudi tokrat smo pripravili veliko slavje, izdali pa snu^ tudi nov<^ zgoščenko. To je bilo lelo Rudarskega okteta, jesenska turneja po Kanadi je bila prav tako zelo u.spešna,« nam pove Danica.
Prav v posebnem spominu jI je ostal ludi svečan koncert na dan vstopa v BU, ki ga je Mešani pevski zbor Šolskega centra Velenje pripravil v Francoskem Vi-ennu, kamor so jih povabili na gostovanje. Kmalu za tem je Danica s svojimi najmlajšimi pevci, torej z mešanim pevskim zborom ŠC Velenje, nastopila v Avstriji, tudi na svečanosti ob v,<lopu v UU. »Lelo 2004 ml bo ostalo res v lepem spominu,« doda ob koncu kratkega pogovora.
■ bš
Povezovalec, govornik, dedelc...
Ljudje so ga opazili. No. opazili so ga najbrž žc prej, a tokrat so ga tako. da so zanj po.slali svoj glas. »Ta je pravšnji za naj osebnost.«
pisali na glas<ivnice. Komu to ne bi godilo? S Kurlom Dragom Semetom, kandidatom za naj osebnost, bi lahko govoril ves dan, ves leden, ves mesec, pa o njem ne bi zvedeli vsega. Tri stvari so, po katerih jc prc-pt^znaven.
V Velenju je ixl leta 1%3. Sem je prišel z Breznega nad Laškim, Iz rudarske družine. Sam, a ne za dolgo. Sina in hčer Ima, Pa ženo, sedem vnu-kov,sami fantje, in veliko prijateljev. »Svojo poklicno kariero sem z^čel kot rudar, zaključil pa sem jo v muzeju,« pove. Vmesjc bil učitelj praktičnega pouka.
Amaterski igralec in povezovalec. To je prva st\'ar. Uveljavljati se je začel kot igralec, njegiw prepoznavni glas pa s<i kaj hitro upi'irablli zj povezovalca najrazličnejših prireditev blizu in daleč: društva, upokt sjenci, borci, ribiči, inter-niranci... Vse honorarje jim pusti. Velikokrat poskrbi še za režijo.
Govornik pri zadnjih slovesih. Ob strani stoji ljudem, ko jim je najbolj hudo. Tudi njemu je velikokrat. »Gotovo je to najbolj naporno íhI vsega, kar počnem. Zalo, ker takih stvari ne moreš predvideli. Vseeno pa moraš biti veilno pripravljen, da lahko prisluhneš. Da zbereŠ moČ, da sočustvuješ in pokažeš pogum,
da jim ob najtežjih trenutkih pokažeš nov dan.« To je druga stvar. Dedek Mraz. Prvič se je v takšni vlogi pojavil leta 1%5. Po golem naključju. Potegnili so ga z vaj gledališke skupine. Nujno so potrebovali dedka Mraza. Tega ni bilo, bil pa je Karel Dragem Seme.
Vsaj tri stvari so, zaradi kate^ rih ste ga opaziii: Harel Drago Seme.
Dedk'u Mrazu pc^doben po glasu in stasu. Za marsikoga od otrok tod naokoli ljubljanski ah televizijski nI pravi. Naš pa je. Vsaj petlntrldcsel let že razveseljuje, prižiga lučke v otroških očeh in deli bombone. Koliko nastopiw v taki vlogi je bilo doslej? »Cio-lovo več kot tisoč,« pravi. To je tretja .stvar. Ne pa zadnja.
■ mkp

ULIDJE
Vesel, da lahko sploh še igra
Za Vida Kavličnika, odlićnega veknjskoga rokonietaša, jo bilo minulo Iclo. kot sam/veseljem ugotavlja, j/rcdno polno. »Bilo jc sesiavljeno iz izrednih vzponov in izrednih padcev, pcUem sem sc nekako pi> bral in kar naenkrat je bilo leto mimo.«/ablcsiel je kni zvezda na nebu v začetku leia. Na evropskem rokomclnem pn-en-sivu, ki je bilo v naži državi, je navduševal s svojo igro In v spomin nanj mu jeoslala srebrna medalja, ki si jojc priigral skupaj s soigraiei iz reprezentance. V domači vitrini ima še eno medaljo. Izbrali so ga za najboljše desno krilo lega prvenstva. Polem se je z^oililo lo, kar si vsak šporinik najmanj želi. Nesrečna poŠki'^dba na tekmi polfi-nala pokalnih zmagovalcev. Mnogi so sc zbali, da bo huda poškodba ogrozila uresničitev njcgvihotn^kihsanj-odhod na olimpijske igre v glavno gr^ko mesto Atene in sploh njegovo rokometno pt>l.
Toda Vidje imel jekleno voljo. Po ireh mcsecib in polje bila noga spel prava, kar pa je p(^nienilt\ da bo med potniki za olimpijske igre. »Vesel sem, da je okrevanje izvrstno uspelo in da lahko igram rokomet naprej v« se danes spominja te nesrečne pa^kodbe. Pričakovati je bilo. da se bo srebrni rokometa^ znaáel tudi na
spisku tistih, ki so jih bralci Našega Časa uvrstih med kandidate za naj <«cbnost minulega leia. »Vsakega priznanja, p<.)hva-le sem vesel. Tudi lega, da so me
Va^i bralci loHko cenili in sp^^to-vali in mc cclo uvrstili med scsl« Medlem je pred Vidom nov rokometni izziv. Konec meseca bo nastopil na sveiovncm rokometnem prvenstvu vTuniziji. «Na ev-rtipskem prvenstvu smi> zablcslc-li, na olimpijadi se nismo izkazali. kot smo želeli in kol so od nas ljubitelji rc^komeia pričakovali,« Kako bo vTuniziji? »Ilkipaje zelo pomlajena. Prav zalo bomo íhISIí na svetovm"» prvenstvo neobremenjeni. /.climosj, da bi igrali čim bolje. Za začeiek so naše želje uvrstitcvv drugi krog.«
■ vos
Elektotehnik, ki je postal priljubljen natakar
Ore^or Sviilica, nalakarv Hotelu Paka, je, kol poudari sam, najprej oče dveh prikupnih sinov in »upam, da tudi dober mož.« O svoji uvrstitvi med deset finalistov pove: »Da m mc kol naia-karja opa/ili bralci Našega časa in me cclo predlagali za naj oseb-
nost leta 201)4 mc jc zelo presenetilo. Izvedel sem od sodelavcev, ki so, po mojem» tudi veliko glasovali zame. Prepričan sem, da brez njih nc bi dobil toliko glasov» s lem pa je hit ovrednoten ludi moj poklic. Morda bo drugo leto predlagan kd<5 od mojih stanovskih kolegiw./akaj sem priljubljen? Morda zaradi moje sproščenosti, ker se rad med slu/^bo hccam,kersc rad smejim in nasmejim ludi goste. Tak sem do listih, ki mi to dovolijo, vsi se namreč s takim pristopom, kot ga imam jaz^ nc strinjajo. Doma poskušam biti resen, zvest svojim načelom, v službi pa čisto drugim načelom. Včasih sc mi zdi, da igram dvojno vlogo. Do-
ma imam rad svoj mir, v službi pa dogajanje. To, da sem postal natakar, je splet naključij. Po izobrazbi sem elektrotehnik. Po služenju vojske pa sem izgubil delo, ker jc Uo podjetje v stečaj. Tako sem začel delali v gostinstvu, največ sera se naučil pri Mišu Melanšku, kjer sem délai tri lela. S sedanjo službo sem zadovoljen, ne vidim pa se. da bi to počel do »penzije«. V gostinstvu je delala tudi moja mama. tako da imamo to v familiji,« pove med smehom.
Grega žc pristopi do gosta drugače kot večina natakarjev. »Opazil sem, da če pozdravim z dober dan, ljudje nc odreagirajo. Zalo sredi belega dne voščim ludi dober večer. V tem. kako pristopiti do gosta, je kar veliko psihologije, v enajstih letih dela v go.stinslvu začutim tudi popolnega neznanca. Veliko gostov pa poznam, mnogih sploh ne vprašam več» kaj naj jim prinesem, ker to preprosto vem.« Grega imajo radi tudi otroci. Ob kcpici sladoleda vedno dobijo Še prijazno besedo, pa kakšno čokoladico. Triletna hči mojih prijateljev je, recimo, koje zagledala Cîrcga za Šankom na Piki-nem festivalu, vzkliknila: »Lej mama. Hotel Paka so prestavili na jezero.« Zgovorno, kiljne?
■ bš
Mačke bi hotele Metka
Točno pet let je bik), odkar je na svojem. Kot veterinarje Milan Matko. dr. vel. med., začel delati lela ]9$4. Zdaj v Centru za zdravljenje malih živali Toplica v Ibpolšici zdravi in spremlja hišne ljubljenčke. Do vseh ima enako spoštljiv in profesionalen odnos. Lasiniki živali pri njem to najbolj cenijo.
Poklicali smo ga v ponedeljkovo jutro. Prvo delovno v tem letu. Za mnoge. Zanj ne. Preden smo zashšali njegov glas, smo vedeli, da smo klicali prav. V ozadju se je shŠah> mijavkanje muce. Asociacija, ki mi jc prišla najprej na pamel, je bila lista izTV-rekla-mc: «Mačke bi hotele Matka.« Šlo j e vji eno tistih mačk, kije bila čez praznike » h osp i ta lizi ran a.« Dvajsel kletk ima take primere. Včasih namreč ne gre drugače, kot da mlane kakšna žival noč ali dve na kliniki na opazovanju, na zdravljenju, počiva po operaciji...
Ljudje pri wterinarju Matku najbolj cenijo to, da jc díxstopen, razumevajoč, da je velik strokovnjak. Dober glas pa se hitro širi. VToplico večkrai pridejo ali pokličejo ljudje od blizu in daleč. Pogosto ga poiščejo tudi kolegi s HrvaŠke, Svicc» Avstrije ... Takrat pač, ko vedo, da bi bil najboljša izbira za kak primer prav on. »V stroki se med seboj pač poznamo, vsak ima kakšno svojo .specifiko,« jc razkužil to dejstvo. Tudi pri njem doma, živi streljaj od klinike, v TopolŠici, ima dva psa. iri mačke in akva-
rij. »Morda je to nagnjenost k naravi. Pa tudi čudno bi bilo, če pri sebi doma ne bi imel nobene živali, .sc vam ne zdi?« Zase pravi, da je izbral pravi poklic. Da ga neznansko veseli. Da mu je delo, ki ga opravlja, posta-
Ker ima pristop in ker zna: Milan Matko, dr. vet med.
lo način življenja. Z vc.'ieljcm ga opravlja ludi v prostem času. Veliko sc je, pravi, naučil od ljudi. »Vsakega, ki pride v Toplico, sku.šam razumeti. Ker ima vsak. ki pride, svoj prav.« Posebej veseli ga nekaj. Da se čedalje manj ljudi, lastnikov živali, odloči, da obišče veterinarja zato, da jim ta pomaga pri usmrlilvi živali. »Tega se veterinarji iziigjbamo, če se le da. Konec koncev smo zato, da zdravimo,« pravi. ■ mkp
Zdravnik, Id ne mara bele halje
Trden Gorenjec je. Je bil in bo. »Vedno,« pravi Scrgoj Rus. dr. mcdicine. Pa žc šesinajsl Ici biva v Velenju. Zdravnik, danes hi upokojen, je ludi njegov oče. Priljubljen med ljudmi v Tržiču. Začel je v Gornjem Ciradu. Še danes mu gre na smeh, ko se spomni, kakšne težave so mu povzročali imzi, ki jih domačini uporabljajo v vsakdanjem življenju in so jih tudi, ko so prišh k njemu: »Sem potrucan,scm utru-can, .sem žnudrav ... Jaz pa ni-
Pogovor je poi zdravja, tega pa se v šoii ne naučiš: Sergej Rus, dr. med.
sem imel pojma, kaj naj bi bilo to.«
Bele zdravniške halje nc nosi. »Se mi zdi, da zna biti moteča, da zna ljudem vzbujati strali.« V predalu mize v ordinaciji hrani Čokolade in bombone. »Za otroke. Treba jih je pomirili. Vzbu-
diti zaupanje. Otroka, ki joče, težko pregledaš.« Otroke pa ima posebej rad. Sam ima iri. Za paciente si vxame čas. Njegov odnos z njim jc preprost, domač, neposreden. Tega šola ne nauči, pa čeprav jc pogovor pcH zdravja. Ni mu ležko sredi noči v PleŠ-ivec ali na vrh Kozjaka. »Vem, da me tamkajšnji ljudje brez razloga sredi noči ne bodo klicali.« Pel Ici je zasebnik. Vse svoje paciente pozna. Dva tisoč dvesto. Novih ne vpisuje. Po/na jih tudi sestra. Njegova desna roka je, jo pohvali. »Umirja prve stike. V zadnjih petih letih so bili mishm da le štirje, ki so se razburjali.« Pri njem ni Čakanja. Vse je stvar dogovora- >»?e sestra ve, kdo mora biti pregledan čez pet minul in kdo lahko pride čez nekaj ur.« Dela tudi v dežurni ambulanti, »Ta mnogim predstavlja hitro pot ÔO zdravnika. Pridejo, ko jih že pet dni boli križ. Taki ne sodijo ija. Jim to ludi povem.« Jc član komisije Zavoda za zdravstveno zavarovanje. »Tja prihajajo ljudje z željami in pričakovanji, fe jim ne ustrežeš. si slab.« Rad kuha. Vse. Od goveje juhe do pečenke ... íe slaščice mu niso španska vas. «Odino polica .,.«. Ta mu pa nc gre. Mu gredo pa. in lo za med, kruhovi knedli. Po receptu siare mame. Brez mleka. S sladko smetano, muškatnim orcščkom» soljo, poprom, rumeno prepraženo čebulo ... Tak jc. Tako sc pogovarja. Ljudem ne daje občutka, da je nekaj več. Tudi zato jc priljubljen.
■ mkp
»Sem mislil, da so me že pozabili!«
Pravijo, da v življenju ni slučajnih naključij, da nič ne pride samo od sebe. Tisti, ki lo trdijo, žc vedo» zakaj. Kljub temu jc poštarja v Šmartnem ob Paki MatJ»/ji Rogla lanska uvrstitev na lestvico naj oscbnosli po izboru bralcev Našega časa krepko presenetila. Letošnja še bolj. »Mislil sem. da so lani pošiljali k'upone zame prcdv.scm starejši, tisli, ki sem jim dostavljal pošto ne glede na c^ddnljenosi, vremenske razmere o/iroma na Ziihtevnost lerena. Sedaj nas je več in si teren delimo, zaio sem menil, da .so name pozabili. A glej ga zlom-ka. Spel sem med prvimi deseli-mi naj osebnostmi,« je bil zadovoljen na začeiku pogov<'jra Matjaž. Je pa priznal, da mu takšna pozormisl godi. Jemljejo kol nagrado za opravljeno delo. Zatlo-volj.stvo, ki ga ob Icm prevzema, mu daje Še večji elan. Na vpra.Š-anje, s čim, meni, si je pridobil znova naklonjene«! svojih strank, jc skomignil z rameni, raztegnil usta v prijelen nasmeh in odgovori). »Nc poznam pravega razloga. Z-aradi večje prepoznavnosti se nisem nič spremenil. Še najprej sc irudim bili takšen pošlar, kot la mora biti: v prvi vrsli pošten, prijazen, diskreten. Moraš si pridobili zaupanje ljudi, ki pa ga ne smeš niti slučajno izrabili. Cc pa naredim komu lu in lam kakšno manjšo asiugo, me zato nc bo kt^ncc. Moje slranke vedo, kadar komu naredim ktlaj kaj narobe, se opravičim. Ce pa vem, da imam prav, ludi nisem liho,«
Do nedavnega je dostavljal poŠto priblii:no gospodinjstvom na leden, '/ zaposlitvijo Še enega poštarja v šmarškem rajonu
manjkral zvoni pri hišah. 10 let opravlja to delo in ga še bo. DtUj mu je priraslo k srcu kot tisto, ki ga jc opravljal v Gorenju. Za leto 2004 pravi, je bilo zanj povprečno. Nobenih lakih do-
Poštar Matjaž Rogel rad dela z ljudmi. Z vsemi na terenu so dobro, odlično razume.
g<^dkov ni bilo, ki bi p^^sebcj Izstopali. Seveda ne bi bilo nič narobe, če bi sc med vsakdanjostjo našlo kaj prijelnega. Kaj, nam ni zaupal. Iz njegovega nasmeha in rdečice na obrazu smo lahko samo ugibali. Morda bo po tem izstopalo prihodnje leto,'za katerega konkretnih načrtov še nima. »Ce nc bo nič prcscnclljiv<ï dobrega, naj bo vsaj takšno, kol je bilo iztekajoče,« je Šc pripomnil Matjaž in dodal: »Hvala tistim, ki stu)pazlli moj trud in me s kuponom za naj občana nagradili zanj.
■ tp
Dugačna, glasbeno zanimiva Alya
Pevka Alya Omladič iz Mozirja si bo leto 2004 zapomnila kot eno najlepših in najuspešnejših doslej. V slovenskem prastoru je s svojim glasbenim prvcnccm, ki je vprvi polovici letavodil po številu prodanih plošč, naredila
ogromno. Nič čudnega, da se je uvrsiila ludi med finaLste našega izbora za naj osebnost, saj je izjemno priljubljena. S svojim 'odšickanim'vidczxw in odlično glasbo je zaznamovaLn leto tudi tistim, ki so jo vzeh za svojo. »Le-lo 2004 je bilo obetavno in zelo delavno, imela sem se resnično
krasno, zato si želim šc veliko lakih lel,« je Alya pcwedala v uvodu- Uspešno leto je napovedala energična skladba Fluid, s katero se jc odlično odrczi^la na EMI 2U)4. Je bila presenečena, ker so Slovenci tako dobro sprejeli? »Ja. zelo. Ker vem, da je svadba drugačna. Tudi odzivi so kr;ts-ni. Vsakega aspcha sem vesela, kar mislim.du je vsak, ki ses čim ukvarja.« Lclos je Alya tudi ogr(imno nastopala. Je štela nastope? »Ja, nekje so zabeleženi. Bilo jih je na ione,« pove med smehom.
Za takšno glasbeno uspešno lelo, kot je bilo leto 2004, je Alya potrebovala veliko energije. in kje jo nabira: »Dajejo mi jo ljudje, njihov odzjv na mojoglaslx). Pomembno je. da se pozilivna ene-gija izmenjuje, mislim, da prav to jaz delam na koncertih. Dajem in jemljem. Kadar imam čas, grem rada v naravo, se spočijem, si privoščim masažo... Sem pa človek, ki ima vehko energije,že od nekdaj.«V hlevu seje trenutno Alyini kobili Luni pridružila Še Stella, ki ni njena, je pa vesela. da so jo vzeli na »penzion«. Lani je naredila ludi vozniški izpit in si za novo lelo kupila nov avto. Ne boste verjeli, njen Audi A 3 ni žive barve. Izbrala je srebrnega. Začetek lela pa je začela s počitnicami v Egipiu. kjer si bo nabrala nove energije za glasbeno uspešno leto 2íK)5.
■ bš


9
^ Proti koncu lanskega leta so natakarji in kuharji Hotela Paka dodobra izpraznili vse zaloge. A na enem od sprejemov so se vseeno spraševali: »Le kakšni bodO; če bodo vse tole izpraznili?«
^ Znan slovenski humorist Sašo Hribar je oni
dan takole novačil Velenjčaiia Jožefa Kav-tičnika: »Pridi v mojo ekipo, ti bo vse skupaj vsaj liecno.«
4 Sodobna tehnika je veHka prednost današnjega časa, a kaj, ko tako rada zataji. Direktorica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Alenka Avberšek pa je takole priskočila na pomoč kolegu na nedavnem srečanju gospodarstva: »Hja, včasih ste se moški spoznali vsaj na tehniko.«

/iisno/eni /driizeiii Arubski l'ïmirali
v prcicklih cinchjo prvič sploh zasnci^iio v Združcnili Arabskih Emiraiih- Medlem, ko je gorovje Ras al-Khaimah prekrila bela snežna odeja, je puščavske predele zajel neznosen mraz. ZDu-baiskcga lciali.šča, kjer se nahaja državna meieort.)la^ka pasiaja, so sporočili» da je sneg zapadel po eclclnj gorski verigi Al-Jees, gorovja Ras al-Khainiah. ki sc nahaja na skrajnem severu federacije. Sneg je zapadel na višini 1.737 mulrov nadmorske višine. Po ćvi^h dneh nepreslanega sneženja so se lemperalure zraka spu-
pojavile prave poletne temperature, ki lahko dosežejo ludi do
0(1 lovcev do kinclovďU ev
Arheologi sov Egipui našli
stile ludi do minus pet stopinj Celzija in seveda popolnoma zniedle okoliške jîrebivakc. Celo v puščavi v neposredni bližini Dubaia, kjerskoraj nikoli ne dežuje, je zapadlo veČ kol centimeter snega. Policisti so še isli dan zabeležili več kol 5(X) prometnih nesreč. Temperature v Dubaiu so se v preteklih dneh spustila naokoli 12siopinjCelzija. Kakorkoli pa meteorologi nienijo, da bo hladnih dni prav kmalu konec in poča.si se bodo
osem lihovin iz kamene dobe, v katerih so ljudje prodajali žito. Najdba bo nedvomno omogc^čila boljše razumevanje prehoda davnih ljudi od lovske družbe do kmeki\'alcev, V/, egipčanskega mi-nislrstva za ku lluro so spori^čili, da so do ^îdkritja na jugovzhodu Kaira prišli raziskovalci s kalifornijsko univcr/e UCT-A. »Odlično ohranjene .starodavne trgovine so strokovnjakom pripomogle k razumevanju transformacije družbe od lovcev do stabilne družbe kmetovalcev,« je navdušen povedal vodilni egiplolog Zahi i-Iawas.
Rekordna < ena /a hiso
v New Yorku so prodali najdražjo hišo doslej. Poleg ccne pa so zavidanja vredni tudi stxsedje.
Lovoriko najdraže nepřenučni-ne v "VcUkem jabolku ' si je pri-
služila razkošna, 1670 kvadratnih metrov velika iczidcaca, zgrajena na ogromnem posestvu na v7hodni obaii Long Islanda. í-lišo s 14 kopalnicami in gcotermal-nim klimatskim sistemom, bolj znano kol Berní Point, je za rekordnih mihjoniw dolarjev nedavno kupil glavni izvršni direktor farmacevtske družbe CEO of Kiasey Inc. Stewart Rahr.
Najbližja soseda sta slavni režiser Slcvcn Spielberg in modni kreaior Calvin Klein. Prejšnji rekord najdražje nepremičnine v New Yorku je imelo maasardno stanovanje na Manhatlnu^za katerega jc avstralski milijonar Rupert Murdock plačal 44 milijonov dolarjev
IVIchnrcki. ki trajajo
NewyOliki ljubitelji so lahko sil-vestrsko užitke s pijaco za posebne priložnosti podaljšali Še za nekaj dni. Proizvajalec penečih vin Andre Champagne Cellars jc ne-wyorškim veseljakom na silve-slrovo postregel z nwo .steklenico šampanjca, ki pivccm po odprtju omogoCa, da jo znova zamašijo, Preostanek šampanjca v lakšni slekle nic i so lahko popili tudi kakšen dan kasneje, nc da bi se bali. da se bo vsebina čez čas spremenila v sladkobno vodico z okusom povinu.
Predstavniki vinarske družbe
zagotavljajo, da pijača prav zaradi ncwega načina odpiranja in zapiranja stcldenice, ne i/gubi svoje svežine.
'lestno obdobje za novo steklenico se je začelo že novembra lani. med letošnjimi božično-n(Wo-Ictnimi prazniki pa je v ZDA prišla v množično prodajo. Vinarska družba pričakuje, da bo z novimi zamaški poliošnike prepričala k pitju šampanjca čez vse leio in ne le za praznike in posebne priložnosti.
Tradicionalni vinski zamaški iz plute, ki jih izdelujejo iz drevesa
zorciju so podjetja Vodafone. Siemens, Alcatel, Nec in DoC^oMo. ki bodo v priiiodnjih nekaj letih veČino denarja za razvoj vložila za standard, po katerem bo mogoče izredno hitro pregledovanje vsei^in. Fako naj bi standard, ki bo temeljil na novi lebnologiji. omogočal deselkral hiirejši prenos podatkov trenutnega standarda tretje generacije mobilni-kov, Glavne značilnosti .standarda bodo določene do leta 2C)()7, glede komercialnega trženja pa nisodorckliše ničesar. Samo japonski ponudnik mobilnih storitev DoCoMi> bo v raziskave vložil milijardo ameriških dolarjev, zato upa, da bo leia 2009 že žel prve sadove vloženega dela in denarja. Zaradi nove storitve naj bi se v prihodnosti povedalo pov-pra.^vanje po mobilnih telefonih z večjimi za.sloni, na katerih bi se dalo udobno gledali filme in igrali še tako grafično zahtevne igrice. Izdelovalci mobilnih igračk pa upajo, da bodo z številčnostjo lahko zmanji>ali stroške.
plutovca. .so soočeni z vse večjo konkurenco v obliki navojnihza-maškov in sintetične plulovine iz pla.siike.
Po 3(i-mi prlhiija xe nov standard
Naj pome mbnej.<i mobilni operaterji in izdelovalci mobilnili telefonov so se dogovorili o novem naprednem mobilnem standardu za prenos podatkov. V kon-
Noj nai
Med osebnastmi leta, ki .smo jih izbrali ob lanski in /adnji menjavi ieta ni veliko rćizlike. Lani so bih za naj osebnosti leia na Šaleškem območju izbra-ni politiki, letos slikar. Slednji "farba" slike, drugi ljudi.
Vraconie
Ne le v ŠaleSki dolini, tudi drugod se nekateri zaradi neplačevanja smeti /najdejo na sodiSču. A ker vemo. kako tečejo lam siviiri. nekatere tovrstne zadeve v /vcjd z neplačeva-njemsmeti t udi zastarajo. In gredo-v smeli.
Davčna
Na očitke, da ni najbolj strokovna, jo vlada odgovarjala, da bo zalo poslušala stroko. A je glede davčne zakonodaje že pred novim letom obljubo podrla in priporočilo stro-kcwncga svela prezrla. Će je že v mesecu vsesplosnih obljub tako rituala, kaj nas Se caka.
Dober tek
(iolaž s prve velenjsko gokiirijade je šel ljudem zelo v tek. Prav vsem. Kako tudi ne, saj ni bil kakšen volilni.
Napovedi
Ob novem letu imajo največ dela napovedovalci bo dočnosti. Pri nas se je razen leta menjala še vlada -le bodočnost menda ostaja enaka.
Žalostno
Sirokiwnjaki pravijo, da se je zaradi zadnje hude naravne nesreče začel čas hitreje premikiiti. Žal se je ob tem mnogim za vodno ustavil.
Trije dobrL«.
'Inje dobri možje, modreci so odšli. Zdaj se bomo morali spel zadovoljili z Drnovškom, Janšo in C\ik-jaiijem.
Maščevanje
Kdor je v veselem decembru preveč pil in pekel, temu se bo la me.sec kot kurja čreva vlekel.
Velilu in moli
Le kdo pravi, da veliki in mali ne gredoskupaj. Tudi mala in velika živina! Na Titovem irgu, ob katerem je občinska palača in §e vrli pi^membnih regijskih ustanov, se na raznih razstavah ludi male živali dobro počutijo.
Sreča
Na srečo dri^avljanov se tudi politikom vse novoletne 2eljc ne bodo uresničile!

SREČANJE
Peterburg - Ljubljana - Velenje
Oliio lllokino ])vi 1(1 sročujoiiu) v Velenju - V Slovciiijo je prišla iz Ruske federaeije - Tako kot i>re v(hIii() rada v PeLerbuig, se i'ćula ludi vrne v Velenje
Milena Krstič • Planine
Ne vem. Cc je kdaj brez oasmelui na obrazu. Morda.ki'^ jesama. Kojc med ljudmi, je Olga U loki na, pa naj bo to nicJ znanci ali neznanci, vedno nasm<ijana. 'laka nežna slovanska duša je. V SIwc-nija je prišla iz čudovitoga in velikega, drugega najvoi^ega mesta v Ruski federaciji, Pelcrburga. Od lam. kjer se la ve-liCasIna ruska reka Neva dellaslo l/.livav Finski zaliv.
V Petcrl^ui^. prej i>e Leningradu, za preimenovanje sosc prcbivalci odloČili z rele rendunîom. je delala na tamkajšnji cen-Iralni glasbeni Soli. Vodila jc skupino predá<^b>kj]i otrok, poučevala leorijo glasbe, solfeggio, klavir. Olroke jc lako wv dila vse do srednje glasbene šole. »Riklie glasbenika predvideva poiovanja. Moja družina seje odzvala vabilu, kije prišlo iz Slovenije. Tukaj sm<i zdaj že devet let. zadnjih pel v Velenju, pre J leni pa smo bili Štiri lota v Ljubljani,« je Olga pojasnila. kako jc do prihc»da v Slovenijo priSh. lako kot je bila odločitev, da gredo, po eni sirani leřka. je bila po drugi zanimiva. »Doniwina je le domovina, le iie mo
re nad^ime.Mili nihče. Vendar danes nikomur od nas ni žal, da smo se «odločili za ta ki">rak. Prcdsiavijal nam jc iz/iv. obenem pa penmen il pol rdite v več drugih, zelo pomeinbnih J^ivljenjskih dejstev, tudi vrcdjK*»l piíkííca. Tukaj dane?» uživam tako pri tlelu v glasbeni Soli kol v novem Cikolju. Naiila sem veliko novih prijateljev in rada sem lukaj,« je pripť)vedova-la na srečanju pred novim letom. Se vedno pa gre Olga rada v Peterbuig. Poleii je bila tam. Ne vem, ali dovi^lj zg<^-daj. da je doživela znamenite bele noji. Sprehod poNevskem prospektu.i^iiri in pt)l kilometre ilolgi znameniti pelerburški ulici, pa je lep vvsoh letnih iasiti. Pravi-jc\ da je Ncvski prospekt v Perhurgu tisto, karje za Pariz Champs Clysces ali za London Oxford Sireei. >»Čudovil je la moj Peterburg. Prekrasen. Srečala sem veliko prijateljev. Pmebcj dragp mi jc bilo, da sem se srečala tudi s profcsoric\>, pri kateri scni končala konzervatorij. Sprejela me je kol moja mali. Neznansk<^ lepi*» mi je bilo. A vaut ptwem. da sem se z veseljem vri:ila ludi nazaj v Velenje.« In ker je pogovor lekol v takem času. da je bilo nujno reči tudi katero opraznikih.
se z C)lgL> temu nisva izogjiili. Zame je novo leto vedno pra/Jiik. ki v meni poraja neSieiospojiuntw na ota^štvo in nešteto pričakovanj- Spominja me na babico. Bila je pedialrinja. njeno življenje je bilo zelo težko, kljub temu pa jc vedno znala v svojem domu pričarali ozračje miru, harmonije, sreče, neke pasebne topline. Vedno, kadar govorim o njej, čutim to toplino. Ta je hila prisotna povsod, posebej veliko jcje bilo pred novim IcIojti. Pa b(^žič? »Oblik(wala sem se v čiisu stx'ializma. lo morate vedeti. Prav(5slavni božič, ki jc 7. januarja, je poslal U'>lj p<îpu-laren šele v zadnjih leiih. /a ntAo leto pa smo. tako kc'ilpri vas.čakaU na dedkii Mraza in na darila, ki jih je prinesel. Miza je bila ob praznikiii večino bogato i>hložena. za novo le-lo. za pravoslavni božič în še za staro novo leto. V leni lepem obdobju imamo Rusi celo verigo praznikov.« Sk>venija je zadnja leta lako na božič kol na silvcstnwo /t'-Icna. brez snega. Jc bikî kdaj ludi pri njih tako? »/daj vse pogosteje. Navadno pa je bilo veliko snega. Prav pravljični^ je bilo. Bil je čas sankanja, smučanja, drsanja, čas rdečih lic. Veselo, živahno in vedno nasmejano.«
Na nîi/j so bile stvari, ki so na mizi ob teli praznikih tudi pri nas. »Ni pa bilo p<Hi-ee. Ta jc skwcriska posebnost, ki jo obož-
Otgi Ulokini je v Velenju tepo. (foto: Stane Vovk)
iijetu. Še vedno pa jc ne znam tlobro naredili. Upam, da mi I» cnkTai le aspck).« Olga Ulokona ima dve krasni hčeri. Sla-r-ej.^a je študentka letnika z.agrebšktf
Akademije za glasbo, kjer šludira violino, mlajšajih b(5 imela dvanajst, "ludi ona bo najbrž postala violinistka. »Obema je tukaj zelo všeč. Začetki pa so bili za starejšo hčer zelo težki, predvsem Ziiradi jezika. Ko smo prišli, jc šla vse Jmi razred mmwne šole. lakcT k(U drugi se je morala spoprijeli z vsci f^novjo. Prav ol)čudovaia sera jo, kako ji jc lo uspevak)! Fizika. kemija ... Vsega se je morala takoj naučili v slovenskem jc/Jku.« Olga pravi, da Skwenija nudi tudi ogromno možnosti za prijetno preživljanje prostega časa. »Samu grem tako rada vTopolšico. fe le imam čas, lako jc blizu in taki^ Ic-pc>jc lam. Veliko berem. Knjige, v ruščini, si sptisojam na Filozí^ťski fakulteta v Ljubljani, kjer imajo zelo bogato knjižnico. Družim se s prijatelji. Velikt^ jih imam.« Ob delu. ki ga opravlja v glasbeni šoli, pt^čnc šc veliko drugih reči, »Za svoj največji dmežek v letu 2iX)4 Štejem lo, da smo skupaj sše ilvcma kolegicama iz Cîlasbenega ateljeja Tartini pripravile učbenik za precKt^l&ko glastxino vvgpjo. Vanj jc bilo vloženega vclikt) dela. Mo-ralo je uspeli. Mislim, da kar do-bn).«
Kaj si je želela za novo leto? »Sebi iji vsem predvsem zdravja in lega. da upanja in notranje harmonije nebi nikoli izgubili.«
Slovenija odprta za umetnost Galerija Velenje na prehodu leta
Velenje - Trinajstič je bila Slovenija odprla za umetnost v letu 2004, tudi v preteklem leni namenjena likovnim ustvarjalcem iz vsega sveta. Likovna delavnica jc. kot vse doslej, potekala na slikovitem Sinjem vrhu nad Ajdovščino. Sodelovalo jc 34 avtorjev iz 11 držav. Udclcžcnce je izbralo 8seIckU^rjev. Sodelovali so naslednji slovenski avtorji: Črtomir Prelih, Jnne/. Sulindolc. Boris Ziiplatil, kudi Skočír, Mrsník^Todorče Atima.so\;.|an* ku KiisEelle, l^or Puslovrh« Et« ko Tuttđ, Klementinvi Goli*
jH.Vodja projekta je bila umei-nostnazgodovinarka Anamari-Ja StibilJ-ŠaJn, umetniški vodja pa slikar Klavdij 'l\jtta, Pluralnost izrařanja daje tej delavnici možnost odprtega dialoga med posameznimi avtorji in širino ter svobodo izražanja, .so prepričani organizatorji. Izbor del, ki nćisiaiiejo na delavnici, je vsako leto na ogled v ireh galerijah: v dccombru jc bila razstava odprta v Kulturnem centru Srečka Koscwelav Sežani, v petek, 11. januarja oh 19. uri, pa jo bodo odprli v velenjski galeriji muzeja Velenje. Potem pu bo razsiava odprta še v Mestnem muzeju Idrija in Muzeju občine Radovljica.
Razstava bo na ogkd do 2. Te-bruarja 200.S.
■ bš
Velenje - Vodja Cîakrijc Velenje, m^ Milena Koren BožiČeL nam je zaupala, kaj pripravljajte v galeriji v prvi pt'^lovici leta 2005: »Galerija Velenje je v leiu 2004 doživljala velike spremembe zreoi^ni-zacijo kulturnega centra, ki se jc razdelil v dva nova zavoda. Leta 2004 jc Galerija za/jvcla z Muzejem v okvirih samosu^jne organizacijske enote. Ta prehcid sicer ni bil težaven, saj snîo že sodelovali v prejšnjem zavodu, povezujejo pa nas ludi skupni ra;Kiavni pnvlori slalne zbirke. Prav la zbirka je bila lani po daljšem času ptwvno odprla v prenovljeni ptxickbi In vsebini. Se vcdnt> pa so v lekot dela v h^dc^či ziîirki opasa kiparja Cirila Cesarja. Pr<^dmskojc Galerija izpeljala vse ziistavljene cilje, realiziranilijebi-lo 15 ra^î^lav, čeprav s pridržki zaradi načina financiranja, ki je zaradi novega statusa povzročal precej icž-av. Sux>knvno sodekwanjc z dru-

Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških fn mladinskih sob« predsob, omare v GARANT d.d. Polzela, industrijska prodajalna	različnih barvah, kosovno
Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. • 18. ure, sob od 8. • 12. ure PohiStvo,^kuhinje, Informacije na telefon: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail: info@garant.si, spletna ttsan: www.garant.si
gmii galerijami je bilo '/.clo pestn). Prvo polovico leta 2í)tí5 začenjajo v <?aleriji s tradicionalno ra>7>lavo delavnice Sinji vrh 2004, ki je postaja slovenski projeka» saj na njej sotlclujejo že Štiri galerije iz Slwe-nijc. februar, mesec. praznujemo slwenski kulturni praznik, bcv movgalerijipivcfetavilj tlclzakladov iz galerijskega depi^ja, ki jili s ciklusom razstav pod naslovom Male ra/stave iz depoja Galerije nameravamo v nekaj naslednjih Iclih preilstavilijavnixili. Maica bovg»-leriji predstavitev liki'vnih ickslil-nih formacij ( Velkc I lojnik iz Lendave. Aprila pa se predstavljajo velenjski ustvarjalci z Zapisi vproslo-ru v okvirih krajinske arhitekture in arhitekture Studia Piano in Studia Dolencc-Gojevič. V maju bosta raz.slavi Pelra Matka in nagrajenke lanske kolonije ALU Karmen Bajec. Sledila bo že tradicionalna Inventura dijakcvumctniškc ginina/jje iz Velenja in XVI. kolonija diplomantov ALU 200.^. Tako bo vgaleriji dinamično potekala prva polovica leta 2005, seveda v pričakovanju množičnega obiska!«
■ b$
Vsi smo ůlf otred
Darujmo otrokom počitnice tudi v letu 2005!
*	«	*	♦	*	* *
		il'* l'in ^ •			
					
				(	
ilfr					«
	*				*
*	»	« *	»	« «	* *
	* *			*	*
*		/ < «		-..'k»	♦ * «
				JiTÏ»*	
s 5».					
		WWW. vsHotroc i. C o m			J
računalniške in pisalne mize.
	
.o	!
VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA od 6.12.2004 do 31.1.2005
firrrnrRf}?! O MifliSDQMl^teqjFOTfí^
0MÍ sdbaSrofla cdïiilSBd
O GEpđia to DiiEB® [imn!^ GQxîilfib to (nteiBidïïh eij)
BS'SpiîlÊQàÈiMcDS-fin (piaEi^s (1 lig
FoRi FASMION
Zimska sezonska razprodaja oblačil blagovne znamke MURA
6. januarja
artikli so znižani do 50%
OBIŠČITE NAS VSAK DAN OD 8.00 DO 19.00 URE, OB SOBOTAH OD 9.00 DO 13.00 URE NAJDETE NAS NA PREŠERNOVI CESTI 1A (ZRAVEN SODIŠČA) V VELENJU

R/^ÙÛJSKÛ IDO
Glasbene novičke
Januar
Pa smo vstopili v novo leto. Prva težava, ki nas Caka ho, da se navadimo pisati letnico 2005. Ponavadi iraja vsakkaki^cn teden» pa še po/nejc čjovck mimogrede naredi napako. Polem upam, da bo s težavami konec. Kajti ob novem leiu smo hi zagotovo obljubili, da l>o to prelomnica» ko bomo vsaj skuhali naredili več zase in za svoje bližnje, ko bomo poskušali živeli bolj /dravo in ko bomo vsaj po-skui^li vse postorili lakoj> brez odlaganja. Prelom letajepaččasžeija In zaobljub. Kako dolgo bodo dri^ale. pa je že drugo vprašanje.
V času praznikiw smo se na radiu Velenje potrudili, da smo za vas pripravili sproščen program, pred mikrofon pa smo p(^vabill tudi zanimive sogovornike, od glasbenikov do gospodarstvenikov, politikov in »navadnih« smrtnikov, ki vendarle po Čem izstopajo. Zadnjo radijsko oddajo vletu 2004, petkovo po-
poldansko, sla po navodili urednice Mire Za* košek pripravila ionski tehnik Jani Drev in moderator Ifior Kukovtc. Par, kije poslal stalnica petkovih popoldnevov, sc je seveda potrudil tudi tokrat, saj je bila oddaja v.seeno drugačna. Prvo jutro v nwem lelu, sobotno torej, vam je družbo delal Danijel Vunderl. Tudi lokrat kol tonski tehnik, glasbeni redaktor in moderator. Prijetno jo prebudil jutro, ki so ga mnogi prespali, spet drugi pa spat sploh isc niso Ali.
Na.^ čas je seveda Lani prav vse ledne v letu, med vami pa je ludi prvi čeirtek v novem. V njem je še precej želja in napovedi za leto 2005, dobrih in slabih, Tudi vedeževal-skih. In zelo realnih gospodarskih obctw. le beriie z optimizmom, saj kaže, da bo leto precej napelo.
P. S- Na sneg pa mnogi i^e vedno težko čakajo. Lani smo ga videli le toliko, da ^e vemo, kakkînje. Kdaj bo zapadel letos? Upajmo, da ne šele takrat, ko bomo že sanjali pomlad.
■ bi
Háfo
••• na kratko •••
SMODE VS. MI-LER
Kol ka e bomo priča medijskemu prepiru okrog avtorstva skladb novega slovenskega zvezdnika Fredy-ja Milerja. Dokler se ob skladbo Vedno si sanjala njega ni nihče obregnil, je bilo vse v najlepšem redu, sedaj, ko je skladba postala velika uspešnica, pa bi na njen račcun vsak rad iztr il čim več.
RES NULLIUS
Leto so zaključili z odličnim nastopom v domačem Velenju. Kljub novoletni praznični mrzlici jim je tik pred novim lelom minulo sredo še enkrat uspelo napolniti velenjski klub Max. THE BEAT FLEET
Po izboru hrvaških glasbenih rock kritikov je hrvaški roek album leia Maxon Universal splitske skupine The Beat Fleet.Na drugem mestu je No sikiriki Eda Maajke, na treijem pa novi album Arsena Dediča Na zlu puiu. R.E.M.
Dobrih deset dni je ostalo do prvega letošnjega velikega koncertnega dogodka v Sloveniji. 17. januarja bodo namrci v ljubljanski dvorani Tivoli nastopili R-E-M- Predskupina bo Brainstorm iz Latvije. JAN PLESrENJAK
Domača javnost, predvsem pa njegove obo eval-ke, nestrpno čakajo valen-linovo, ko naj bi izšla njegova biografija. Menda bo polna pikantnih podrobnosti iz njegovega zasebnega ivljenja in boza marsikoga presenečenje. LAIBACH
Na povabilo skupine Rammstein so pripravili re-miks njihovega najnovejšega singia Ohne Dich, ki je iz.Sel pod imenom Mina 11 arke r's version. Vskladbi se kot vokalislka predstavlja tudi Mina Špiler, članica skupine Melodrom.
i\ov iilhiiiii ScKilItiijjcrsov
Skupina Soulfingers iz llr-važke, ki je úohro znana sio-venski publiki jc i/dala svojo novo zgoščenko z naslovom No lingers like Soullmgers... Ploščo napoveduje sin^e Wild Thing, klasika skupine The Troggs i/ šestedeslih let, ki so jo kasneje predelali mnogi avtorji, med njimi Uidi sloviti ki-larisi Jimi llenJrix. Soul Fingers Si") skladbo oblekJi v zvoke treljega tisočleljain jo ludi vizualno obdelali v futuri-stičnem videospolu.
i p'
rr -
dr/avi, vrhunec pa je bil vsekakor njihov silvestfski nastop. Skupaj s skupino Avia Big Band so pošteno dvignile iLik vsem» ki so pre/ivclí najdaljših noí v na^i prestolnici.
(Vliicnifico niivdušil
Select /ahavale Lj uhlja lica ne
Tri simpatične in vroče Šta-jcrke i/ skupine Seleči si^ se v preteklih mesecih manj pojavljale v medijih, zalo pa toliko več čepele v studiu z njihovim producentom Schal/ijcm. Seveda, kolikor je le dopuščal čas, saj je imelSchat/iob koncu leia ogromno naslopov z Magnifia>m inskupino'lùrlxv Icnlza. Zadnji meseci lanskega leia pa so bili ludi za Seleči polni nastopov. Novembra in decembra .sle jih lahko videli na raznih nastopih po vsej
Zadnji veliki laaskoielni glasbeni dogoilek v velenjski Rdeči dvtirani, katerega glavna zvezda je bil Magniltcti, je v dvorano privabil prea'j veliko število obiskovalcev. Po uvodnem ogrevanju in nastopu energe-tične regejaško- pankovske zasedbe La Famiglia so na oder prišli veliki upi slovenskega po-pa - skupina Lcetojamais (na sliki pevka Lara). Mladi Brcžičani so .sicer navdušili, a se je pokii/alo, da jim /a velike nasiope manjka predvsem nekaj hitov. Občinstvo je ob njihovi himni Ne zameri mi sicer močno poskočilo, a to ni bilo dovolj, saj je bil odziv na ostale skladbe bolj skromen. Zaval navdušenja je poskrbel lokalni heroj 6 PackCtikur, ki je kol gost nastopil v njihovi skladbi Morje, s še nekaj svojimi uspešnicami pa je dokončno prebudil sicer dobro r<i2položeno občinstvo. Mag-nifico, ki je kot glavni zvezdnik nastopil kot zadnji, ni imel
te^avz repertoarjem. Vsaka njegova skladba je bila uspešnica in ni mu bik*» tei^ko dr/ati ostrega tempa od začetka do konca svojega nastopa. Odlične koncertne aranžmaje svojih uspešnic v l/vedbi številčnega in uigranega spremljevalnega benda Turbolent/a je začinil z Itîcidnimi in humor-ninii napovedmi ter ob dobrem zvoku v dv<^rajii z visoko mero prolcsionalnosti pokazal zakaj je uspešen ludi izven domačih meja.
/liani so Hiiaiisli VMV. 2005
Na javni razpis RTV SUwcni-ja/^ 11. izbor evrovizijske melodije, EME 2CK)5, so prispele 11)3 pesmi, izmed katerih je komisija i/brala trinajst skladb, štirinajsta skladba pa je skladba zmagovalca Bilke talentov. Skladbe i/branih izvajalcev se bodo javno predstavile na EMI v nedeljo, 6. februarja 21K)5- Pomerili se bcxio: Alya (Exxtra), Anika Horvat (Kje si). Billv's Private Parking (Ljubljana), Express (Skozi mesto), .ladranka .luras (Anima), .lohnny Bravo (Večni otrok), Nude (lako lepo si mi zlomila srce), Nuša Dercnda (Noe, Noe), Omar Naber (Vse, kar si i^elLš), Rebeka Dřeme Ij (Pojdi z menoj), Regina (Proti velru), Saša Lenden> (Metulj), Sergeja (Nedotaknjena), Victory (Daleč od oči). Komisija je izbrala ludi šliri rezervne skladbe: Selekcija (V novi dan), Maja Slatinšek (Vedi, da boli), Andraž Hribar (Plwabi me) in Ska( (Hit).

v y
k
Na sliki sla lanskoletna zmagovalca -duo Plalin.
IVajvecji koiicerliii /a8lLi/.kar|i
Ameriški zvezdnik Prince jc po poničanju New York Posla največji koncertni zaslužkar minulega leta. V okviru turneje Musicology je na % nastopih zaslužil kar 87,4 milijona ameriških dolarjev. Druga na lestvici je kanadska zvczdnica Celine Dion z 80,4 milijona ameriških dolarjev. Madonna pa se je s svojo turnejo Re-ln-venlion uspela uvrstiti na trel-jo mesto. Zaslu/tla je 79,5 milijona zelencev. Med mlajšimi izvajalci sla največ priigrala r'n'b pevec Usher in rocker John Mayer, ki jima je edinima uspelo preseči prag 20 milijonov dolarjev.
(ilasheiiiki /a /rlve v jngov/hcMliu /\y;iji
One World Projed je naslov projekta s pomočjo katerega želijo nekateri znani glasbeniki zbrali pomoč žrtvam uničujočih potresov in cuna-mijev v jugovzhodni Aziji. C['úí Richard. Boy (îeorge, Robin in Barry CîibK Jamic C'ullum, Chris Rea, Olivia Newton John in še nekateri bodo skupaj odpeli balado Grief Never Grows Old, ki jo je že pred časom napisal DJ Mike Read. Če bo šlo po nač-
rlih, bo singcl pripravljen ?,e naslednji leden, z njegovo prodajo pa naj bi zbrali dva milijona ťunlov. Ves izkupiček od pnxlajc bo seveda namenjen žrtvam cunamijev.
Prihajajo Wild!
17. januarja bo pod okriljem založbe EMÍ izšel prvenec ženskega kvinteta Wild z naslovom Time', Skupino Wild sestavlja pel izjemno privlačnih deklel s klasično glasbeno izobrazbo iz. Londona in Beograda, ki želijo na sebi lasten in izviren način spojiti umetnost, modo in glasbo.
Skupino Wild sestavljajo Chantai Leverton, ki igra violo, vioUnistki Izzv Johnston in Katic Fenner i/ Londona ter klavialurislka Andelbi Rislič in pevka (er pianistka Iva Cbjič, ki jirihajala iz Beograda. Pel privlačnih deklet je na Kubi že posnelo z akcijo in erotiko nabit atraktiven vide-ospot za prvo uspešnico 'Hipnoliť, ki bo na naše radijske postaje prišla v naslednjih dneh. Članice zasedl>e Wild je med več kot osemsto nadarjenimi in izobraženimi kandidatkami izbral Mcl Bush.
: PESEM TEDNA NA RADIU VEIENJE
# Izbor poteka vsako soboto ob 9,35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko 0 slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 m in po poročilih Ob 18.30.
1.	VALENTINO KANZYANI-I*đ Say Yes
2.	PŘELUD ERS-Walkin' On Sunshine
3.	GWEN STEFANI feat EVE-Rlch Girl
Prva zmagovalka izbora pesmi tedna v letu 2005 je domač proizvod. Znani slovenski dldžej Valentino Kanzyani, kl se je dodobra uveljavil tudi v tujini, je s skladbo I'd Say Yes (Leliv^a) ugnal konkurenco In pobral največ glasov poslušalcev. Skladba je sicer stara že nekaj mesecev, popularna pa je postala, ko se je pojavila v reklamnem oglasu enega od slovenskih mobilnih operaterjev.
LESTVICA
miĚ mmiĚ
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Tel.: 897-50.03 ali 897-50-04 ali SMS 031/ 26-26-26
Takole ste glasovali v nedeljo. 02.01.2005:
1.RUS:	Nocoj je tista noč
2.K0RENINE:	Pri fami cerkvici
3.HEWČEK:	Metliška črnina
4.VANDR0VC}:	Majin dan
5.ZREŠKA	POMLAD: Sinoči sem na vasi bil
H Predlogi za nedeljo, 09.01.2005:
1.G0LIČNIK: Moj prijatelj krokodil
I2.K0NEČNIK: lha. iha, ihaha 3.SL0VENIJA: Glasba iz Slovenije 4.ST0PRA: Janezova _ 5,DV0JČICIV+V; Kuharica
Viti Grabner

SPORT IN REKREACIJA
Še vedno cilj: finale državnega prvenstva
Kokoinolaši (loreiija v poiuxloljck /čircli priprave iia drui^i dol prvoiisiva v tu^popolni /asodhi - 15. fohruaiia pokalna Ickiiia / Orino/cni. 19. pi'vciisivena / Rudaí jein
Po naporni jesenski sezoni se je rokomciašem (iorenja /elo priloge} nekaj vec kol St ir in ajsi dnevni odmor, V poncilcljck pa so ^ znova ;ebriili v Rdeči dvorani in začeli priprave na druei del pivenstva. Po jesenskem delu so s 15 loćkći-ini přislali na (rcljem mestu (tolikoj ih ima ludi Jeruzalem Orni o? na ČeJ rtem)» čeprav so po okrepitvah sami in tudi njihtwi navijali pričakovali, da se bodo odločneje vmešali v boj za prvo mesio. Predvsem zaradi poškodb in ncuigra-nosti pa i^a ni stekla po željah in za vodilnim Celjem so zaostali za sedem točk, za toćko pa jih jc nepričakovano prchilel tudi Trimo,
Pred začclkon: prvenstva so si v motivu postavili za cilj finale državncjta prvenstva in ponovno
igranje v ligi prvakov. Ta cilj je seveda še vedno uresničljiv, saj je pred njiaii se dolgi drugi del s končnico. Trener Ivan VajdI pa hkrati upa, da se bodo igralci končno izognili poškodbam. Na prvi vadbi v ponedeljek d opioid ne je hilo le osem igralcev. Manjkali so slovenski reprezenlan-ti Luka Dobvi^ck, Vid Kuvličnik. Du^an Podpťřjin in Marko O^tir. ki sose uro pozneje pridružili prvemu treningu slovenske reprezentance. Ta seje pod vtxislvom novc-gaselcktorjaSÍavkalvťzica piav tako zbrala v Rdeči dvorani U\ začela priprave za nastop na svetovnem prvenstvu. To bo od 23. januarja do ft. februarja vTuniziji. Iz enakega razloga pa je manjkal ludi hrvaSki reprezentant Vcdran Zrnič
Popoldne je bila zasedba že ŠievilčnejŠa, saj so se jim na treningu pridružili Uidi drugi igralci, ki Študirajo oziroma so zaposleni, priiel pa je tudi Momir Iliť. Po besedah Uvnerja Ivana Vaj-dla bodovse priprave opravili doma. Te dni s faiiU v glavnem vadi trener Slane Škobcrne za čim holjivo telesno prlpravljenosl, naslednji teden pa bodo začeli trenirati tudi zžogo.
Zacelek piipniv je Ivan Vajdi sinili I a kole:
»Prepričan sem, da se bomo dobix> pripravili in v drugem delu pokazži-li ign>. ki jo od nas pričakujejo. Po jesenskem delu smo resda pričakovali več. Nismo mislili, da bomo toliko zaosiali za Celjani. Toda
Za plavanje vse več zanimanja
Predsednik Velenje Marko Primožič (iiiiožičnosi. pripisuje iis[)ehoni slovenskeiia plavanja iia evro[)skiii In sveloMiih prvenstvili
Milena Hrstič - Planine_
Marki» Primo/jC\ ki ŽB vrsto let predseduje Plavalnemu klubu Velenje, pravi, da domači klub Se nikoli dtv slej ni imel toliko plavalcev, kot jih ima zdaj. skoraj sto.
Cam hi pripisali ioiikâwzptiùitanje/ «1Ô dejstvo pripisujeiuo tako dobremu delu v klubu kot usi^ehu slovenskega plavanja na evropskih in sve-Itivnih pivenstvih. Tudi medijsko je plavanje vse bolje t'toravnavamx ko daje interes za plavanje vedno večji. Pretekla sezona je bila za nas klub izredno uspcsna in res nas je v klubu že skoraj slo. Ne gre samo za tekmtwalce. u državjie prvake, ampak gre tudi jjh otnike. mladostnike, ki nabaženu preživljajo prosti čas in
uživajovzdravi rekreaciji. R">lcknKv valni plati pa jc bila prelekla sezona ludi ena najuspešnejšili. Nasi plav<J-ei pa soosvc^ili 57 medalj in 8 naslovov dr^iivnih pivakov.« Zû f if i tnale zaslug nmofo- TuJUre'
nerji iti .victrvi. "Brez slarscv ni klulia. Stai'^i smo člani klulva. ki klubpiostt'^'oljfîo ludi wv dimo. Brez slaršev in brez strokovnega kadra, ki ima veliko z.aslug. pri Čemer bi posebej izpostavil Vero Pj»n(l/;i. klub ne bi bil tako uspcsen,« Koliko .v uíífiiic i' fduhu poz/taii> da .KO ga nekaferi zelo dohri plavalci ptiXtiU?
"/apusliíi sta nas najboljši plavalki. Nina in Maja Sovinek. ker sta ixj§li na sludg v Ljubljano, žal pa tudi Matjaž Borovnik. šcsikralni državni prvak me<l mlajšin^i dečki, ki je presedlal k n^komctu. Prihodnja sezona b<> najbrž res bolj jJcnimna z medaljami, vendar v klubu raste nov ral mladih, [posebej plavalk, iu hi omenil Taman> Martiniwič. Nmo Dn^lc, Jano Korodej.« ÍMiiar?
'»Dejwoje, diivetkiovet^idelež^dira-nih sredstev prispevajo starci. Pri financiranju ima pomembnovlogo tudi Mestna v^na, nato ic<ipomia zve-
za in redki donatoiji. ki nam po svo-jiluiKveh prispevajo sredstva. Pi'ikwi-co sredstev v klubu pa. to moram poudariti še enkrat, zlwngo starši. Ukvar-jajiio se tudi z učenjem {tavanja.oi'ga-niziraino teáije za prve in druge razrede osnovne šole. Deniu*, kí ga rcmo iz tega naslova, uporabimo z;i tckm<Tvalni del delovanja klubit« Če je v PK Veknje vedtio \'eč plavat-cev, pa Je na drufii strani opaziti, <la jev Sh^^eniji vse s'eč plavalnih klulfov. »Klubov je res vedno več, ampak to število je bolj rezultat razprtij v ckv ločenem okolju. Celje ima tri klube denimo. Še vedno pa je nekaj okt^lij. recimo Dolenjska, Prckmuije, kjer plavalnih klubiw nimajo. Raste tudi levilo bazentw in tudi to je razlog, da se število plavalcev povečuje, kljub čemu daje otrok vedno manj. PK FužinarRavnc naKon'^škcmje lani dobil krasen letni bazen, ki ga bomo tudi mi lahko koristili poleti.« Kje pa je danes Jure Primftuc, kije bil vrsUi lel <uiličeti (chnas alec do-ttiačem ídubu? «.le studeni fakultete zíi Šport, Usmeril ^ je v plavanje in upam. da bo klub z njim pridobil kakovostnega trenejjaza priliixinja leta. Pi'^trcbuje-mojih.'<	■
Vase zelje rastejo. Naj vaši prihranki rastejo z njimi

+ 131,03 %
1.000.000 SIT
(31.12. 2001)
2.310.300 SIT
(31.12. 2004)
Ractko je najdonosiMjil slovensM posebni vzajemni sMad v zadnflh treh letih!
owmhrmwj
«SSSue
wwuHimum tl
vziiemryh itieee* Ulfern* •• porcoQ vr oMo^; Mok wtosoKutfpr upoufirt* vuMnM
Z3 Informacije fn pristop k posebnemu vzajemnemu skladu částko
obiščite najbližjo rinančno točko ali pokličite brezplačni oranžni telefon.
ICD
V2tt»nne Al«»» Uiravnott^n), RMto (DeinttkQ in KD vrin fissem cre2plKnft n« vol)e SMUU dnim. m viMíAlh mnt «O In pego0b«(ii prwfi m oUdv^eni nesa^*^ strvien www.kdiarcigaS, kîèrsoveleKlror«^ ML Vtooitolj (ma pQ«9ptcBpekU prwlcD M« do	Íivoůa Mm« Wr (»tonm
«MtL Gtentf vrtOTosll loow Mwn«2n«v skimb je v vsine m»r1 oovisne odU«(tJi rva IreuviMneslnř
'idtno^i «II nÈTi Kolv CRfeUoitt. TAoCi pqo4ticI so dnevno c«)9vi)^i v tMiMkin Owvnil, f in^ice m VM«-. Vstm^,^« Ï u oóworii vtí^emni sklad KD Bond sa 2 tala se M|avlje4ía donosnost i^a srMstva inBrrjsB zs vCspno i
nastopvligj prviikovnasje pošteno zdelal, svoje pa so naredile tudi poškodbe. Kljub lemusem prepričan, da bomo izpolnili naš eilj in se vmešali v boj za prvo mesto. Velike mt^žnoRli imamo tudi v Evropi. Ker smo v ligi prvakov v naši skupini osvojili tretje mesto, bi^mo natlaljevoli v pokalu (»kalnih zmagtwaleev, /reb za ěetrtfinalno lekmoje bil za nas ugoden, saj bo mo igrali z Izvidjačem iz Ljubuskega (Bil!). Prepričan .sem.
da imamo velike možnosti za napredovanje v polfinale. li^ktni bosta v začetku n;area.« Tekmovalna sezona se bo za moStvo Gorenja začela že 15, februarja, ko bodo v slovenskem pokalu doma gostili Ormoi^, 19. februarja pa bodo v prvi tekmi spomladanskega dela prvenstva gostili moštvo trboveljskega Rudarja.
■ vos
v sobofo s Čehi
Rokomet asi Cíi^írxínja balo že pojutrišnjem odigrali prvo prijateljsko tekmo. Ustregli bodo ^elji češki reprezenlan-ei, kije na pripravah na Rogli, in se z njo pomerili v Rdeči dvorani. Predvidoma bodo tekmo zaCeli ob 10 JO.
Društvo ljubiteljev podvodnih lepot
Vťlťiyo - Dnt^tvo za podvodne de-javnost i jezep.^ Velenje ima zgodovino. Uradno je bilo ustanovljeno leia 1982, že dve leti pred tem pa so se potapljači iz Šaleške doline pričeli /xiruywvali. làkrai so imeli sedež v Fiesi, kjer so se tudi usposabljali in odkrivali lepote sliwenskega mor-ja.
-Kot vsako društvo je tudi naše imelo svoje vzp*,ine in pa(iee. Zgodilo seje tudi, daje skoraj zamrlo. Potem so prišli novi ljudje, nove moči in danes nas je v društvu ,ik-livnih 42. Vsako leto pripravljamo tudi pi>tapljaške tečaje za z;ičetni-ke in dodatna usposabljanja za stare člane. Iako pritlobivami^ ttidi niv ve člane. Nai5 predsednik Mariin Rebula je instruktor in pripravlja tečaje, včasih tudi trikrat letno. Najprej my tečajniki v učihiiei. kjer se seznanijo s teorijo, prakso imajtiov
bazenu, izpit pa t^pravljajo v morju, ponavadi v Fiesi,« nam je ptweďal dolgoletni član društva Benč Str<v za k.
Da se časi res spi^emiiijajo, pove tudi pixiatek, da so potapljači pred leti imeli prceej težav s pridobivanjem opixsme. Ne le daje bila draga. tudi dobiti jo je bilo težko. Sedaj je drugače: »/a tečaj si lahko tečajniki izposodijo opremo v druAtvu, saj jo imamt^ na zalogi. Piv navadi si vsi. ki natxdijo piMapljai^ki tečaj, počasi nakupijo tudi svojo i>premo. Za to pv>vprečnt3 potrebu-jes< ixl 150 do 20tî tisi>č toÍarjev,jc pa res, da ob dobrem vzdrževanju zdrži zelo di>lgo. več kot tO let.«
Med letom se velenjski potapljači veliko družijo. Skupaj h(xJjjonapi> tope na Bled in avstrijska jezera, pa tudi do moija se zapeljejo. Pi>leti so ponavadi vsak na .svojem koncu
nioija, so pa lansko leto vzpostavili zelo dobre <.xlnose s p<napljači iz Reke, zato bodo letos zagotovo le Že obogatili. Kljub temu da so pj> tapljači prepričani, da je to Sport, ki nima omejitev v spc\\i. je v velenjskem društvu malo potapljačic. Računajo, da se jim bi^ leu>s pj idružila ^ kakšna dama.
V okviru velenjskega društva deluje tudi Píxlvixlna reševalna stuíí^a. Takoje velenjsko društv<>eni^ od 12 dnii^tev v Sloveniji, ki imajo oznako «-posebnega družbenega poine-na«. V ekipi je 0 reševalcev, na pcv moč pa priskiViijo vedno, kojih potrebujejo. /.ailnjaleta je to vsaj enkrat na leto. *Na Žalost nas res pcv kličejo vsaj enkral na leto in to res ni malo, « d<xla na koneu naš sogovornik.
■ bš
O NAKRATKO
Smucarsid skoki
Uvr&tít\'ť tckmov^lcev SKVeler^c: pokal \7Jio<lttc regije • veleslalom, Snežni stadion iSlaribor, 30.I2.(M, mlajše dckliec: 7. Tjaša Ilerlah, mlajši dccki: 1. MiiŠel /erak. 2. Andraž Pogladič, 7. Luka Cirar Pobil vziKlne regije • veleslalom. Snežni stadion Maribor, 30.12,2lH^4» starejše dekllcc: 1. Ana Michelle Stipié. 5. Urška Aliae. 10. Kaja Glinšek. sia-rejSi dečki: 16. Urban Pogladič Pokal v/hodne regije - slalom. Posek». 2. 1. 05. mlajše deklice: 6. TjaŠa Herlah. 7, loa Hofinger. mlajši dečkii 1. Mišel Zerak, 2, Martin Čater, 4. Aitdraž Pogladič
Pokal vzodne r^ije • slalom. Poseka. 2.1.05. sla* rejk deklice; 2. Urška Aliae. 3, Ami Michelle Sti-
pič, 10. Kuja Glinsek, starejši dečki: 16. Urban Po-gl adiČ
Zaključek planinskih proznovoni
.Šo^ianj - Planinsko društvo Šo^iajijje lani. ob 100. obletnieidelovanja, pripravilo vrsto prireditev, Znji-tiii so začeli že kar na začeiku leta. txlvijale pa sose skoraj vsak mesec do ko\Ka leta. Praznovanje l>odo zaključili v čel rtek, 1?. januarja, ob 18. ur;, v mestni galeriji v Šaptanju. Ob tej priložnosti bodo na pot p<v spremili novo .številko Planinskega popotnika.
Odprto v kegljanju
.Sošiaiij. X januarja - V ÍEŠ se je v ponedeljek začelo in.txlpitoprvenstvovkegljanju. Potekalo bo do y. januarja, lekinovanje poteka med tednonî oâ l.'^,do22. urc,vst-)l>í>to in nedeljo pa se bo pričelo že ob lU h.
Zadnji Silvester nam je pcxiaril obilo lepega vremena. Kot nalašč za najbolj pogumne kolesarje. Ti športniki se prav vsako leto na siJvestriwo poženejo v klance pn">li Slemenu. 1b sega že v daljnje leto 1984, ko so se trije kolesarji prvič podali na omenjeno točko. To pa se je spremenilo v nekak.šno tradicijo, ki .se Je z leti niTvila v družabno siiíčíinje. Ni samo tradicija, ampak je tndi zaključek po naporni sezoni, h. leta v leto se število kolcsaijev povečuje, letošnje pa je bilo rekordno. Vzpon jc uspešno opravilo kar 47 zadihanih
kolesarjev. Deset začetnikov je bilo deležno običaja, ki se imenuje krst. Najboljši je opravil kar 261 vzponov v enem letu. nekaj let zap^wxstjo.skrbi za boi^o podporo farski župnik, ki blagoslovi kolesa in kolesaije.
V&i so 2:adiwolj(U> ugotwili, da vedno več ljudi nameni prosti Ča.s kolesarjenju. Tako se ni treba bali za razvoj kolesarskega športa v Šaleški dolini. V upanju si želijo, da bi se Število vzponov in koiesaijev povečalo. T'» se bo videlo na koncu leta. ko bo ptmovni zbor. Do takrat pa čim več uvpešno prevoženi kilometrov,
■ Mitja Hočevar, Dejan Tonkll
14
MODROIIEIL^ KRONIKA
«»^CASÍ 6. januarja 2004
\ovoletiii vikend minil Zagorelo v odzracevalnem jašku doliaj varno
PolidsLi so iK^ka) dela inicli, ni pa bilo prefmclo
mcrih. Po pridržanju Uo izlrez-nilve so monili policisii poseči v dveh primerih.
Sirene v Velenju na novoleUio dopoldne naznanile i)()žai'
Celje, 3. jjinuarja - V prazničnem vikendu so imeli pc^lici-sii na območju Policijske uprave Celje, kamor sodi ludi Policijska posiaja Velenje, kar nekuj dela, vseeno pa ni hilo prehudo. Še več, glede na staiisiične podatke si lahko le želijo, kot pravijo, da bi tudi ostali dnevi leia minOi lako, koi sta prva dva, Od petka, 31. decembra, do ponedeljka. 3. januarja zjutraj, so
opravili oglede kraja 28 prometnih nesreč. Med njimi sta bili dve, ki Sli) se končali z lažjimi telesnimi poškodbami, vse druge pa so se končale le z gmotno škodo.
Na področju kriminalitete so zabeležili 50 kaznivih dejanj. Prevladovale so tatvine in vlomi. Posredovanje policistov pa je bilo zaradi kršitev javnega reda in miru potrebno v 31 pri-
Petarde lahko tudi poškodujelo
Žalcc, 1. januarja - Čeprav so letos <hI vsepovsod pon^Čali, da si ljudje na silvestrovanjih niso dajali prehudega duška s pokanjem petard in drugimi pirotehničnimi izdelki, se temu eni vseeno niso mogli povsem odpovedati.
Prvo uro novega leta sla se na Policijski postaji Zalec oglasili občanki, ki sta praznovali vstop v novo leUi na organiziranem silvestrovanju na prostem. Neodgcivoren udeleženec zabave je odvrgel petardo v njuno nepc*«redno bližino. Zaradi razpršenih del-cev, ki soju zadeli, sta utrpeli lažje telesne poškodbe.
Iz policistove beležke
Kronika
Vrata turistične agencije AB. ki se jih je lotil vlomilec v četrtek, niso popustila. Ni sicer znano, ali.se je Iwtel v zadnjem trenutku odločili za kak aranžma, a policisti dvomijo o tem. Če bi se, hi si izbral termin, ko so se vrata naširoko odpirala. Brez pritiska.
V	petek, zadnji dan leta, sose mnogi pri policistih pritoževali nad glasno glasKv A tâ je včasih pač nujna. Ne nad j^asbo, ampak nad krajo kolesa, pa se je priložil njegov pravi lastnik- Čeprav zaklenjen, je zamikal storilca.
Na prvi novoletni dan je brez okrasnih pokrovi>v na kolesih vozila višjega centwnega razreda ixstal njihov lastnik- Kjo mu jih je nekdo »splei«, ni znano» ker sc je voznik zadrževal naveč krajih.
V	nedeljo ski si policisti pogledali, kaj lahkt^ na la-
ku avtomobila naredijo petarde. Brez okrasnih platiSč pa je ostal fokus. Pcinckt^d pa so šc kar vrteli glasbo. Preveč naglas.
V	enem od velenjskih bisimjev so bili zalo kazni wan i.
V	ponedeljek pa se je začelo spet po starem: trije ukradeni OSM apara-ti> ene registrske tablice s tovornjaka, iri bližnja srečanja na parkirif>čifi z gmotno škodo in z enim pridržanim. Ta je pred tem razgrajal in grozil pred enim od velenjskih lokalov. Ni se pomiril niti. ko so priSli policisti, zato je sledil ukrep. Nezadovoljen z njim, se je razgret na pi^staji lotil še policistov. Ne sam(\ da bo dobil vabiki k s<idniku za prekrške, tudi ovadili ga bodo in to zaradi preprečitve uradnega dejanja uradni <xsebi. kot se takim rečem uratlno reče.
V	cvetličarno po denar
Velenje, 29. deccmhn» - Iz
cvetličarne na Šaleški cesti, kamtir je bilo vbmljeno v sredo zjutraj, je neznanec odneselokolilD.nOO tolarjev menjalnega denarja. Cvetje je pasliL
Na Polieli ukraden clio
Pol/ehi, 31. dcccmhni -
V	noči na petek je bil pred stanovanjskim blokom na Polzeli ukraden osebni avto renault clio, kovinsko modre barve, registrskih oznak SG D3 • 122. Lastnik je i">5kodo-van za 900.1)00 tolarjev.
Huje poškodovan pešec
.Šoštanj, 30. decembra-
Okoli iy,30 jc pri.šlo do prometne nesreče v
Šoštanju. V njej seje huje poškodoval 57-Ietni pešec. Med hojo po lokalni cc.sti iz centra Šoštanja proti Topoiáici je vanj trčil, oziroma ga oplazil, 41-letni voznik tovornega avta. Oba sta bila kar precej pnd vplivom alkohola.
Dobro se je založil, nič plooil
(>ornji (àrad, 30. december - Na Aitcmstwem trgu v Gornjem Gradu je nekdc^ vlomil v trgovino in i^dnesel večjo - pravzaprav precej veliko - količino tobačnih izdelkov, pijač in čok(>lad, vse skupaj vredno okoli 700.0ÍX) tolarjev.
V novo leto po pasio hrano
Žalec, 1.j»nuarju-Nano-
voleUio jutro, ob 2.45, so
žalski policisti v bližini ben-ciaskega servisa na Gt^to-veljski cesti zalotili 3t)-lct-nega moškega, ki je pred tem na bencinskem servisu vlomilvkovinski zab<'>j-nikin odnesel za približno I lO.ODCJ tolarjev pasje hrane. L njim so opravili raz-giwor. Za storjeno kaznivo dejanje btxfc) pt^dalî kazensko ovadbt\
Iz jarka
stanj, Velenje, 2. janu* arja - V nedeljo so gasilci posredovali dvakrat. Ob 10.30 so na željo lastnika osebnega avtomobila, ki je bilo v jutranjih urah udeleženo v pro-metiii nesreči, le-tega izvlekli iz gozda v Šoštanju, ob 22.15. pa so prav tako na željo voznika osebnega avtomobila odšli na lokalno cesto v Vinsko Cioro, kjer so iz jarka pt^-tcgnili vozilo.	■
Mnenja in odmevi
IViHrdr« rakeie in xsolídarnosi
Letos mi jc do silvestrovanja še toliko manj kcA siccr dnJgu Ictn, saj sem se vedno spraševal: zakaj praznovati. ati za leto. ki odhaja, ali za pfihajaioče. o katerem pa ae vemo. kakijio bo. saj zanj obstaja virila neznank in negotovosti.
'lokrat jc silvcstcr žaU"«len zaradi najvcqc naravne nesreče, kar je človeštvo pomni v novejši dobi, čc nc štejemo nekatere ptiírew na Kitajskem v zadnjih desetletjih, vsaj glede števila žrtev, ki 50jih teijali. Voïks in ptwodcnj v Indijskem »la^-anu se lahko v vseli posledicah primerja z biblijskim vesoljnim potop<'jm susre zaveze.
Strokovnjaki trdijo, cla se nesreči, kot je bilo izginolje Hereulanuma in Piiinpcjcvlcta79zaiacli izbruha Vezuva in pa eksplozija Krakataua leta lS83,p(^obsegu.Šlevflužrtev.m:t-terialni škodi in drugih negativnih pi>sledicah. ne moreta primerjati s le m, kaj sta povzročila podmorski potres in potem eunanii ob obrobju Lidijskega txeana prebiva lee m ena jstih držav.
Slike po/Ai, ki vam jih od de-a^mbra naprej sproti v jx'xJn^bnosti skomcntaiji tamnahajajočihse po-rt^valcev pť)sredujejo tuje televizije, kot sta npr. ARD in /DH presegajo vsalcršne lioliviidske tllm«;ke domišljije ituliislriie gfcv/ljivk. Ko gledamo s tnipli posejane površine popolnoma porušenih in izmaličenih krajev, kot so Khao Lak, Banda Aeeh. Phucet in druge, vemo, da to ni domišljija, temveč kruta resnič-mwt ra/xiiv]anja naravnih sil nad kraji Sri Lanke. lajske. Indoiiezije. Indije. Mozambika in drugih prizadetih držav.
Kovse to gledamo» se îahko predajamo razmišljanju o počutju tistili. ki so tïajprej /-iradi potresa potem pa eunamija izgubili .svojce, bili težko |x>^{Kiovani. izgubili vse svoje pre-nu>ženje in ptxiobno. tiiko desettiw^i domačimwkot nekaj tisoč tujih turistov. posebej iz držav zaliodae Ovio-pe in littli nekaj deset iz Sloven pe.
Naravi, po prepričanju mnogih edi' ni Dog na tem planetu, jc ne samo txlvzela tisto rajsko lepoto prizadetih krajev, tako priljubljenih turističnih središč, temveč je tudi kruto udarila p^i tamkajšnjem prebivalstvu, p<^ njihtwih delovnih, bivalnih in siceršnjih življenjskih razmerah. Po-nek<xlje popolnoma uničeno vse.
(îrozljivo naravno dejanje; strokovnjaki trdijo, da seje zaradi potrčiš 9,1 stopnje po Richteriu: to ie doslej največje iTmcrjcne vrednosti na tej potresni Icitvici. za dobrih deset centimetrov celo premaknila zemeljska os, na.s lahko samo spt>mni o človeški nemi>ii. majhnosti in ničcvo sli. ki jo pri tem v resnici predstavljamo. Daje tako. pričajo vsi ti.^ti,ki govorijo o največji sreči, ki sojo doživeli, ker so si rešil i golo življenje v pravem pomenu besede, četudi so pri tem izgubili vse.
MncDgIm meti nami seje vse dogajanje zdelo nekaiu odmaknjeno, nekje tam daleč za devetimi gt^rami. saj je tukaj vse varno in se laliko počiiti-mt) kot v Abrahamovem naro«^u. Pri len) t^ni in pixlot^ni žal no mislijo, da se kje bli^e. nekje na Atlantiku, nekaj podobnega ali eelo vet^ega. ne bi mogU^ i^oditi. Vídio, da sc tako v Sredozemlju kot tudi v Atlantiku, oziroma točneje pcxl vodnimi ^adinarni pod dnom. prerivajo podmorske plošče, na katerih se nahajajo naše celine. Će bi se npr. afriška ali pa atlant.ska podmorska
plošča tako prerinila poć evroazij-sko. kot sc jc indij'îka pod evronzij-sko, bi bilo na atlantskili, sre<lozem-<!kih in drugih tibnion^kih olwlah za tamkajšnje prebivalstvo še veliko hujše, še pi>sebej zar.idi večje pt^se-Ijenosli, ki obstaja v Evropi, in za njo obsti^jećc m£iastrukiur«,
liagični do^Klek nas laliko spomni, še pi>sebej pa t. svetovne p^ili-tične veličine z Buchem na čelu, da sc človek ne sme igrati ljul>ega Bogii, kol je to že preti stoletj i mecl drugim rekel Martin Luther, lb se nanaša tako na grobo poseganje v naravo kot ipioriranje njenih danosti in zakonitosti. Zgodi se lahko, da bo nekega dne nastopila splošna, vseobsegajoča svetovna apokalipsa, k: ne bo več dopuščala popravnegii izpita. Kaj bo pa potem?
Prizadetim po tej apiikalipsi so najprej priski>iile na pt>moč tiste držiivc, iz katerih Izhaja najvcqe število turistov, ki J (h je navettenega dne zatekla ista us»xia. to so Nemčija, Avstrija, An^ga. Japonska. Kiiajsk<i in druge. Te so poleg pomoči poslale tvuli strokovnjake različnih vpvt za «Ikri-vanje žrtev, tijihiwo identiteto, nie-dkinsko. logistično in drugopi"imi>č. Razmere na kraju samem so ponekod takšne, kot .so bile po bombardiranju Drestlena februarja 1945 ali pa po odvrženju prve atomske bombe na Hiri^šiiTi4> avgusta istegi» feta.
Zaradi ncizmerijivc tragičnosti opisane ne.sreče .so se v mnogih evropskih državah odrekli javnemu praz-niwanju preiioda v novo leto. V nekaterih. kot sta Avstrija in Ncnićija. so politiki priporočali zailržanosl pri praznovanju mve^emu namenjanju prepotrcbnih denarnih sredstev in druge p">moči. pomoči prizadetemu prcbivalsivo. Tako sta Fischer in Sclinxder priporočala kakšno petardo in raketo manj v zameno za dari^vanje. Povedano je bilo, da že prispevek 20 evrov omogoča
preživetje štiričlanski družini Zxi en mesce.
Sol idamcwt je pc^sebnc^ v navecle-nih dižavuh pričela dobivati veliko razsežnost in kar tekmovanje J3ied <lržavajni. Svetovno povezane aktivnosti p^xl f)ZN so prkiiibile c^seg, ki ga doslej še ni bik>.
Zal pa so ZDA z Buchem načelu ?£ pi:)kazale.dajim gre manj zii človečnost, prežeto s srčnostjo, temveč spet za posel: nuđenje pomoči pogojujejo z vodilno vlogo pri tem. Pri tciii pa so npr. rabili veČ kot en teden, da so se na kriznem območju pokazali s svojo letalonosilko Abraham Lincoln,
Vse tokaže.dagrelahkona žalost pri še tako pretresljivih dogodkih za preraâniIjivosl.Zxt ilogajanje, kiss^v lidarnostjo nima nič skupnega, za brezbrižntwt. mlačnost bi ncprizade-tost, liidi mi bi lahko bili bolj aklK'-nL Spomnimse še. kako smo bili prizadeti in solidarni Slm'ncii^ potresu v Skopju leta 1963. kije terjal okoli 1,100 žrtev, Slovenci srno bili prvi na krajusamem in vseskozi smo naj-M} pi>magali. Kaj pa danes? Ali čkv večnimi I ni več, je ta vedno manjša, ker nam je dobro, ker lep<i živimo in silahko privoščimo drage petarde in rakete ter z njihovim «ktIviranjem segrevamo zrak, sebi prazninto žepe in nne.^nažujemv") okolje. Srce pa pri tera ostane prazno. Je res. da nas je pokvaril kapitalizem v svc^inajbolj ttiv-jililwralističniohliki? Ali jespet prišlo do veljave za nas značilno staro reklo o sosedu in njcg<wi kozi?
Ol*) z;ikliučkii naj tponiniui iJ a dejstvo. kako so se ob naši nebrzdani silvcstrski raketmvpetardni kanonadi počinili svcjcl tistih naših sosedov, ki še vedno nimajo obvestil o svojili izobravnavajiih krajev, ali tisti, ki so se tam poškodovali, izgubili svoje inieljc in podobno. Razmislimo malo.
■ Vtadimir Korun
Žal«c, Velenj«, l.januaija- L
januarja so imeli nekaj dela tudi gasilci. V Žalcu so posredovali že 15 minut čez polnoč, ko je v A-škerčevi ulici i/ neznanega razloga zagorel osebni avto. Ogenj jc omejilo deset prostovoljnih gasilcev, o gmotni škodi pa ne poročajo. Marsikoga, ki je utrujen po naporni noči v soboto dopoldne počival, so okoli 9.30 prebudile sirene, ki so naznanjale požar.
Zagorelo je v šestem nadstropju stanovanjskega bloka na Cio-ri^ki v Velenju. Iz neznanega vzroka je zagorelo v prezračevalnem ja^ku. na ventilatorju, v katerem sc nahaja toplovodni in odtočni sistem. Ogenj so pogasili gasilci, povzročil pa je za l.OOd.OOO tolarjev gmotne škode.

MAZDA AS VELENJE
Telefon: (03) 891 90 77, Cesta Simona Blatnika 20
Odlični nakupni pogoji ter možnost plačila preko položnic in trajnikal
DAEWOO NEX1A 1.5 GU
!l. 1997,7900D km, 5 vrat. avtoradlo Cena; 440.000 SIT
FORO ESCORT 1.616V. 1.1997, sen«. 2 xair bag, elektro pa-kel, zim^ gume. a70.Dna.no SIT
MAZOAXEDOS9
1.2000, vsa dodatna oprema, 1. lastnik, sen/isna knjiga. 3.159.000,00 SIT
PEU6EOT408SW 2.0.1.1997 avtomatska klima. ABS. 2 x air tug. senro volan, aluplatiáča, 1.590.0QO.GOS1T
MAZOAPREMACY 2.0 DITD BLUE
[.2004. klima, ABS. servo volan, elektro paket, službeno vozilo, cena po dogovoru
MAZDA RX-8 CHAUENGE
1.2004. novo vozika, veliko dodatne opreme,
zelo ugodna cenat
PEUGEOT 3061.6
1.1998, el.paket. 4 x air bag. servo vo-lan.1. lastnik, sen/isna knjiga, 1.240.000.00 SIT
CITROEN CS 3.0 V6.
1.2001, vsa možna dodatna oprema. 1 lastnik, servisna knjiga. 3.290.000.00 S)T


REKAULTLAGUNA1.9 DCI
1.2002, avtortidtska klima. 6x air bag. eleklro paket, 1. lastnik, servisna knjiga 3.590.000,00 SiT
P0B0HESTA1,3 1.98.3vrata,1.1a5tnk^a 750.000.00 SIT
MAZOA MX-5
1.2002, usnje, alu platišča, 2x air bag. servo volan, etekîro paket, cena po dogovoru
MA20A PREMACY1.8I
I.2001. klima. A8S, elekînD paket, 4 x air bag. sen/isna knjiga. 1. lastnica. 2.490.000.00 SIT
SUZUKI swni.3 1.2000,2 xair bag, centralno zaklepanje, el. pomit; stekel, 1,lastnk;a, servisna knjiga. 900.000.00 SIT
CITROEN XSARA P1CASSG1.6
1.2000, el.paket, avtomatska kiima.l lastnik, servisna knjiga, 2.099.000,00 SIT
14* t**, fl.».« , Cl^rtCtvi it. MinJ«
HOROSKOP
Veliki Idtajslii horosliop
nolosbi ds>kua)cnl V7,;ioJovinL f<aj ic^i v Içio 253"? pred na*cm aclj^rn, lakrui Munn T:v6|.lťTuvl.i(I-inj^V|>c-lj:*l pfvi lovrarnizodiokaljiicîkdl. Zajc* maâOlcl injcsc^n«l}cn i7,iKtih nnvnil-
nih ciklAv • vsiik meU njintl ob«^» 12
le'. Prejšnji,	te je
5. februaiju iQ24ina«kút)£al l.íc* bruaijs	t)o konfdn leta
Vsako 4>iiilvAnnj«iih ciklijp v znanicojufoe >ivalL V6(VltfTn«ra ciklu «C v<ako rnatnenje navezuj« na pel osnovoih elcDivnlov; les (ki prtpl5u>
lumu). kovitu ^Veucrj). invùdn {Merku rjii f. Vsak m! naaet ih «Um« nuiv vsc* buj« iudino(Ui(ivnÍ in pu/ilivni pc[ (polí« n-Vk?ni|cjo na my^ťtnc pole, ki jib Kiiajcí immujejo jin ie jasfil. V kila)* ïkvin knlcJdiju se dan /nCcnja ob un in ifdclinn ]2 wkcij (poUve itri). Vw* ka meá njun) «odi v Mvojc í.K^al^ki^ xiia-menjr.
PETELIN - JI
22.	)OCM 8-2. Wl-26A.WÍ' 13,2. K45 31.1,1957
17.2. W 5. l. Wl-
23.	l. ]9»i
• 1.2.1^6-1««
•	l7,2.N5í»-ořBoj
•	5.2.1 «70-/^cnxlja
V kosteh bfisicřutili, daje tovaie kto. Ne bo*te se ^tolIL Vse. fenar loIiSi cn<d mc)cc<cn ntaj<m Ío scpUm* bronu »vho^a vi^^ ugodno ra/r&^ilo. V mC'W.'UTnfijiJ u 2u va^ na firoko vt^i-RijoOeloviic moâic5iL «tvin rudi naprv* dovaiije in ve^i fuianin) /asSu^.ck. n:imo boslcivio u&pcini. vvliko v;tiih in5pir;«cij bo bojalo obrodilo sa J ove, 'li\e> bo»ie ii«pcinl nadarjeni mno-|;c uiTPinBkc stvanivc iiil^s v«e il5ie «vari ki «i vam bodo bo^ie i «iu-hov;)Ost)<^. V	w vam ob«ln
veliko \prvniťinb, b<»dí5i Ja *č ImkImu* vc/pvale na	drii^in'fkih ÍIa-
oi'iv, «eUtve^ ii^ipa s« Hoste/aJjubtli viju* d i kot (wivi&m neka; neobiíapep. L)ii-be7«n m vam bo kazala v 7elo ř\(dníh pixJob>Qi.ab(k>ie rHvn<i vnjej o»^Ípra* vi vnbcl življenj». V^^a ft^b^a ki>nJicijft bo super.
PES - GOU
10.110IQ. 2«. 1. I^Ii. kosina
2-3.	-ogenj
6.2.1'>70-2Û, I, |07t-kovin;»
25. l. 10R2-12.
lO.i lO'JJ.Sa l. m^-les
Vala dublje oaravDaoa delovno, polno delnvjíe iiraaii in vněme, navw/adnje ludi nstvjrjalûtf doiniseliio«3L Zdelo bo, kol da vrobdi ćarobor» pniíío, kije« iKiíflevrldi vvTMTi ntruma in ^ivenega enliuiazma. Stiie dolo bo .^írer poTekalov .«enci dnijúh :tkiivno3ii. s bovrdoo prsvoća&no konůino. Poltrlje vnm bc 1)8 vai r<a^n pnneskveCje k den.1 fja. TAmoijiwa iduftw nli upp-Jeo za fljipfeJcivanjevâai jenâldonjen 2e po mesccu mciícu. V letu polet ina bo vaiic iwljcrtje i*na&anis veliku pol in jù* bar^e.	nakionjemv a
ko M li^odi. da te v p<^mladoem ^acu p^>Skodii)<H«, velja previdnost, prcdvseru vpromceu. Ko « bodordiďú bo ludiv v;»iih siviN nc^kaj pxrmnknili). N«-
k»j ubtanep û i^talnep v ljubezni t* vnm (^bela v obdobju med (rbruâr)cm in juriýem.
DIVJI PRAŠIČ-ZHU
mi.1911.)7,2. J0i2-kovina 16.3.103-4.2,1924-A>dû 4-2.1035-1^ 1-I0i6-I<« 22.1.1947.«.2.J«48.rtjenj
K,Z \^5i<i-21.ï. tW-eemJja 27,1. ||J7|. 14.2.19?2.kfivina 1.2. IW-vimÍJI
31,1,1W5. 1W6.JM
NnvaJem obrani se i$kti ne^os). pogum inpotrpeiJjcvosr.Žálpa t^Tun^nja pcHioba nc bn vcdn<^ cvlw v!i4c notrs-njo4i. Vse lefo b<>sTcv«ebi^iaiuoti%< nji nemš in ialosf. V klu petelina ^e b(>-sle sicer zelfi izk:^.ali. Predv^emito vidni poslovni doiožki ui tcmn bo iledilo ludi ugodno finančno .«tanje.knjii dcJa* li bfMJe in 51 cm ustVHrjnli rw rvtiřnlH (vnlro^ih Uiko reko^vaeleio. Vdit: do-»ežkepubodaboljcenili rtatujum kol dom». Z denktjem sil>05ic i^riii;! oći v a bo4e imeti $emo ^a sproti Vak lolarboflepcjvuilivkole^ noviro «v:»-rlrvam nnprPtt. l'speh boueilnvÍII/ni>* vùn uipihcm. ^e boue vMj pol toliko siKlivnin:! řusTVtMcm poJrt^^u kot v po« slu. ie vam obetajo lepo m nepozabne n>mnnti<ne noćivdv^tje. Vcridsrne po-ubiie. c!u«lv& iu vai«! vodita» m kadar «e Cutfvcncr v rnvnove^u, sle qvCni Ln AJitivÍ.
PODGANA - SHU
31.1.	|000- )8,2. lOOl-Loviiui 1«.2.1912.5.1I013.voda
5.11034-23.1.l«25-le5 24.1.1036. 10.2.
2Í. l.l^O-14.7.iC«l.kovina
15.2.	1972-2.2.1«73 • v^>du 2,2 I0Î14.1O.1 m^.les
Ste ?elo prizanesljivii os«ba. celo ^elo imma in ulK)jdjr«. A ko «i v val nen:idoma piebudi vulkan strrist I tie neprepranavnt V vas fe Vit« do^ja zelo hilr'^ s^or;^ hipnoiířno. Navajeni
ae-d^i ia&kapre>iviteee]o
Tîi/jT5ci'.'ih. Vklu, kije predvr»ml.'»ebo-dobropočuiUi. hiteli boste mimo velikih ovir in nn koncu leta boste po prťhojrni podo/trdli C Přidělit vam Iv? v lem k tu naklnnjene ve( po?itnTie ener^c. fe zk«i p^ pole-Iju. Z.-1I0 se biifttf mfl^iàevtnko leMv-nih.viu:4ťi;ah. Oenai bok v^n pritekel hiiro ill v ;;3jctnih kolitinab. Tlidi pri* vari^:ili bnjte kar nekiij novcev, V Iju-be/Jii pđ «e bodo zadeve malo kompli* drale. Do pomladi bosrvajeli imeli v «vojlh rokob. kaiDs*)« pa «e bods> SFvui dogajdk zelo po^i. Poireh;« po preudarnosti bo uajmodre^ia kana. ki Jo modro uporabite, ko vam bo vodn lekl;t v ^lo. Vřií navneiťkvcím odpre uko r^prx» vrai.i.
BIVOL - NIU
W.2.190Í.7.2. J902.kovina 6,Z P13-35-1. W14-voda 24.1.1925. 12.2.102ft.lc» 11.2,1937-30-1.1Q.VI-ogenj 2>. 1.1940- )6,3. l«50-«(Tilja
{.^.2.1961.4.11<>62 • ko\ina 3,2. 1973.22.1.1074 . voda
7.1 1097-27. I. lOOS.oiieni
V letu, ki }0 pred oan)i. boste delovali Mli^vrvu^no, napihnjeno ali ceJo nulo konzvrfvbltvníi. Na okolico b(»tc delo-vah 2vlon«dosopno. K^ puva.s dcivvk /»rei8poAia.ugoTovi. da5iek^<t otiokv vrtcu, kije in mc^rii hiti pod nenehnim nad/oroin. Ž« d;j vmd je ic klo pi»no nu kole. a lo k /iile. ker ste oseba. kipok:i2v line kvalitvic, ki^ih i3dvupii^kujejo. V|jub<?nibc'»te na-nvrio«f sijaL SfX^znali bofle iioveljuiíj In nwbe. ki vam lahkovva.<c življenje prme^újo velike iprrracmb. Potffti bodi-icproviitui. dane boste porabili preveč denarja, kot 4e (Ei iipiva n&nieruvûJÎ. Kii-povaU boste in prodajali tako da bo. «esebi postajal i 7ebv4e<, Iako bo dobro po^utj« imelo ru valo piho le pc* wb«j iHaj^ejen ol>iutek.
TIGER-HU
$.2.1^2. 26-1, |0i4 13.1102i> JI. L NiS 17-i l«50 .';.2.1^2. 23, I. 1074
fl.2. mt.' 28-1,1 i«
2vM.10a<.voda . 13,1 W15-I«
I.l 1027.oj4Cnj . ifLl Wi-wmljii 'S. 2- 1051-kovinft 24.1.1063.voda -10.11975-1« 2?. 1.
. 15,11990.ttmlja
VeiajB stvari, ki v.vn bo Jo^jals v tem letu, vam bo prin&'^la veliko uspehe skorujda na vjeh jx^dr«)fjih. Po po. slnvnihkup^$iih se o/irajte jujov/hi^i-no. ZAsiu/kom pa povsem ju^jio. Vi se aikoli m pred niC^mcr ne u.4avile. vuj ne samrKkjncs notmnja gonil-o> «ilajo vpdjio molo, ki ji stediie tflo uisrioktivno. Pomemlmoje. da n< izgubite potrpljenja iami »sab^i. saj se bo 1W0J pomembnih drigr>dk(w odvjjal lo po^ajj. / IjuJnii. ki so mlaj^bo vci veselja in radi^^ti. Tuiil dni^enjej njimi bo dobri' m utiv&gjJno. Nekatere zflo žolřne ta/prave se bodo ra/])leTale m /.apicinle. tako da bo5t< unch ^elo ac-pregleden spojiled vva.4o pribodno.^t. Dovolite V7;aj lo, da vam v poletnih mesecih n:i pomof prUkoći dober prijatelj. Vjdravje bn	Ar^ri leto malo ogroženo, pa?iic se preds'sem poi. kodh.
MAČKA (ZAJEC) - TU
20. L lOQJ 14.2. Wi5 2,2, 1927. JO. 11030 6.1 Ciblas- 1.1063 11.2.1075 20-1. I0?f7 16.2 10«
2.2.1016. Icí 22.1. lOS^.o^eoj .7. 2.1040.7etnlin 16, 1.105:-kovica -I2.1 1064-vndi .30.1.1976.le» . 16,119es-úýenj
-4.22CW.zemlja
Osebna k;kr^teri<tikaje.d.iiU< aOowÍ-de^'aa, Í«kreoa inneposndoa osebnosr hkrati. V Tem )i?iu bofle predv-^em »lo delavrti in usivorjalni. To vant prinaša «labilen polo^^j n/^vaSem ntćunu. Vse leto l>o<9e ra^pi^la^Jj/večjimi vsoiùiûi denarja in boste tudi zelo dobro pro-jccimli dnlje.Tudi vsi îivljcnj^i U>k bo tekel 2elohiiA>ui impul/Kito. V ljubezni bosie vedno n!^ prežx^ežc imiiieí;-bi&ncn. polein«b(^4ev;inj pK>novno;a. l/ubiU sicer pu k vam bodo dojtAjale ^dovíte stvari Tako fí/i£tiokol (sinićno pc^ulje hoi^ra VKe leto v ravaove^u. č« |;ia s« Ic pc^avijo le^vc. ac odpravilo na zdravljenj C	To let p» »i bo«e «1-
p^'ninîli pu različnih novoaiih ijinstvar-jalnost). Veliko novosti sc bo «wrstild v vnSem vaakd^niLfi nikoli ne boue bdi ^nve, Će gume v najrfu «elilev ali «iiVeie novo alii2bp. «Ijti lepoiâ<ite severno od domA,
ZMAJ - LONG
16, 2.1004 3.2.l^lfi. 23.1. 1028 8.2.1^40-27. 1.1052 iS, 3, 10W 31.1. l"7é 17-11088 5.2.2000-
. 3, 2,1905 -2.1. lOlT.o^enj -J 11020.zemJia 2A. L !04|-kovina .13,1195.^-voda . 1,2,1065.1« . 17.1 1977. ogenj
23. 1.2C0I .kovin;«
Vdjflt« ?.'iick» dinrrmiino fnebnofl,vedno pripravljeno pomagal». V tem lelu se bests* celolvžko krolflkpo4:mcic lahko £elo vaAc zaprli, in (edo mcae«:» junija ae bosJe rcWlveíino reřav. ki se vam že dije £asavle{<j(>pod Dojuimi-bo. sle vse leto ^eio Jiervozni in zadiržni. refilj bk>s(«k ri.'iiu m di5cip)ini 1er iskali íWLHel v vuđem umîkii, ie ruje se bo-ile podajali na pol v neniano in Si dokazovali. v ka£slai formi sie rescict pcljivi po^ed) in kpe bnedi: bodo ih van pravi bálzam. bt^trej^i predaaviiik: boMe imel) 5Ícerve< moAicmi. dA w ustalite. nilajti prvd.^ta^'niki pa M boste mo.
/ali zelo potrudili.^« bosle želeli vtem lelLi bili :irapeijani v de7,vlo ljube/ni. Zftodnja jesen sam bo prinesla nekaj Te^MV z<lťn.Kjem. A brur ve^e pnnikc. /oali boste	i d«i) ar tudi modro
niiloKti./dravje bo stabilno v!>o Ido.
KAČA - SHE
4.1 |OCt5-24. I. )906-k$ 23.I,l«l7-l0.11«tB-ogrtij 10.1 1029 - 20.1- l930-ř«Dlja 27,1.1041. 14.2.1942.kovina 14.11053-111954-vodi 111W-2CI. 1.1966 IS,ll'n7.6.11978-o$inj 6.1IOS9-26.
24.1.2001. 11.2,2002.kovina
Sttf /4nedjiva ciscbno^- vedno priprav* Ijenttna nnvo podvijiu. ljudje «^Jt vami £elr>r.idivdru?lA. \ik>>ti%e»^re«ne rrw-jerilv» čep.') 2e pride do (ui^bežnih koA. Oiklov. vas vaia iiiplomaaja popelje v jivci.kjcT «evwm leí'a%fuii kos. Vcíino kta bo*ae v lubanju m ne r<«ik^> ie be^ «^zna^ina daljam nenavadnem potovanju, Sijali boslâ od notranjega ZAdc^ volj^tva in uipv'hiiv.ki»cbodo ai/i\likot gobe p<i deî^.
Obdobje letoAnje po/ne pomladi in poletja vam j« oaravoosi pihano no kf>?o. Morda se bo«ie pojavdi pred matlfarjon ali pn hoite 7;akorak»IÍ v uovosiu^ho. Skrbno bostenaCrlnva. li vsak korak. U ic ste mlajši pripadnik tega ninnjo. (L^pevale vam bodo«rvarí in dogodki, ki uspevajo le Fcdkim. V ljubezni hoste dajali vtis 70* «uijano^ll in uiopiřno^tL ^kaj pa bo v resnici <lo. bost« vedeli »aruo vi.
KONJ - MA
25.1.1006 11,11018 30- L 1030
1042 • X 11^54
21.1.106<S 7,11078-2Î. I. lOOO 12.1201)2
1111907.ogenj 31.1. I919-z<mlja 16. M93l-kovinn .4.1 1043-v»ida 23.M055-le«
. 8.1 1967 . ogenj 27,1- lo?9-/emlia Í4.1|00|-kos'irvn 30.1.200.;.voda
ume^nAko nanjviuma. Sicer lM"»ste vse leto aelo <krbno in ubrane nairlovfllj ivojo prihodnost. Prednní bosle delil iu poslovnim ulitkom. 7Jii4t i med avgufltom m r4:lobronu V^h i bodo tako kroflai\i z novimi u&pebL Žele« li ^boste Ijiibe/ui. a ie vas ta ne bo posebej (a'^ciinralii, ho pnC ostalii ?a «te. kJom. na o^d nvkomu. ki vam bo kukal iz/a rame. Dobro bi bilo. ie reMto premislile o tem. kaj vam čustva v reaii-ci pomenijo, knjii nezadovoljivo biva« lahko položilo t udi v posteljo. Kiid;jrste umirjeni, je Tavaš to kot da umirate lus obroke. V] mo ra t« b iti vedn o v akcij i al i pa se vaj nanjo prçravIjalL Julm in nodi vvn bodi^ v prthajaji-^iem letu princ*!« veliko uoiraslega/.adovoljsTva. Podnevi pa si le privolite po^iTek kot sonetni opa/ovaki. //denarjem ravnajte previd-iH'V m;iju m juliju-
KOZA - YANG
13,11907 1,1 1010. 17.11031 5.1 1043 -24.1.1055 0.1 1067-L 1070 1109 J
1120Û3-
. L 11ÎÛ8 . openj I". 110Xl-?emlja -5,110?2-kcnTna 24.1- 1044-vi>da . 11.11050.les 20-T,106S-ogcnj -15.11o»0-zcmlja - 3.11992.kovma 21. l-iXU-vodâ
Vse k ne bo tako imo^ilcdo. kot ie vf»œ bo zvdelo ob v^ktopu v novo )eio. ^rjg-ajte glavo, oadeute n	aa ob-
raz in pojdite v iirni ^'Ct, Cew hofle ustavili obluikfaem palniku, kjer raste t rwjca, jo )« v mi m po7obajtv'. Tako $1 boste nabrali novih moti ui te po poletju 9« luse lot ili velike^ foanàve-^ podviga. l*sp«b ««veda sledi, Kndar
IfO.'Qe v nii&lîh uneli čustveno vibracýo, se iponmlte ascbe. ki je v pretekU^. «t| oasrefSa is oku^da r ljutvrnijo. Na «etu lil oi^ kp^p od «rv^ v ljubezni. Sevam zdi. daste dali vse od seb«. o pa nêflieS Stopite k ojtled^lu, po9,'v<ujtesex njim in va^ skrbi in dvomi bedo v u«!-nutkuroieoi.VipalioMeponoM)c> sijali od Poletno obdoLqc se v-^ nn-^ihavpodobi selitve ali spremembe na drWbenik9vkt.Ce$i prÍ7nateal) lU, vsik'j ^)rcnv.-mb,isambo Mio prrfsb.
Nekateri ddiki vpo^da v pribodno») v ftstrolo&cga vidika /alcio PETELINA n.
OPICA - HAU
2,HO08. 20.11 oa 6J.I032-1*^.1.1044 12,11956 30.1.106« 16,2.10®
221.2tW
2I.M900-• 72.1021-IS, 1.1033. . 1111045
. 30.1,1057
. 16.1106«J
.4J.1WI. 211.1093.
.8,2.2005.
zi'inlja
kovina
Nodn
-les
.oíKjy
. ?cfnlja
kosina
voda
les
(^ovek. rc^envRinmenju epire. ve(nr> ijupfovinra. N^liko ^(cwori. precej iiiven. tivnih »posobnosli premore. To 40 na-jbi>lj*i igralci, odvet ni; L pisatelji diplomati In pol (liki. Izrabili «Tiigo ptwvsc dobr« plati ^K ljenja.
Glede nj prelekd<« leto b<^ 2005 rojene v rnameuju <«pice liolf le^uvnoolh dobje. Pt^'wm pa/île. d;i ne Sosie jïod. ee^ycvali tekmecev 1er piecenji."»aJ 1 last, nih niožnuQi m »po»i>bno<i! Ponavadi op V n e le nnjlwlj jdasne, toda prikril i b loki^i. kl se ne l>odo rimli v cfipr«Nlje, bodo hcdj ncvnmi. Nei/mcûjujte mnenj na vam husten. teat mlea aa£in; prMuhnIte. 0 iem se b^^do poj^ovatjali v okolid in predv^tem ra va.<un t^ibii*ml Ce boste kaj usodnep jiedali all pfe^Jali. pus( iie. davum e^iujejo bo); i/kuleni.kar ta vat siCcr ni značilno.
Kokšno bo leto
petelina?
PreJ n:«mi je leto te^avneisa VTpooa k ci-^em. Pozna pomlad, vklne leiavvna.ilc^ vertfki CAlradniMenL SV>vefljka esirad. na ^/Uaaevme on Aie/diuto nebo. 9 g/t kmalu zalem zakrije obUtk mrka. tokrat f.9 vedno. Športno moi'vo se pics bije do pomembne^ odd^n. 1ud) v ^ujnnju bomo imeli Ictof^htno kolajno. Vvladi «e liodo 5{>rc'iJivtnbc vr* etik kot po lek<«ćem Imkik V juniju &e (^da neradna «pronbfiUvi v saniem vrbu.
V «vetu so bcnk« vr^Se naravne kntastrc^ fe in onrasTia unič<>nja \ic tja do maja. Leiabte	mednarodiiib nevino-
sti je vidna na oz«.'mlju Evrope. V pii. lollskib diZavah veJikopcOlliAiihf^re. memb.
Vtdefi je iiaančfii zlom eae najveC^ih boonih faii. ki niv ELI. Vâirâ ^ki^ko-savirjski in koroni regiji vidim uspeh tako pevca kot glasbene skupine. Nvsieća v rudniku, ki nc bo icQftla Žb/ijcoj. R'wcvct fîoreoja v po. slcTVHnjit r debelo. 5 katero je «>de]o-vala pred dvajseTlnii leti. Podjetje na Koroškem pa bo po juniju /relo za stečaj m zaprtje. Veliko težav v javni upravt. Pikiii kstival obli^ o^ba. ki 7ivi Is dela na druju cdint in ima zelo |>omembno poslansko hiokcijo.
Srťťiiii u,speino In ttsltttrjttlnn ktn 2fl05 vtim Activa Dom In Jttiimin.
lisIrn^B. p.plK6,.^0IH C\-Uv Gstii 8.^0 751

ČETRTEK, 6. januarja
SLOVENIJA 1
06.30	Odmevi
07.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Male sive celice, kviz
10.00	Pod žarometom: (Ia\riii po novem
10.55	Spremembe na trgu Jetalskih prevoznikov
11.25	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Siovenija v ieîu 2004
14.20	Podoba podobe
14.45	Odpeti pesniki
15.00	Poročila, fyomeî
15.05	Mostovi
15.^	Cedik, 1/52
15.55	Igrajmo se v Tjrčiji, 1/13
16.10	Na liniji
17.00	Novice, slovenska kronika,
vreme, šport
17.40	Štafeta mladosti
18.25	Dinastija Nemanjić in pravosiavje, praznična oddaja
13.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Osmi dan
21.30	Knjiga mene briga
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Glasbeni večer
00.05	Dnevnik, šport
01.00	Tednik
01.55	Dnevnik zamejske tv
02.20	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30 lifokanal
10.00 Otroški irfokanal
13.40 Tv prodaja
14.10 SP v biatlonu, Slaleta |Ž)
15.50 Circori regionai
16.25 Smučarsld skoki.
novoletna turneja, prenos 1fi.25 Mostovi 19.00 Pod rušo, 1/13 20.00 Smučarsly magazin 20.30 Evrollga v košarki,
Barcelona : Union Olimpija, prenos
22,30 Drugi prli](xl. ang. úrama 00.45 Štateta mladosti 01.30 Mulci, íranc, čb tlim 01.50 Šfiristo uûarcev, frarc. illm 03.30 hfokanai
07.55	Ricki Lake	1 _
08.45	Rubl, nad.	07.55
09.40	Klon. nad.	08.45
10.30	Tv prodaja	09.40
11.00	Zrelo srce. nad.	10.30
11.50	Vrtnarjeva tiči, nad.	11.00
12.45	Na kraju zfočina, nar.	11.50
13.40	Tv prodaja	12.45
14.10	Rickj Lake	13.40
15.00	Vrtnarjeva iiCi, nad.	14.10
15,55	Zrelo srce, nad.	15.00
16,55	Klon. nad.	15.55
17.55	24 ur - vreme	16.55
13.00	Rubi, nad.	17.55
19.00	24 ur	18.00
20.00	Na vrat, na nos, amsr îilm	19.00
22.00	Seks v mestu, nan.	20.00
22.40	Alias, nan	22.30
23.35	XXL premise	23.25
23.40	Zahodno krilo. nan.	23.30
00.35	Moničeva pisma. Him	01.15
02.30	24 ur	02.15
03.30	Nočna panorama	
	^^ kMiall	
		
		
	XjSSS^ S2	09.00
09.00	Pop Com, glasbena oddaja	
10.15	Vabimo k ogledu	10.00
10.20	Naj spot dneva	10.05
10.25	Odprta tana, ponovitev	
11.25	Košarka, pokal ULE3,	11.30
	posnetek tekme	14.00
	Bamberg (Nemčija) :	17.55
	Pivovama Laško	1B.Û0
13.05	Videonovice za gluhe in	
	nagiušne, infomiafivna	18.40
	oddaja	18.45
14.00	Videostrani, obvestila	19.15
17.55	Vabimo k ogledu	19.20
18.00	Mladi upi, otroška oddaia.	19.25
	3. TV mreža	19.55
18.40	R^ionafne novice	20.00
18.45	Iz olimpijskih icrogov	
18.50	Naj spot dneva	
18.55	Videostrani, otwesHia	20.45
19.55	Vabimo k ogledu	20.50
20,00	Dedci OTiorejo! ponovitev	
	1. delakoncarta Andreja	21.20
	Šifrerja	21.25
21.25	Regionaîne nowce	21.30
21.30	Maloiialo. Kontaktra	
	oddaja z zabavno glasbo	22.20
22.45	\i olimpijskih krogov	23.10
22.50	Naj spot dneva	23.15
22.55	Videostrani, obvestila	23.20
PETEK,
7. januarja
SLOVENIJA 1
06.30	Odmevi
07.00	Dobro juiro
09.00	Poročila
09.05	Ptieki,5/10
09.20	Na liniji
10.05	Pisluhnimo tišili
10.35	Z vami
10.25	Preživetje v divjini, 1/8
12.15	Osmi dan
13.00	Poročila, špcrt, vreme
13.25	Iz oči v oči, koncert
13.50	Dinastija Nemanjič in pravoslavje, praznična oddaja
14.05	Človek, drevo in gora,
dokům, odđaia
15.00	Poročila, promet
15.05	Mostovi
15.40	Grimmovepravijics, 1/13
16.05	iz popotne torbe
16.25	Potepanja, 7/10
17.00	Novice, slovenska kronika,
vreme, šport
17.35	Velike gradnje, 1/5
1B.30	Žrebanje detefiice
16.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Najšibkejši člen, kviz
20.55	24,12/24
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Poinočni klub
00.05	Homo turisïcus
00.25	Dnevnik, vreme, šport
01.20	Dnevnik zamejslistv
01.45	inlokaial
SLOVENIJA 2
06.30	irtokaial
10.00	Otroški Infokanai
11.30	Tv prodaja
12.00	Zabavni tnfokanai
13.00	Tv prodaja
13.35	Glasnik, tv Maribor
14.10	SP v biatlonu, sprim(M|
15.45	Ura. amer, film
17.25	Mostovi
17,55	Davi, izbor iz jutranjega
programa
19.00	Prevzetnost in pristranost,
20.00	Starodavne skrivnosti, 1/5
20.50	Alpe, Donava, Jadran
21.20	City folk
2f.45	So leta miriiia, 1/6
22.20	Kn/avo pr^osto. film
23.55	indija Koromandija, ti!m
01.50	Irtokaial
J
Ricki Lake Rubi, meh. nađ. Klon, nad. Tv prodaja Zrelo srce, nad. Vrtnarjeva hS, nad. Alias, nan. Tv prodaja Ricki Lake Vrfiiarjeva hči, nad. Zrelo srce, nad. Klon, nad. 24 ir-vreme Rubi, meh, nad, 24 ur
Brez obraza, amer, flm Vroče mesto, ran. XXL fremiere Teiavni lov, amer, fiim 24 lir, ponovitev Nočna fsnorama
Dotiro jutro, infonnativno -razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu Dedci zmorejo! ponovitev
1,	deta koncartaA, Šifrerja Naj spot (Jneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu
Miš maš, otroška kontaktna oddaja Regionalne novice Rad igram nogomet iz olimpijskih krogov Naj spot tíneva Viúeoslrani, obvestila Vabimo k ogledu Dedci zmorejo! ponovitev
2,	deta koncerta Andreja Šifrerja
Regionalne novice V hannoniji z naravo, kmetijska oddaja Naj spot ûneva Vabimo k ogledu Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje iz oddaje Dobro jufo Vabimo k ogledu Naj spot dneva Videostrani, obvestila
SOBOTA, 8. januarja
SLOVENIJA 1
06.30	Odmevi
07.00	Zgodbe iz škotlke
07.30	Male sive celice, kvfz
08.20	Osat, nem. film
09.55	Najšibkejši člen, kvrz
10.45	PolnoSnikiub
12.00	Tednik
13.00	Porcčlia, šport, vreme
13.20	htomoluristicLJs
13.40	Siovenski utrinki
14.05	Hotel poldruga zvezdica
15.00	Princ in igralka, film
17.00	Poročlia, šport, vreme
17.20	Ozare
17.25	Sožitja, tv Maribor
18.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.25	Utrip
20.00	Ss zgodi, 1. del
20.30	hiri-bar
21.30	Prviindnjgi
22.00	Poročila, šport, vreme
22.30	izbranec, 1/12
23.30	Božična zgodba, ang. film
00,45	Dnevnik, vreme, šport
01.25	Dnevnik zamejske tv
01.50	infokanal
SLOVENIJA 2
06,30 infokanal 09.05 Tv prodaja 09.35 Cityfoik
10.05 SPvalp.smiJČ..SLíŽ).1. vožnja
11.55 SPvalp, smuč., smuk
(M), [Tenos 13.05 SPvalp,smije.,SLiŽ).2. vožnja
14.10 SP v biatlonu, sprint (Z) 15.30 Košarka nba action 16.15 SP v smuč. skoltifi, prenos 18.25 Liga prvakinj v rokometu, Din Niš - Krim Mercator 20.00 hiolfywooûski stil,dokum oddaja
20.55 Dnevnik nekega naroda 21.40 Prevzetnost in pristranost 22.35 15 let skupine Oriek,
koncert 00,20 infokanal
07.30 08.00 08.10 08.20 09.00 09.10 09.35 09.45 10.10 11.00
11.30 12.00 13.00 14.55
16.05 17.15 17.20
19.00 20,00 22.15 00.30 02.50 03.50
09.00 09.40 09.45
10.40 14.00 17.55 18.00
18.30 18.35 19.15 19.55 20.00
20.25
20.30
22.30 22.35 23.05 23.10
_T
Tv prodaja
Tom In Jenv. ris. seiija Mali rdeči traktor, ris. serija Zelenjavčki, ris, serija Katka in Orbi, ris. serija Rudijevo moštvo, ris. serija Ogijeva doiščina, ris. serija Action man, ris. serija Pocahontas, ris. film Galidor - varuh na vesoljski meji, nan.
Oliver h njegovi, nan. Šolska košarkarska liga Kramer proť Kram^ju, fílm
V	kraijsstvu koal. dokum. oddaja
Tjjinjeva pesem 24 ur - vreme Zapuščena in ogoljijfana, amer. Tlim 24 ur
Daj naprej, amer, film Rladdtija, amer, film Dogma, amer fiim 24 ur, ponovitev Močna panorama
kanali
27 4<
52
Miš maš, ponovitev Vabimo k ogledu Dedci zmorejo!, ponovitev 2. dela koncerta A. Šifrerja Maj spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu
V	fiannoniji z naravo, ponovitev
Maj spot dneva Mladi upi, ponovitev Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 1331, VTV magazin, regionalni - infonnativni program
Kultura, inionnativna oddaja
Movoletnt videomeh, glasbena oddaja, ponovitev Vabimo k ogledu PoIkTfroil, glasbena oddaja Maj spot dneva Videostrani, obvestila
NEDELJA, 9. januarja
SLOVENIJA 1
07,30	Žlvžav
09.55	Nedeljska maša, prenos iz Domžal
11	GO	Sporazumevanje med
živalmi, 4/4
11.30	Obzorja dufia
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
1310	En godec nam gode, ans.
Lojzeta Sfaka, 2. dei
1415	Tistega lepega popoldneva
14.20	Top 100/1
14	30	Nedeljsko oko 1440	Plantetv
15.15	Predmet poželenja
15.30	Top 100/2
1540	sports premiere league
15.50	Top 100/3
16.00	Wiiaopi,15.del
16	25	Top 100/4 1540	Lore[la
17	GO	Poročila, šport, vreme 17.20	Glasbeni dvoboj 17.40	Top 100/5
17.55	Vabilo za dva
18.10	Vroče
18-15	Dnjžabna kronika
18.25	Žrebaijelota
18,40	Risanka
19.0 O	Dne vrl k, vreme, šport
19,25	Zrcalo tedna
20.00	Napdeon, 2/4
2135	Intervju
22 30	Poročila, špcrt, vreme
23.05	Zadnji metro, franc, film
01.10	Dnevnik, vreme, šport
01.50	Dnevnik zamejske tv
0220	Intokanal
SLOVENIJA 2
06,30 Iniokanal
08,45 Tv prodaja
09.00 SPvalp.smue.,VSL(Ž),
1. vožnia 10.10 SPvalp. smu£ ,SL(M),
1,	vožnja 1130 Tv prodaja
12.05 SPvalp.smuč ,VSL(Ž),
2.	vožnia
12	55 SPvalp.smuč.,SL(M),
2. vožnja 13.55 Infokanal
15	20 Desfiracija ljubezen 16,25 SP v smuč, skokih, prenos 1815 SPvbiationu,
zasledovalno (M inžj 20.00 Zibefke svetovnih kuftur 21.00 Peščica izbranih, a/10 22.00 Juan Diego Florez, íilm 22.50 Flčo břtíet, tv priredba 2335 Intokanal
07.30 0800 0810 08,20 08,55 09.10 09.35 09.45 10.10 11.00
11,30 1200 13.00 13.55 14.45 16-35 18.15 1820 19,00 20.00 21.55 22.55 01.10 02.10
Tv prodaja
Tom ín Jenry, ris. serija Mali rdeči traktor ZelenjavCki, ris serija Katka in Orti, ris. serija Transformeril, ris. serija Ogiieva dmščina, ris. serija Action man, ris. serija Peter Pan, ris. Him Galidcr - vanjh na vesdjski meji. nan.
Oliver in njegovi, nan. Šolska košarkarska liga Na deželi je lepo, 16. del Močno zdravilo, nan. Dědova obletnica, film Cena laži. amer, film 24 ur - vreme 1,2. s.kuiiajmol 24 ur
Šest dni, sedem noCUilm Športna scena HišnE red, amer. fiEm 24 ur, ponovitev Nočna pmiorama
kMall 27 46
52
POMOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA
SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Iz pon. oddaje Dobro jutro 10 30 1330. VTV magazin 10.50 Kultura 10,55 Športnllorek, 11.15 Iz dimpijskih krogov 11,20 Športni gost 12.00 Vabimo k ogiedu 12.05 Kaj prinaša nov zakon o vamosd v cestnem prometu, pogovor 13 05 Iz sredine odd. Dobro jutro
13	55 Jesen živtjenja, oddaja za
tretje Svijenjsko obdobje
14	35 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogiedu 18.00 ISai.VTVmagazin 18.25 Kultura
18 30 Iz petkove odd. Dobro jutro 19.20 Pop Dom: Fredy Miler 20.35 Eagles : Hell freezes over,
posnetek koncerta 22.15 Vabimo k ogledu 22 20 Videostrani, obvestila
u.
SLOVENIJA 1	
06.40	Zrcalo tedna
07,00	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09,00	Poročila
09.05	Iz popotne torte
09.25	Oddaja za otroke
09.35	Potepanja, 7/10
10.05	Tistega lepega popoldneva
13.00	Poročila, Šport, vreme
13.15	Tistega lepega popoldneva
14.25	Čari začimb
15,00	Poročila, promet
15.05	Dober dan. Koroška
15.40	Telebajski, 20/45
16,05	Radovedni Taček
16.15	Pozabljene knjige naših
	babic
16.35	Pepi vse ve
17.00	Novice, slovenska kronika,
	vreme, šport
17,35	Preživetie v divjini, 2/8
1B.3Û	Žrebanje 3x3
18.40	Risanka
19,00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Ta moja drnana, 1/6
21.00	Izzivi
21.25	Pisave
22.00	Odmevi šport, vreme
22.50	Robinzon Crusoe, 1/2
00.25	Dnevnik, ponovitev
01.20	Pisave
01.45	Dnevnik zamejske tv
02.15	lifokanal
PONEDELJEK, 10. januarja
SLOVENIJA 2
06.30 hfokanai 10.00 Otroški Infokanal 11.30 Tv prodaja 12.00 Zabavni infokanal 13.20 Tv prodaja 13.55 Alpe. Donava, Jadran 14.25 Juan Diego Florez, fiim 15.15 Fičo balet, ÎV priredba 16.00 Zibelke svetovnih kLJltur 16.55 Homo tJristicLis 17.20 Mostovi 17,50 Davi. Izbor iz [utranjega
programa 19.00 Ueitelji.2^8 20.00 Osebno 20.30 Resnična resničnost 21.00 Studio city 22,00 Pesem kamna, 2/4 22.30 Študentska 23.00 Brane Rončel izza odra 00.55 lifokanal
07.55 08.45 09.40 10.30 11.Q0 11.50 12.45 13.40 14,10 15.00 15.55 16.55 17,55 18.00 19.00 20.00 20.55 21.50 22.45 22.50 23,45 01.30 02.30
09.00
10.00 10.05
12.05 14.00 17.55 IS.OO 18.50 18,55 19.00 19.55 20.00
21.00 21.05
22.15 23.05 23.10 23.15
Ricki Lake RuM, nad. Klon, nad Tv prodaja Zrelo srce, nad. Wtnarjeva tiCi, nad. Športna scena Tv prodaja Ricki Lake Wtnarjeva hči, nad. Zrelo srce, nad. Klon, nad. 24 ur - vreme Rubl. lad. 24 ur
Sedma nebesa, nan Urgenca,nan. Zgodba o Jackie, 6/6 XXL premiere Naša sodnica, nan. Mafijski sin, amer, tlim 24 ur
Nočna panorama
mnall 27 46 52
Dobro jutro, infomiativno-razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu Novoletni videomeh, glasbena oddaja, ponovitev Naj spot dneva Wdeostrani, obvestiia Vabimo k ogledu Palčiča, risani film RegionaSne novice Naj spot dneva Wdeostranl, obvesUia Vabimo k ogledu Prosiava 15-letnice podjetja Skyline, posnetek Regionalne novice 50 zvezd za otroke, posnetek koncerta Iz oddaje Dot^o jutro Vabimo k ogledu Naj spot dneva \fideostrani, obvestiia
TOREK, 11. januarja
SLOVENIJA 1
06.30	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Želvji otok, 24/26
09.25	Pepi vse ve
09.45	Zgodbe iz školjke
10.20	Sožitla, tv Maribor
11.35	En godec nam gode, 2. del
13.00	Poročila, šport, vreme
13.30	Hri-bar
14.30	Se zgodi, 1. epizoda
15.00	Poročila, šport, vreme
15.05	Mostom
15.40	Marjan, konj, ki pleše step
16.05	Risanka
16.15	Naučimo se pesmico z
Melito Osojnik
16.25	Obisk v akvariju
16.30	Knjiga mene briga
17.00	Novice, siovenska kronika,
vreme, šport
17.40	Slovenski pesniki in
pisatelji
18.05	Modro
18.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Pod žarometom
21.00	Mednarodna obzorja
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Dnevnik nekega naroda
23.40	Slovenski pesniki in pisatelji
00.05	Dnevnik, vreme, šport
01.00	Pod žarometom
01.50	Dnevnik zamejs^ietv
02.15	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30 Infokanal
09.20 Tv prodaja
09.55 SP v alp. smue.. VSL (M),
1,	vožnja 11.15 Tv prodaja 11.45 Zatevni infokanal
12.55 SPvalp.smuC., VSL(M),
2,	vožnja 13.45 Slovenski utrinki 14.10 Resnična resničnost 14.40 Pesan kamna, 2/4 15.25 Študentska
15.55 Studio city
16.50 Dober dan. Koroška
17.20 Davi, izbor iz jutranjega
programa 18.30 Tinajstica, tv igra 20.00 Frasier, 13/24 20.25 Četrta zapoved. 2/2 22.C0 Staro, novo, sposojeno in
modro, danski film 23.35 Na liniji 00.20 Infokanal
: _	.-T ^
07.55	Ricki Lake
08.45	Rubi, nad.
09.40	Klon, nad.
10.30	Tv prodaja
11.00	Zrelo srce, nad.
11.50	Vrtnarjeva hči
12.45	Sedma nebesa
13.40	Tv prodaja
14.10	Ricki Lake
15.00	Vrtnarjeva hči, nad,
15.55	Zrelo srce. nad,
16.55	Klon, nad.
17.55	24ur-vr0me
18.00	Rubi, nad.
19. CO	24 ur
20.00	Preverjeno
21.00	Po tišini, amer, film
22.40	XW. premiere
22.45	Naša sodnica, amer, nani.
23.40	Ugrabijeni vlak, amer film
01.20	24 ur, ponovitev
02.20	Nočna panorama
kanaO 97 46
52
09.00 Prosiava 15-letnice
podjetja Skjiline, posnetek 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 50 zvezd za otroke, posnetek iioncerta 11.15 Nai spot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Otroški glasbeni videospoti 18.15 TVinštnjkcija: matematika 19.00 Nai spot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1332. VTV magazin 20.25 Kuitira 20.30 Športni torek 20.50 Športni gost 21.30 Asova gibanica,
intwmativna oddaja 22.00 Čebelarjenje 22.30 Vabimo k ogledu 22.35 Naj spot dneva 22.40 Videostrani, obvestiia
SREDA, 12. januarja
SLOVENIJA 1
06.30	Odmevi
07.00	PoroĚlla
07.05	Dobro jutro
08.00	Porotlia
08.05	Dobro jutro
09.00	Porotiia
09.05	Oddaja za otroke
09.25	NauCimo se pesmico z
Meifto Osojnik
09.35	Obisk v akvariju. 2/17
09.40	Knjiga mene briga
10.05	Velike gradnje, 1/5
11.00	Prviindmgi
11.20	Konico prebujen, film
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Nekaj minutza domačo
glasbo
13.30	Ljudje in zemlja
14.20	Sporazumevanje med
živalmi, 4/4
15.00	Poročila, promet
15.40	Jurij Drot^žek, 2/26
16.05	Pod klobukom
06.40	Volkovi, čarovnice in
olikani, 34/39
17.00	Novice, slovenska kronika,
vreme, šport
17.30	2 vami
18.20	Homo tunstlcus
18.40	Žrebanje Astra
18.45	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Divje čebeie, češki film
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.55	Sveto il svet
ÛO.OO	Dnevnik, šport
00.55	2 vami
01,45	Dnevnik zamejske tv
02.30	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30 Infokanal 10.00 Otroški Iniokanal 10.35 SP v alp, smuč.. SPVSL
(Ž), fxenos 12,00 Tv prodaja 12.30 2abavni infokanal 14.00 Tv prodaja 14.35 Evropski magazin 15.15 Frasier, 13/24 15.35 Inkvizicija, aig. drama 16.25 Holiywoodski stil 17.20 Mostovi 17.50 Davi, izbor iz jutranjega
programa 19.00 Slačenje, 2/20 20.00 Košarica nba: Cleveland ■
Charlotte, posnetek 22.00 Slovenska jazz scena 22.55 Staro, novo, sposojeno In
modra, dansid film 00.30 Infokanal
07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.40 22.35 22.40 23.35 01.15 02.15
09.00
10.00 10.05 10.25 10.35 11.00 11.40 14.00 16.25 16.30
18.00
18.40 18.45 18.50 19.55 20.00 21.15 21.20 21.25 21.30 22.30 23.20 23.25 23.30
Ricki Lake Rubi. nad. K3on, nad. Tv prodaja 2relo sfce, nad. Vrtnarjeva hči, nad Preverjalo Tv prodaja
Ricki Lake, pog. oddaja Vrtnarjeva hči, nad 2re]o srce. nad. Klon, nad. 24 ur, vreme Rubi, nad. 24 ur
Morilec na letalu, film Na kraju zločina, nan. XXL premiere Naša sodnica, nan. 2maiev most, amer fiim 24 ur, ponovitev Nočna panorama
kanaH 27 46 52
Dobro jutro, informatvno -razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu 1332, VTV magazin Kultura
Športni torek, ponovitev Športni gost, ponovitev Naj spot dneva Videostrani. obvestila Vatímo k ogledu Košarka, pokal ULEB Pivovarna Laško : Mekedonikos (Grčija) Čas za nas: vegetarijanstvo Regionalne novice Naj spot dneva Videostrani. obvestla Vatwmo k ogledu Pop Corn, glasbena oddaja Regionalne novice Naj spot dneva Vabimo k ogledu Odprla tema Iz oddaje Dobro jutro. VaWmo k ogledu Naj spot dneva Videostrani. obvestila
PRIREDITVE
Livada se je spremenila v liišo plesa

dcccmbcr. Vso mesto žari v ilsočcrih lučkah, pciardc pokajo in naznanjajo nekaj veselega, razredi dobivajo praznično podobo, na vseh šolskih vralih visijo advenlni venčkl, s stropov migeiajo snežinke. Začelo sc je. Vznemirjenje Je na vrhuncu. Pouka je konec. Le î^ kulturni dan - in OŠ Livada je zaplesala. Vsi - uCenci, učitelji, dan poprej pa tudi starci. Dočakali smo praznike in na Livadi se je zgodil ples. V pel-ek. 24. 12. 04 so na šolo prišli učitelji Ple.sne šole Dev^ej. Ma-lemaliki, slavisti, zgodovinarji...smo se umaknili, kajti ta danjc bilna urniku leplcs. Bi-
Celrlek. 6. januar
ILflfl Knjižnica Velenje
Okrogla miza: Grad Turn -Okrogla miza s predstavniki Mestne občine Velenje in prebivalci, ki živijo v okolici gradu * Turn, o sedanjosti in prihodnosti gradu.
t7.00 Mladinski center Velenje Ernlne ustvarjalne delavnice
18.00 Vila Mojca
Šolazastarie-nadaljevalni program -Tema: Zasvojenost mladih
IMfi Velenjski grad
Ob jaslicah vam prepeva Moški pevski zbor Kajuh
18.00 Restavracija Jezero
Bridge za staro in mlado
19.30 Dom kulture Velenje Gledališka predstava • Drama Ljubljana: Conor Mc Pherson: Jez, humoreska (Beli gledališki abonma in izven)
Pelok. 7. januar
20.00 Mladinski center Velenje Klubski večer
Sohold. U. januar
loje čudovito, čarobno, razigrano. Lahko bi zapeli:«Cela ulica noril«/arespa je norela cela lelnvadnica. Najprej je vsak razred dobil svojega plesnega mentorja, ki jih je popeljal v svet glasbe in ritmov, jih naučil plesno koreografijo, nalo pa so se vsi uCenci preJsiavili v telovadnici.
UCenci prvih razredov so se spremenili v žabice, ki so poskakovale v ritmu kvakanja. V drugih ra/redih jih je prev/el ples rob<Mov, irelji so zaplesali kar na glasbo znane skupine Depop» pelo.šolce je prevzel latino ritem.
Učenci 7. in 8. razredov de-
Kdai - kje - kaj
8.00-12,00
Cankarjeva ulica Bolšji sejem • Informacije in prijave: 03/896 18 60, tic@velenje.si gO.QO Mladinski center Velenje
Klubski večer t Golle
Tekmovanje v veleslalomu za cicibane in cicibanke -Tekmovanje vzhodne regije
Torek. 11. januar
ÍMQ Velenjski pd
Predavanje IgorBahor: Tehnologija Izdelave staro* slovanskega posodja iz 5. stoletja
,18.30 Mladinski center Velenje
Filmski večer 19.00 Galeriia Velenje
Odprlje razstave: Slovenija odprta za umetnost • Mednarodna likovna delavnica
Sreda. 12. faiiuar
9.00 - 22.00
Rdeča dvorana Velenje 2005 Liebherr Slovenian Open - Ltebherr -mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu IMO Vila Mojca
vellelke pa so zaplesali na MTV glasbo, ki jim je že kar v krvi in hi p-h op glasba jih je lako posrkala, da jc bilo med mnogimi /aznaii mdi kakega še neodkritega plesnega talenta. Na koncu pa so osmoSolci zaplesali sklop standardnih in la-linsko-ameri.^kih plesov, ki so ga dan poprej predslavili ludi starve m.
Navdušenje je bilo na vrhun-eu. Na koneu smo se enoglasno strinjali, da bi lovrstno druženje bilo dobro še kdaj ponovili. V novo telo je OŠ Livada zakorakala spra^ćeno, s plesnimi koraki - in prav je tako.
Jasna Novak, učiteljica
Polna žlica • siti želodčki: kuhamo s Tadejem 17.00 Kniižnica za mladino
Špeline ure pravljic - Povej mi, kako je, će si veliki (J. Dunbar) in Hvaležni medved (Koroška narodna) 18.00 Univerza za Hi. življenjsko obdobje Velenje Kinološke urice
Četrtek. 13. januar
9.00 -22.00
Rdeča dvorana Velenje 2005 Liebherr Slovenian Open • Liebherr mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu 19.00 Knjižnica Velenje Predstavitev knjige • Marjan Marinšek: Med cvetjem in trnjem 19.30 Glasbena lola Velenje, orgelska dvorana Večer dijakov 4. letnika umetniške gimnazije Velenje (koncert), avla glasbene šole (razstava) • razstava in koncert
Zâ dodatne informacije o prireditvah in dogodkih \aU\(û pokličete Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/89618 60).
Novoletni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje
Poster ii!asl)onl prořjranj /á\ \ so okuse
Velenje - Ljubitelji glasbe velenjskega pihalnega orkestra vodo, da jih prvi konec ledna v januarju ćaka ircídíci<inabii novoletni koncert in tudi Iclos bo temu tako, (jodhcniki bodo pod vodslvom novega dirent a Mat-
jaža EmerSiča svojim /vcstim pc\služalcem v<^ščili v soboto, 8. januarjď. t»l> 19.30 in v nedeljo^ 9. januarja. ol> 17. url. ohakrat v veliki dvorani velenjske |>las-hene Sole.
[Cot je ptr/edal dirigent, so program zaplavili lako. da bo vsak poslušalec nažel nekaj zase, na svoj račun pa bodo uikoprM ljubitelji slovenj^e popevke. Franka Sinat re in glasbe iz miisiklov.
V prvem delu bodo godbeniki zaigrali tudi dve skladbi, s kalc-rima lani nastopili na tekmovanju gc^db. KiU vr^kalna solista bťwita nastopila Sanja Mlinar in Matjaié Mrak. na klarineiu pa bo solist Boštjan Mesarec. Med obema deloma koncerta bo nastopila vokalna skupina ]i\'i\ ki i/vaja akapela jazz glasbo. Program bo povezoval Peter Poles.
Pesem kot zdravilo
Praznične dni je najlepše preživeti doma, v krogu lisiih, kijih imamo najraje. Da delimo srečo in veselje. Včasih pa se stvari zasučcjo drugače. Ko je bolezen huda, ne gre brez bolnišnice. Pogosto pa v borbi z biv leznijo zdravimo predvsem telo in pozabljamo na du^î.
/alti ,smo bili 5e toliko bolj veseli, bolniki in zdravstveno osebje Bolnišnice Topolsica, ko so nam pevci Kvarteta SVIT dccembra zvečer poklonili božični koncert. Svoje je z odličnim glasom dodala ^ mlada pc\'ka Barbara.
Ubrana in nežna pesem, s pridihom p raz nič nosi i, je napolnila prostore bolnišnice in se do-laMla vsakce:i izmed poslušalcev. Bila je pravo zdravilo za
dušo, pravo praznično darilo. Nasmeh na usiih, solze sreče v očeh številnih bolnikov ter kre-
pak sUsk roke. Ni bilo potrebno veliko besed. Hvala vam, pevci! Tudi vam želimo veliko zdravja in dobroga polja. Upam, da se ob leiu spet slišimo.
■ JAP
Dedek Mraz prinesel ozvočenje
Čeprav je že novo leto, jc v nas 5c vedno ve.scljc, ki smo ga doživeli ob darilih, ki nam jih je prinesel dedek Mraz. Ker imamo v Topolšici pogosto prireditve in proslave za katere pripravimo .dolarji program, smo si želeli, da bi dobih ozvočenje, ker bi lako lahko vsi sli.^ali, kaj smo se naučili. Vedeli smo, da je to 7olo drago darilo, zato smo prosili sponzorje, ki so dedku Mrazu velikodušno pri-skočih na pomoč. Zadnji Šolski
dan v prejšnjem letu smo oz-ví-íčciljc pixstavili v Scîli in zaplesali ob prijemih zvokih, ki so bili dovolj glasni, da smo plesali po v.sej Soli. Hvala dedku Mrazu in vsem, ki ste darovali denar, da smo to darilo dobili. To so bili: Avtashop Podgoršek, Bolnišnica Topoli^ica, Lesna trgovina Vrabič, Lima s. p.. Red-nnk proizvodiija in trgovina. Se-ba d. o. o., Toplica center za zdravje malih živali. Turistično društvo Topolsica, Turinek Ro-
bert s.p.
Dedek Mraz je posebej obdaril še najmlajše v šoli. Za ta darila pa so poskrbeli na ERI, zato se tudi njim lepo zahvaljujemo.
Vsem skupaj pa želimo, da se jim vsak dan v novem letu zgodi kaj lepega.
Enako želimo tudi vam v uredniâmi.
(Učenci in učiteljice OS Karla
Destovnlka Kajuha Šoštanj -podružnica Topolsica

mâ

m

se je...
ocl 7. do 13. januarja
H» januarja 1943 so v neenakem boju z nemškim okupa-tor-jem na Osankarici padli vsi borci legendarnega Pohorskega bataljona. Med njimi je padel tudi zdravnik in član štaba Pohorskega bataljona ter narodni heroj dr. Dušan Mravljak - Mrož iz
Šoštanja;
- H. januarja 1974 so v Velenju ustanovili športno društvo v katerega so se združili hokejski klub Velenje, težkoatletski klub Rudar, ženski rokometni klub Velenje in rokometni klub Rudar Velenje. Predsednik
društva, ki pa je delovalo le kratek čas, je postal dr. Ivan Zupane;
•	H. Januarja 1977 so v hudi delovni nesreči v velenjskem premogovniku življenje izgubili štirje rudarji;
•	9. prosinca 1856 se je na Globokem pri Rimskih Toplicah rodil pesnik Anton Aškerc, ki je bil od leta 1894 do leta 1898 kaplan v župniji sv. Jurija v Sbilah pri Velenju;
-9.junuurja 1918 so posebno izjavo za majniŠko deklaracijo sprejeli tudi na plenar-
nem zasedanju okrajnega zastopa Šoštanj. Izjavo so le-daj podpisali župani večine šaleških občin, med njimi pa ni bilo župana občine Šoštanj - mesto, kjer so imeli občinsko oblast v rokah Nemci;
9. januarja [974, kosov Šoštanju 7ačoIi graditi blagovnico celjskega Merxa,so meslo Velenje razdelili na 7 krajevnih skupnasli: Center desni breg. Center levi breg, Šmartno» Konovo, Siaravas z naseljem Jezero, Staro Velenje z Zagradom in íalek -
(Jorica;
10. in 11. januarja 1987 je
bil v Rdeči dvorani v Velenju velik, mednarodni novoletni turnir v malem nogometu na katerem so nastopile tudi prvoligaške ekipe iz nekdanje Jugoslavije, Madžarske in Avstrije;
10.	januarja 2001 jc Muxej premogovništva Slovenije iz Velenja prejel Fordovo nagrado za ohranjanje naravne in kulturne dediščine;
11.	januarja 1983, koso velenjski rudarji še vedno proslavljali rekordnih 5 milijo-
nov pet tisoč nakopanih ton lignita v letu 1982, so predstavniki Tovarne gospodinjske opreme (îorenjc Velenje na tiskovni konferenci javnost obvestili o ukinitvi t<ivarne KoertingElektronic v Grassau v Zvezni repubU-ki Nemčiji, ki jo je Gorenje kupilo nekaj lei pred tem: - na osnovni šoli Bratw Mrav-Ijakov (danes OŠ (îorica) so se januarja leta 1992, kot prvi v Velenju, odločili za prehod na tri redovalna obdobja.
Pripravtja: Damijan Ktjajič
18
OBVESCEVALEC
'^HjtS 6. januarja 2004

Z\kf,\l) PO/ \Kij];^iii
(pustolovska kometjja) Režija: Jon TurteitauO Vloge: Nicolas Cage,Olane Kruger,Harvey Keitwd.Sean Bean Dolžina: 131 minut Četrtek,^, t, ob20.0Q Petek, 7.1., ob 17.30 Petek, 7. t, ob 22. IS-glasno pred-vBianje
Sobotd, 8.1., ob 21.00 Nedella, 9. U otf 16.30lnob21.00 Ponedeljek, 10.1. ob 20.00 Torek, 11.1., ob17.30 Sreda. 12. U ob 17.30 Benjamin je tretja generacija družine Gates, lovcev na zaklade. Vse življenje je namenil iskanju zaklada, za katerega ie redki verjamejo, da obstaja. Neprecenljivi zaklad, star 200 let |e skrit pod šifro, napisano na deklaraciji neodvisnosti. Ko Benjamin Izve, da jo želijo ukrasti, najprej obvesti oblasti, ki pa ga ne jemljejo resno. Zato 2e[i detóaracijo ukrasti sam in to prej, preden pride v napačne roke. V
tekmi s časom se mora, s pomočjo zvestega prijatelja in direidorice Narodnega muzeja. najprej izmuzniti FBI agentom In potem še premetenemu nasprotniku, rta bi reSii največjo skrivnost na svetu, ki je bila v varovanje zaupana njegovi družini! Z^avno In napeto, vredno ogleda!
KAKO SK BO/IČII
(komedija) Režija: Joe Roti
Vloge; Tlm Allen, Jamie Lee Curtis Doížína: 10 minuta Četrtek, 6. U ob 17.30 Petek, 7. U ob 20.00 Sobota. 8. U ob 19.00
Hedelia.9.U ob 19.00
Ponedeljek, 10 1. ob 17.30 Torek.11.1., ob20.00 Družina Kranks bo tokrat na grozo soseske, božične praznike preživela dru-gače.Hčera je na potovanju v Peruju, oče in mama pa sta se odločila, da bosta denar raje zapravila na peščeni plaži ob Karib^em morju. Ne bosta krasila hiše in tudi legendarnega ledenega moža Frostyja ne bosta postavila na streho. V soseski se pripravlja revolucija, Ko pa hčerka sporoči, da bo kljub vsemu praznike preSvela doma je treba pravo t)ožično vzlišje pripraviti v nekaj urah. Jima bo uspelo?
ALI II':
0<omična drama) Režija: Ctiaries Shyer Vloge: Jude Lav^, Marisa Tomei, Susan Sarandon Dolžina: 103 minute Sreda, 12. i., ob 20.00 -premiers pred slo^nsidm startom Allîe je Londončan, ki pride na Manhat-tan, da bi obogatil in seksal s čim več
vprašanjem. Kakšen smisel sploh ima njegovo brezskrbno življenje ?

K\K<) SE: i/ociMn BOŽIČU
(komeđja)
Pelek, 7.1., ob 18.00 Sobota, 8.1.. ob 21.30
ZAKI.At) PO/.AIMJIlIVin
\a
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje
PE ENERGETIKA
Tel.: 03/89612 56 PE VODOVOD IN KANALIZACIJA Tel.: 03/8891420,03/88914 00 POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST
Tel.: 03/891 91 53,03/891 91 54 G5M: 031/041 390138,031 375 041
V primeru reklamacij glede obračuna pokličite:
Za Individualne hlie: 03/89611 50 ali 89811 52 Za blokovno gradnjo: 03/89611 46 31189611 48 Za industrijo: 03/89611 44
ženskami. Osvaja jih kjer1(oli in kadarkoli, Pomembno jele, da mu čím večkrat uspe kar seveda ni t^ težko saj dela kot èofer limuzine. S svojimi osamljenimi strankami se tako po-gosto znajde na zadnjih sedežih svojega vozila, Toda v določenem trenutku se znajde pred pomembnim
(pustolovska komedija) Pelek, 7. U ob 21.00 Sobota, 3.1., ob 18.30
ijiiKi':/i:rv jc
LIJSTNA ST\ AR
(romantična komedija) Režija: Nancy Meyers Vloge: Jack Nicholson, Diane Keaton, Keanu Reeves Dolžina: 127 minuta Nedelja. 9. t, ob 20.00 Ponedeljek, 101.19.00-filmski ch kius MALI VELIKANI Torek, 11.1., ob 19.00-fUmskl ciklus MALI VELIKANI
liARKV p(mi;R
ji;miK I/
AZKABANA
(mladinski pustolovski film) bolžina: 135 minut Nedelja, 9.1, ob 17.00- Otroška matineja
Infomiacije : v času predstav - 898 24 91, ob delavnikih dopoldan -898 24 93.
Precftrodaja vstopnic: na blagajni kina (v času predstav) najmanj ti dni pred predvajanjem !
Kino nagrajuje naročnike Našega časa
Izžrebali smo: Franc Kuhar, Ložnica 19/a, Velenje; Franc Kukovica, Salek 96/a, Velenje In Milan Lutonan, Kei^nlkova 3, Velenje, (potrdila o nagradi prejmete na dom)
Nagradna križanka ADRIATIC zavarovalna družba d.d.
					SESTAVIL P6PIN0	MOKi PODOBNA BELA SNOV IZ XROfh^R.	NADALJ. 8ESLA	ŠPANSKI PRIPOV. L£OPOIDO OARCIA	ANOLE&KO MDâKO	PRIPRAVA 2A VBRIZ» GAVANJE	4. \U 1. £aka
					SLCKTEN. PISATEU-MARKO (1M9-in3)			A			
					GORA V amtiCni ARKADI» JI			L			
					GQRA V NAD ALEKÇIN- ceM			A			REKA v AVSTRUI. PRITOK
					«ts.rsRcit OfewezAC v	O	A	S	AU .		N
					UNtčeVM.. ŽELEZA				OCL		
t-	SVOiJE- OLAVOST, Ct-OVtS. UPORNOST	SIANJÔE LETALO ZA TVRIST.	onevo i ODLOMI le«M					itfftST OtitfftE			A
			VRSTA IMMLA					STiVije fttfftrri- řU			
RSCKA. MSHKA KOVINA m						K« NfT					A
						m€l£K (Z VMON					
STROKOV. ZA MNAVLJ, UPitfTNir^											R
spaCene POTbZb 08RAZA					TOVWVtA H^Fl V ZAenaiu				RUDOLF NUREJEV		N
					TROPSKA , mnoK				TOMISLAV NERAllO		
ANNr ONDRA			rRAMCOM* NURif	F	A	V	A	R	T	STRAM PRED JAVNM NASTOPOM	SKOK PHI UMETM3S. EKSANJU
			«PRTINA V 2A W1W								
	eULA.					6RN10 (POGJ					
	McaeTAVM flUTANCP^ OtLASTI					RISIdKA VRVICA					
KALIJEV KLOAlD	K								ROEÙ		
									«■NOLEdKJ		
CCWNO MESTO STARE BASILONt* JE	A				ATTAM OTOKI						
					TER (OKUik						
OTOK V J*DRAř4SK. MORJU	1			KR&KO	M —1		RA2MNCK ŽEVAINA TVORÔA				
DtAPOZi-TW	D			MAKS âAMEO			JEZERO ^4A PIUP1N. OTOKU UJZONU				
Agencija AGENZA d.o.o.
Rudarskdl, Hotel Paka Velenje: 03 5 863 950
Vabimo vas vsak ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure, v sredo od 7, do 17. ure in v petek od 7. do 14. ure.
Mozirje: 03 5 832 720 Sloveti) Gradec: 02 88 45 330
Rešitev križanke,opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d. 0. o„ Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom "ADRIATIC", najkasneje do 17. januafja. Izžrebali bomo tri praktične nagrade zavarovalne družbe Adriatic.
Nagrajenci novoletne nagradne križanke Habit,
objavljene v tedniku Naš ćas 23 .decembra so:
1.nanrada:	celodnevna smučarska karta za Golte: Marjan Travner. Mali viti 96. Šmartno obPaki
2.	nagrada: poldnevna smučarska karta za Golte: Maliida Majhen. Ul. L.Kuliar6,Velenie
3.	nagrada: kosilo v restavraciji Je-zero za eno osebo: ZaliKa Konovšek, Lokovica 61.ŠoStanj
Potrdila o nagradah bodo nagrajenci dobili po pošti! čestitamo]
CET RT £ K, 6. ianuoria
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila: 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila: 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje, 9,30 Poročila, Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kva-zi kviz; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 7. iunuarjd:
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PofDčila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije, 7.30 Poročila; 7,45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarske novice, 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila, 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16,30 Poročita; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski boom; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA; s. lanucrria:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Živali moje prijateljice; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 17.45 Lunin kaleidoskop; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, 9.|anur|a
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; Glasba razvedri življenje; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip: 9.00 Tretje življenjsko obdobje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEOEUEK, 10. ianumja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8,30 Poročila; 8.45 Policijska kronika: 9.00 Podjetniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila: 14.45 Kino vabi: 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOSEKJl.|anuarja:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6 30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Ka dogaja; 8.30 Poročila: 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17,00 Naši kraji in ljudje;; 18.00 Povej naglas; 18.30 Poročila 19.00 Na svidenje.
SREDA J 2. lanuarja;
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.50 Stn}-kovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14,45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 6 paket; 19.00 Na svidenje.
POR^NAVA
STE BILI POŠKODOVANI
v PROMETNI NEZGODI?
- ' ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE VELENJE, Efenkova 61 tel številka:
BREZPLAČNA QgO 1 3 1 4
nikoli sam
107.8
OBVESCEVALEC
TIKI IN POZNMISTVA
ŽENITNA posredovalnica "Zaupanje" ureja poštene zveze za vse starosti. Gsm: 031/505-495.
mmmn^
4-SOBNO stanovanje na Foltovi v Velenju, v celoti obnovljeno, prodam. Gsm: 031/732-229.
1-S06N0	stanovanje» obnovljeno, 40 m^ pri stari Nami v Velenju, prodam za 8.000.000,00 SIT Gsm: 041/299-919.
2-SOBNO	stanovanje, 55 m^ v Velenju, na Gorici (pri Živkoviću). zelo ugodno prodam.
Gsm: 040/876-633. HIŠO. 170 m^ na starem trgu v Velenju, ugodno prodam. Gsm: 041/299-919.
SAMSKEMU moškemu oddam v
mali OGLASI
najem opremljeno sobo. Ugodno, l-mesečno predplačilo, Gsm: 041/428-566. STANOVANJE v bližini šole. vrtca In trgovine oddam v najem. Gsm: 031/320-098. 1-SOeNO stanovanje (43 m^), na Gorici, oddam v najem. Telefon: 5882-828
KOMPLET računalnik kupim. Gsm: 040/385-898 ali 031/213-044.
MEŠALNO MIZO BehringerMX 8000, 48 kanalov, lepo ohranjeno, prodam za samo 129.900,00 SIT Gsm: 041/222-532. PREPROGO (2,5X3,5), štedilnik (2 plin in 2 elektrika) in 2 plinski jeklenki ugodno prodam. Vse v zelo dobrem staniu.
TELEFON binafon (nov) md-7250 digital combo prodam. Teleton: 5875-911 ali Gsm: 031/835-112.
ŽGANJE, jaboićnik in trebca sio-top, starega dve leti in pol, prodamo. Gsm: 041/344-883. NEŠKOPLJENA jabolka in prašiča domače reje, težkega okoli 170 kg prodam. Telefon: 5893-557.
BIKCA sivca, težkega okoli 120 kg in prašiča za zakol, težkega okoli 130 kg, prodamo. Gsm: 041/554-306. PRAŠIČE Švede, težke od 20 do 250 kg, prodam, Laňko očiščene, dostavljam ludi nadom. Gsm: 041/239-651. PRAŠIČA domače reje prodam. Gsm: 041/942-898.
msL
NUMERO UNO
Robert Kukovec 8.p. Mlinska ulica 22 Maribor
Nudimo vam ugodne gotovinske ter avtomobilske kredite do 6 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka do polovice! Star kredit nI ovira. Pridemo tudi na dom.
TéUi 02/ 252-46-26 041/ 750-560
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
spoštovane zavarovanke, spoštovani zamovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči Na lo telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995^78, dežur-no službo pa na 8995-445.
Zobozdravniki;
8. in 9. januarja - Matej Strahov-nik, dr stom., v dežurni zobni am-
bulanti, Vodnikova 1, Zdravstveni dom Velenje ( od 8. do 12. ure).
Lekoma v Velenjv:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Oď nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do14.00,telefon 898-1880.
Vstirinarsko postoia St^onj:
Od 7. do 9. januarja • Franc 8lat-nik, dr. vet. med, Gsm; 041/618-117.
Od 10. do 13. januarja - Urban Hrušovar, dr vet. med,, Gsm: 041/667-040. - (ob torldh in četrtkih imajo odprto ambulanto za male živali v času od 13. do 17. ure).
wwwjiosias^

MESTNA OBČINA VELENJE
Urad župana In splošnih zadev
Mestna občina Velenje,
Urad za okolje in prostor, sklicuje
PROSTORSKO KONFERENCO
ki bo v sredo, 12« januaija 2005, s pričetkom ob 17« uri
v sejni dvorani Mestne občine Velenje, Titov trg 1, Velenje
Na prostorski konferenci bo predstavljen delovni osnutek programa priprave LOKACIJSKEGA NAČRTA REKREACIJSKEGA OBMOČJA "JEZERO" V VELENJU in idejna zasnova objektov vodnega parka ob Velenjskem jezeru.
Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na prostorski konferenci podajo svoja priporočila in usmeritve v zvezi s pripravo navedenega prostorskega akta v pisni obliki ali ustno na zapisnik.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Uprovna enoto Velenje
Smrti:
Andreja Kovačič. mi 1966. Šentjur, Je-rihova J. št. 10; Mania Kc^rvk, nDj. 1912,
Lokovica št. 55; Tatjana Acman. roj. 1924, šmlhel nad Moafjem it 30; Atol-zija Stakne, roj. 1933, Paška vas št. 27; Aîojz Kolene, roj. 1922, Nizka št. 20; Justina Belej, fo\. 1928, Bukovca št 7.
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8.3320 VELENJE, tel.; 03/ 89100 30. mob.: 041/ 636 939
MOŽNOST PUĆIU NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
POGREBNE STORITVE V CELOTI ^ PREVOZI	i
UREDITEV DOKUMENTACIJE 1 NABAVA CVETJA	I
U
KMUNALNO PODJETJE VELENJE đ.d.o. KoPoAkB cena S7/b 3320\WerHa
POeREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST
Telefon:
03/891 91 53,03/891 91 54 GSM:
031/041 390 138, 031 375 041
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 28. decembra 2004 do 3. januarja 2005 niso povprečna dnevne koncentracije S02, Izmerjene v avtomatskiti postajat) (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj In Občine Šmartno ob Pakl, nikjer presegale mejne 24'Urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE, URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
melna vTBdixtsi' SSúmlkro-^Sú^-lTúznifcá,	(nsegar^ v lelu 20M'30 ntikriyg S0^m3 zraka
7I.S-/Í. kijih isnciwû nitli, nikoli no umiojo. santo nekje d<iJeć sol
ZAHVALA
Tiho nas jc za vedno zapustila naša dobra draga /ena, mama, stara mama, ses ira. boira
ALOJZIJA STAKNE
iz Paške vasi št. 27
Î8. 6.1933 - 31.12. 2004
Iskreno se zahvaljujemo sonxjaikom, vsem sosedom, še posebej Trobinovini, Kikovim in Obujevim ter vsem, ki so nam stali ob strani ob njeni bolezni, Posebna zahvala tudi gospe Ko/orogovi, dr. med., in gospodu Stuparju, ilr. med.
I Ivala gi^podu dekanu Ivanu Naprelu za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpele Mostinke, gospe Marti Klinar za pi">slovilnc besede in pogrebni službi Usar. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče.
Vsi nji'ni
Piv^.i^a se luč s}xm\in(i. vsKu ostaja iiha bolečina, ko i^ledama naohvg }x)vfiixl so slodovi 'l\ojih ivk.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, mof/d, očeta, brata in strica
IVANA HRIBERNIKA
iz Raven
6. 6.1955 " 23.12.2004
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam ob težkiJi trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče tcrga vvelikem številu pospremili
na njegovi prerani zadnji poli. Posebna zahvala velja Premogovniku Velenje, Miš - Mašu, govorniku, gixlbi in duhovniku za opravljen obred.
Vsi njegovi

Od^el si daJcč sti cui, iitl pa iščemo le zajnan, o 5/W nam govori, da še vedno z jï^îd/ si.
(Anja)
ZAHVALA
Utrujen od bolečino je zaspal ljubi mož, ati, sin, brat in zel
MILAN KRENKER
23.10.1957-31.12.2004
Zahvaljujemo se so rt)dn i kom. prij a leljem. sodelavcem in poslovnim partnerjem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na poti k poCilku, nam Izrekli sožaJje, darovali c\'etje in svefe. Še posebej se zahvaljujemo g. Ru.«iu, Ur. med., za nesebično pomoč v času njegove
bolezni, patronažni seslri Tatjani, g. Kikcu, dr. mod., ter zdravstvenemu osebju Onkološkega iniiituia v Ljubljani. Hvala ludi govornikoma g. Semetu in g. Križaju, rudarskemu oktetu ler Pihabiemu orkestru Premogovnika Velenje. Zahvala velja tudi g. duhovniku Marku Leva za opravljen obred, družini Cafula, tabornikom iz rodu Mrzli studenec Mislinja In rodu Lilijski griC Pcsje ter pogrebni službi Tišina. I Ivala vsem. ki sočustvujete z nami.
Njegovi: tena Tatjana, hčerki Pohna in Anja. mama Marija, brat Dra^i z druiinu. iaŠča Anica in tast Emil
Na svolu si. da gledaš soncc. Na svetu si. du gi'eš za soncem. Na svetu sf. da tisi sonoo in da s svela adganj'a.< ssnce.
{!"■ Ihvčok)
Takšno sonce je bila naša ljubljena žena, mama, babica in prababica
TATJANA ACMAN
iz Smihela nad Moziijem
katere žarek je 30. decembra 20M v 81. letu starosti ugjLsnil.
Vsem, ki ste na lep novoletni dan v Šmihelu s svojo molitvijo, petjem, darovi in udeležbo pogreba počastili njen spomin 1er izrazili sožalje, se iz, srca zahvaljujemo. Posebna zahvala gospe Karmen Furst, dr. med., ki se je dolgo in požrtvovalno borila za njeno Življenje 1er gospodu stolnemu kanoniku Jožetu Goličniku za lepo opravljen pogrebni obred.
'/aiujoČi mois otroci, vnuki in pravnuki
Noč je bila res nora in nepozabna
Uredništvi Našega časa In Ratlla Velenje ter Mcsln<i občina Velenje smo ludi lekR pripravili veliko silvestrovanje naTiiovem Irgu. Bilo je že pclnajslo po vrsti, kar pomeni, da jc Vilenje eno lislih mesl, kjer je Jradicija sllvcsirovanj na prostem med najslarcjsimiv Skwcniji. Vso &ku[iaj so jc začelo '/íč 18. uri. ko jc otroke §e 7^dnjič v lanskem letu obiskal dedek Mra/- zabavala pa jih je Naialija KoLšck. KmaJu za lem slasc zii nastop začela pripravljati tudi oba osrednja glasbena go-sîa Vili Rcsnik in Rtibl Cňner ssv(v jim bantMm.lbpa jevprijazni.d(v kaj topli silvcstrski noči, ž? privabilo na prl/nrli^c kar veliko število obiskovalcev. Razpolofenje .so jc vse bolj stopnjevalo in dosegalo viSek. ko smo razglasili naj os^-b-nost. prisluhnili prijazni řc.stitkl župana Mcsme občine Velenje, ki jc zaželel zbranim vso srečo, zdravja in zad(w<i|jsiva. na svclu pa čim manj kala^^trot in čim več pripravljenosti pomagati. In že smo preštevali zii-dnjc sekunde, Goter žur band
je zaigral obvezni .Silvcstrski poljub, vc^ili smt^sl in obnemeli ob čudt>-vitem bengalskem ognju, ki je prc-krilstavlxî Mestne občine Velenje. Sledil je žur. ki bi zagotovo trajni do juiranjih ur. Obiskovaki so namreč kar vztrajali in vztrajali. A disciplinirano. lako kol smo obljubili, smo zabavo ob pol ircb zjutraj sklenili 1er se počasi razšli. Naj sc ob kť>ncu prav Iskreno z-a-hvalimov.scm tistim, kiste nam po-
magali pri izvedbi lega velikega pro jekta, ki so ga VeIcnjčani vsekakor sprejeli za svojega. 'Ib velja za vse sponzoijc: Mestno občino Velenje, Ciorcnje, Premogovnik, Cro, Pup. podjetje Andreje. Komunalno pcîd-Jetje, Crt">Ue,'Icmic Ibp^'^l'^ica, Avto Velenje. Cîarant. Estétech. Ve-grad. Fori.NLB'PodružnicaSa-vinjsko-àileska, Irg^Mur. Gorenje Ciastinstvo. Najlej^ hvala pa tudi vse m vam. ki sle sc priredi ive ude-
-s

le/Jli In prispevali, da je bila la. č-eprav je bila po naravi seveda nora Zitbava. vseeno lep kulturni dogiv dck, na katerem smo vsi storili vse, da smo se imeli lept\ in celo mniv gim zeb molečega pcíkanja ni bilo pretirano veliko, ristih, ki sc jim moramo zahvalili, pa Je seveda se zek^ veliko, omenimo sam<i §e delavce podjetja PUP, ki so pc\skrbe-li. da jc bil Titov trg ^ navsci^")daj na novega leta dan (pusiili smo ga
dobesedno prekritega s smetmi) [X^tčL^en. delavci Rdeče dvorane pa
so z njega ptïïpravill ludi oder. Na svidenje spet čel leto dni!
iT
BlStf
fst
ïbIi
iillli
'T
v #

0


d
Jože Nopotnik naj osebnost
Na velikem silvestrovanju na Tit(ATžm Irgu v Velenju smo tik pred polnočjo razglasili IcloŠnjo naj osebnost- Ta laskavi naslov si je prislužil slikar Ivan Napotnik i/ Šmartnegaob Paki, ki jc bil v igri
Milan Matko, zborovodkinja Danica Pirečnik. predsednica društva diabetikov Romana Praprolnik, zobozdravnica Darinka Susier, kulturnik Drago Seme, slikar .lože Napoinik, zdravnik
z 842. In Romana Praprolnik s 707. glasovi. Finale pa je dobil -lože Napotnik s 1096 glasi>v| (Praprotnikova jih jc dobila 882). Med vsemi, ki so glasovali s kuponi iz Nai^cga časa, smo
Na zdravje Na) osçbn/o^ti leta 2004 Jožetu Napotniku (na sredini)

1





v»
i^i







O


' I
Že tudi nekaj prcj.^njili let, lani ga je Izgubil zelo na tesno. Pravila izborov smo ves čas nekoliko spreminjali, lani na primer smo izbirali naj osebnosti ločeno po občinah Vele nje. Šoštanj inSmarl-no ob Paki, letos pa smo se znova odločili za Izbor cnc osebnosti. V izbor pa smo vključili tudi poslušalce Radia Velenje, ki so glasovali po telefonih v živo v program in SMS sporočil, bralci pa so glasťívali na osmih kuponih. V začetku je bilo v igri več kot 50 imen, v prvih treh krogih smo namreč oblikovali lestviai kandidatov. Nanjo smo uvrstili trinajst oseb, ki so prejele več kot 20 glasov. Ib so bili natakar Gregor Svil lica, poštar Matjaž Rogelj, pevka Anva Omladič, veterinar
Sergej Rus, športnik Vid Kavllčnik, duhovnik Viljem Kaučič in politik Mihael Letonjc. Vsak leden smo z lestvice umaknili nekaj listih kandidatov, ki so prejeli najmanj glas("^v bralcev Nagega časa in poslušalcev Radia Velenje. Vveliki finale sta se uvrstila slikar .Tože NaptMnik
nekatere srečneže tedensko nagrajevali. Tudi letos je bil naJ glavni pokrovitelj Ciorenje. Naj ascbnost leta 2004 Jože Napotnik je izmed vseh, ki ste sodelovali v akciji s kuponi Nagega časa. Izžreba) Bojana I loleška, z Malega Vrha 59 a. ki bo prejel Štedilnik Gorenje.	■
^agrajciK i Ics^^ tediui:
Med tislimi. ki sle glasovali na kuponu številka 8, smo izžrebali iri nagrade ledenskcga pokrovitelja Gaiant Polzela. Kîubi^ke mizice bcxlo prejeli : Valerija Kumar, Slatina 42, Šmartno ob Pakl; Zdenka Potočnik, SlanleUTva Velenje; Marjan Travner Mali Vrh % Šmartno ob Pukl.
Knjige Marte Svetina Gajin količek pa bodo prejeli Alojz Smigi»v-ec. Letu.c 103. Šmartno ob Paki: Katariiiji Z<ílkavíř, Zakotnikova 11. Ljubljana: Katarina Čanc» Cesta Vl/4, Velenje; Franc Kotnik, Mciktwa 4, Velenje, Rozika Kameník. Juníičcva 5. Velenje; Peter Kavšak. Kon'iJka 28, Velenje in Kdvard Drtv, Lokovica 84,
HHI HM j
'cfiia
mts
man
Ai
a