GLASILO KOMBINATA LESNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE LOGATEC 10GAŠKE NOVICE NOVEMBER 1974 5T. 7 Samoupravni problem v luči nove ustave KLl Logatec je izpolni! del ustavne naloge že do konca leta 1973, ko so bjle konstituirane tri TOZD: žaga, stavbno pohištvo in drobno pohištvo. Na podlagi samoupravnega sporazuma so se vse TOZD združile v organizacijo združenega dela KLl Logatec, le-ta pa tudi v sestavljeno organizacijo združenega dela Slovenijales. Neposredni proizvajalci so sprejeli tudi najpomembnejše akte, kot so statuti TOZD, statut delovne organizacije, dopolnitev pravilnika o delitvi osebnih dohodkov v KLl Logatec, upoštevajoč sindikalno listo. Sprejeli smo tudi obvezo, da bomo do konca leta 1974 sprejeli nov samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov, ki naj bi temeljil na novi sistemizaciji delovnih mest. Priprav- • ljamo tudi samoupravni sporazum o izobraževanju, ki bo enotno urejal politiko štipendiranja, nagrajevanja vajencev v gospodarstvu, nagrajevanje praktikantov, stažistov, izredno izobraževanje, dopolnilno izobraževanje ter funkcionalno izobraževanje delavcev. Trenutno pa je v ospredju samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v Mladi organizirani v zvezi socialistične mladine Slovenije V Moravcih pri Murski Soboti je bil od 2. do 4. oktobra •X. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije, ki smo se ga udeležili trije delegati iz Logatca: Mojca Leskovec, Franc Jerina in Janez Turk. Slovesno okrašeno Pomurje je sprejelo 480 delegatov, 200 gostov in-okrog 100 novinarjev. Navzoče so bile tudi delegacije mladih iz bratskih republik in sosednih držav. Kongres se je pričel v veliki dvorani hotela v Moravcih, in sicer z izvolitvijo delovnega predsedstva in komisij. Nato je spregovoril predsednik RK ZMS tov. Ljubo Jasnič o nadaljnji vlogi in akciji ZSMS v izgradnji samoupravne socialistične družbe. V svojem izvajanju se je dotaknil vseh področij delovanja rnladih in poudaril, da se edino z učenjem in delom mladi lahko oddolžimo tov. Titu, Zvezi komunistov, našim narodom in narodnostim, da tako poglabljamo bratstvo in enotnost, enakopravnost, da nadaljujemo revolucijo in pri- spevamo svoj delež k močni in enotni Zvezi socialistične mladine Jugoslavije. Za njim je spregovoril predsednik CK ZKS tov. France Popit, ki je najprej zaželel kongresu veliko uspehov pri dogovarjanju, kako se lotiti nalog, ki smo jih vsi, vsak na svojem področju, dolžni opravljati za še hitrejši razvoj naše samoupravne socialistične družbe. V popoldanskem plenarnem zasedanju je s svojimi referenti sodelovalo 12 razpravljalcev iz vse Slovenije, ki so v svojih referatih spregovorili o vseh področjih mladinskega delovanja. Zvečer so nam mladi, iz soboške občine v dvorani kina v Murski Soboti pripravili svečano akademijo v počastitev IX. kongresa. Naslednji dan je kongres nadaljeval delo v komisijah; delegati so bili razdeljeni v: — komisijo za družbeno ekonomske odnose, kmetijstvo in socialno politiko; (Nadaljevanje na 2. str.) združenem delu, kot najvažnejši delovni-samoupravni akt. Odbor za samoupravno politiko in sindikalna konferenca delovne organizacije ga bosta v kratkem obravnavala in ga nato dala v javno razpravo. Naslednja samoupravna akta, ki sta tudi zelo pomembna, bosta pravilnik o delu samoupravne delavske kontrole, ter pravilnik o varstvu pri delu. Kot je razvidno iz dosedanjega uvodnika, so strokovne službe nared pri oblikovanju in dopolnitvah interne samoupravne zakonodaje. Osrednji problem, ki je trenutno predmet pozornosti vse družbenopolitične dejavnosti, pa je, kako se nova ustava sprovaja v praksi, med drugim tudi v naši delovni organizaciji. Komisija pri občinskem komiteju ZKS Logatec za samoupravno politiko je tudi v KLl Logarec izvedla intervju z našimi delavci. Ugotovitve so pokazale, da bo treba izboljšati obveščanje, da bo bolje zaživela samoupravna delavska kontrola. To so problemi ene vrste, s katerimi se bo. treba vsekakor spoprijeti, poleg teh pioblemov Vsem članom kolektiva iskrene čestitke za praznik republike UREDNIŠTVO pa sO že odprta vprašanja, kot: - vrzel v mehanizmu širšega dogovarjanja in oblikovanja mnenj ter povezovanja delegatov in delegacij znotraj delovne organizacije odnosno navzven v sestavljeni organizaciji združenega dela Slovenijales ali v skupščinskem sistemu v občini Logatec; - druga šibka točka je usposabljanje članov, ki so angažirani v samoupravnem sistemu, tu se čuti potreba po širšem dolgoročnem načrtovanju izobraževanja; - eden od bistvenih problemov je tudi nepoznavanje nove ustave, v katero je uprta vsa interna zakonodaja v delovni organizaciji. Današnji samoupravljalec se mora oborožiti z vsem tem znanjem, da bo kos svojim nalogam, predvsem pa je važno, da bo pri obravnavi problemov imel pravilne in enotne poglede, ko se bo odločal za poslovne in druge odločitve, zato ni odveč, če seznanimo člane naše delovne skupnosti, da bodo strokovne službe pripravile ustrezne programe, ki jih bomo skušali realizirati v zimskem času. IVAN OŠTIR M. 1 I Sindikat občine Logatec pred 8. kongresom ZSS V mesecu oktobru smo bili priča razgibani predkongresni aktivnosti v vseh organih in organizacijah Zveze sindikatov Slovenije, ki pomeni sestavni del priprav na VIII. kongres ZSS; ta bo 7. in 8. novembra v Celju. S tako široko dejavnostjo je bila darja prvič v zgodovini slovenskih sindikatov možnost slehernemu članu sindikata, da s svojimi predlogi in pripombami prispeva svoj delež k uspehu tega kongresa in s tem tudi k večji zavzetosti sindikatov pri uresničevanju interesov delavcev ter uveljavljanju novih samoupravnih odnosov na vseh področjih združenega dela. V naši občini je predstavljala začatek aktivnosti predkongresna konferenca v začetku oktobra. Udeležili so se je delegati obeh konferenc: lesne industrije in gozdarstva, vzgoje in izobraževanja, člani IO OOS ter predstavniki ostalih družbenopolitičnih organizacij. V svoji sredi so logaški sindikati pozdravih tov. Mitja ŠVABA, predstavnika RS ZSS. Glavni točki dnevnega reda sta bih obravnava kongresnih dokumentov ter izvolitev delegatov za VIII. kongres ZSS in VII. kongres ZSJ. V razpravi so bili podani dopolnilni predlogi h kongresnemu gradivu, in sicer: - potreba po še konkretnejši opredelitvi samoupravljanja kot ^ sestavnega dela našega sistema; - zahtevam sindikatov je treba dati večji poudarek pri konstituiranju DO na ustavnih načelih; - posvečati je treba večjo skrb delegatskemu sistemu, načrtnemu in usklajenemu delovanju delegatov ter njihovemu usposabljanju; - potreba po beneficiranju delovne dobe na delovnih mestih, kjer ni mogoče izboljšati delovnih pogojev. Seveda pa je razprava pokazala na čisto konkretne probleme, s katerimi se srečujejo člani sindikata pri vsakodnevnem delu v OZD in TOZD: - nekatera vprašanja s področja samoupravljanja, - problematika nadurnega dela in OD, -beneficirana delovna doba delavcev v železniški dejavnosti. - samoupravna delavska kontrola ter načini delovanja. Udeleženci predkongresne konference so izmed kandidatov, ki jih je po navodilih in ključu za izvolitev predlagala konferenca lesne industrije in gozdarstva, izvolili delegata za VIII. kongres ZSS Ivo Sparen-blek in za VII. kongres ZSJ Igorja 'Ciglariča, oba zaposlena v KLI Logatec. Pretekli teden je v logaških OOS potekala zelo živahna dejavnost. Sklicani so bili članski sestanki, na katerih so člani obravnavali kpngresno gradivo, poleg tega pa tudi aktualna vprašanja z lastnega delovnega področja. Članski sestanki so imeli do neke mere značaj referendumov, ker je šlo za obravnavo statutarnega dogovora, ki bo s sprejemom 2/3 članstva OOS postal enotno veljaven dokument vseh organov, organizacij in Zveze sindikatov. V največji OZD v KLI so delavci temeljito razpravljali o dokumentih, obenem pa tudi o lastni problematiki. Naj vam v grobih oblikah prikažemo vprašanja in pripombe OOS na svojih članskih sestankih. OOS Kmetijska zadruga: - vojaški rok naj bi se prištel v delovno dobo; - delovna doba naj bi se skrajšala od 40 na 35 let za moške in od 35 na 30 let za ženske. OOS Železniška postaja: - smotrneje je treba urediti nočno in nedeljsko delo; - ustrezno priznavanje beneficirane delovne dobe; - vprašanje nizkih OD in s tem povezane pokojnine. OOS Nadzorništvo proge: - potreba po priznavanju beneficirane delovne dobe delavcem, ki delajo v turnusih, in progo vzdrževalnim delavcem, ki delajo v slabih vremenskih in varnostnih pogojih dela. OOS Komunalno stanovanjsko podjetje: - zastarelost samoupravnih sporazumov v gradbeništvu glede nagrajevanja in delitve OD; - dohodek iz nadurnega dela ne bi smel ukinjati otroškega dodatka, - nadurno delo naj se upošteva v pokojninsko osnovo; - upoštevanje nadur v. delovni dobi; OOS Osnovna šola Gor. Logatec: - pomanjkanje stanovanj odločilno vpliva na zaposlovanje prosvetnega kadra, zato je treba pospešeno reševati to vprašanje; soglašajo z dokumenti in pozdravljajo povečano aktivnost na področju sindikalnega delovanja. OOS Osnovna šola Dol. Logatec in Vzgojno varstveni zavod: - nadurno delo naj se šteje v pokojninsko osnovo, ker so prosvetni delavci prisiljeni delati nadure; - zaradi pomanjkanja prosvetnega kadra dajati vso podporo izrednemu študiju prosvetnih delavcev. OOS Mercator: - vprašanje delovnega časa v trgovinah - proste sobote -popoldan; OOS GO Logatec: - priznanje beneficirane delovne dobe gozdnim delavcem, ki delajo v težkih pogojih dela; - nadurno delo ne sme ukinjati otroškega dodatka - večja skrb rekreaciji delavcev; - zavzeti se je treba za večjo produktivnost. OOS Vzgojni zavod Gor. Logatec: - upoštevati socialno varnost delavca in zaščito standarda; - za priznavanje beneficirane delovne dobe upoštevati poleg težkih pogojev tudi psihične obremenitve; - samoupravni sporazumi b OD upoštevajo preveč samo formalne zahteve: stopnja izobrazbe, leta službe ; - večja skrb turističnim objektom za delavce; - treba je upoštevati vlogo in pomen delavskih univerz in določiti njihov status ob ostalih izobraževalnih ustanovah. Na osnovi osnutkov sklepov, pripomb, predlogov in predlaganih sprememb vseh OOS Slovenije bo VIII. kongres ZSS sprejel take sklepe, ki bodo konkretno opredelili naše naloge in odgovorno vlogo sindikatov ter s tem delavskega razreda pri razreševanju vseh zadev, na samoupravnih osnovah. Občinski sindikalni svet Logatec Niko GLAVATOVIC Mladi organizirani v zvezi socialistične mladine Slovenije (Nadaljevanje s 1. str.) - komisijo za vzgojo in izobraževanje, - komisijo za organiziranost in razvoj, statut, kadrovsko politiko in mednarodno dejavnost, - komisijo za krajevne skupnosti, specializirane organizacije in J L A. Zadnji dan kongresa je bilo zopet plenarno zasedanje. Po uvodnih poročilih predsednikov komisij o delu posameznih komisij je kongres soglasno sprejel poročilo o delu RK ZMS in zveze skupnosti študentov Slovenije v obdobju med dvema kongresoma. Delegati smo prav tako soglasno sprejeli statut ZSMS, s katerim smo se mladi zavestno združili v enotno organizacijo, ki bo skupno z drugimi republiškirhi in pokrajinskimi konferencami sestavni del nove enotne ZSMJ. Mladi delavci, kmetje, študentje in dijaki ter mladi v specializiranih organizacijah smo tako uresničili cilje tretje konference ZKJ. Nato smo sprejeli resolucijo in akcijski program do leta 1976. V resoluciji in akcijskem programu mladi opredeljujemo naloge na vseh področjih našega delovanja. Kongres je kadrovske priprave ocenil kot politične akcije, kot sestavni del boja mlade generacije za nove odnose » novi ZSMS. Izvolili smo prvo republiško konferenco ZSMS, ki šteje 109 članov, ki so izvolili 35-člansko predsedstvo republiške konference. Za sekretarja nove ZSMS je bil izvoljen Zdenko Mali iz Kranja, za predsednika pa Ljubo Jasnić iz Jesenic. Ob koncu kongresa smo udeleženci poslali predsedniku republike pozdravno pismo in posebno izjavo v zvezi s položajem naših manjšin v Avstriji JANEZ TURK Predkongresna aktivnost osnovne sindikalne organizacije KLI Rezultati gospodarjenja v devetih mesecih letos V vseh osnovnih organizacijah sindikata Kombinata lesne industrije Logatec so delavci -člani sindikata razpravljali o dokumentih za VIII. kongres in razpravo povezovali s svojimi lastnimi težavami. V razpravi so izrazili bojazen za jutrišnji dan in to predvsem v osnovni organizaciji sindikata TOZD Drobno pohištvo, proizvodnja obešalnikov in stolov, ki vse svoje izdelke izvaža na ameriški trg, ta pa je prav v zadnjem času občutno zmanjšal dobavne količine. V razpravi so tudi poudarili, da je to širši problem, problem vseh proizvajalcev kolonialnega pohištva v Sloveniji in v Jugoslaviji, vseh, ki i/važajo svoje izdelke na ameriški trg. Zato je nujno potrebno, da v to vprašanje poseže celotna jugoslovanska družba, ki naj.s svojimi takojšnjimi ukrepi omili nastalo situacijo v lesni industriji. V isti osnovni organizaciji sirtdikata so odločno zavrnili stališča, da bi bila gornja meja osebnega dohodka 13.000 din, če pa vemo, da je osebni dohodek našega delavca še marsikje le 1.800 din. Prav sindikati so poklicani za to, da odpravljajo take anomalije v naši družbi. V nadaljnji razpravi so se OO sindikata KLI i dotaknile vprašanja gradnje stanovanj in še naprej odločno podpirajo družbeno gradnjo. Beseda je stekla tudi o večji produktivnosti dela o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, v tem smislu, da bo delavec resnično o teh vprašanjih odločal sam. V bodoče je treba posvetiti večjo pozornost otroškemu varstvu in v tej zvezi pospešiti gradnjo varstvenih ustanov. Sindikati so temeljito razpravljali o uveljavljanju samoupravnih interesnih skupnosti in poudarili, daje treba v teh skupnostih formirati ustrezne strokovne službe, če hočemo, da bo delo steklo. Obenem pa so razpravljalci zahtevali, da se v bodoče več poroča, kako so sredstva uporabile posamezne SIS/ • RIMKilJ .11 RMAN Obisk kanadske delegacije Obračun doseženih rezultatov gospodarjenja za letošnje tričetrtletno obdobje je zadovoljiv. Fizični obseg proizvodnje je po dinamiki plana presežen za 9 %. Celotni dohodek je realiziran v vrednosti nad 180 milijonov dinarjev, kar je za 36 % več od enakega obdobja lani. Primerjalno z letnim planom pa je po dinamiki vrednostno presežen za 12 %. Akumulativnost je realizirana nad planirano dinamiko. Dejstvo pa je, da se kljub ugodnim doseženim rezultatom ob izpolnjevanju in preseganju fizičnega in vrednostnega plana ugotavlja, da trend materialnih stroškov hitreje narašča kot celotni dohodek. To pa pogojuje dokaj visoka inflacijska stopnja, ki vpliva na rast cen surovinam in reprodukcijskemu materialu, ki so se povečale na 50 in več odstotkov. Nasprotno temu pa vemo, da so prodajne cene našim proizvodom na domačem trgu zamrznjene. Iz tega sledi jasen dokaz, da na osnovi takih pogojev gospodarjenja rentabilnost upada. V znatni meri so se v tem letu povečale tudi zakonske in pogodbene obveznosti, ki jih plačujemo po novih družbenih samoupravnih dogovorih o financiranju splošne in skupne porabe. Obveznosti naraščajo kljub resolucijam in dogovorom o razbremenitvi gospodarstva in obvezi, da bo poraba počasneje naraščala kot celotni družbeni proizvod v naši republiki. Vsa takšna gibanja se odražajo v manjši stopnji pokritja ter v zmanjšani stopnji akumulacije in končno v manjšem ostanku dohodka. Kljub vsem navedenim težavam, ki so več ali manj negativno vplivale na našo dosedanjo poslovnost, so temeljne organizacije združenega dela s svojo prizadevnostjo po posameznih kategorijah dosegle različno dinamiko rasti ter v glavnem realizirale zastavljene planske cilje. TOZD - Žaga je fizični obseg proizvodnje po planu presegla za 23 %. Po vrednostnem obsegu pa je plan presežen za 39 %. Primerjalno z enakim lanskim obdobjem pa je realizacija večja za 55 "/c Na uspešno izpolnjevanje planskih zadolžitev je ugodno vplivala redna preskrba s hlodovino, za kar se je kazala tudi občasna potreba po uvedbi troizmenske-ga dela na žagalnici. Da bi tudi v prihodnje proizvodnja normalno potekala, bo treba zagotoviti kontinuirano dobavo hlodovine iglavcev in listavcev, s tem bo tudi vzporedno zagotovljena preskrba z žaganim lesom za nadaljnjo finalno predelavo v končne izdelke. TOZD - Drobno pohištvo je po količinsko-fizičnem obsegu plan proizvodnje presegla za 1,4%. Primerjano z enakim lanskim obdobjem pa je proizvodnja večja za 5,6 %. Vrednostni obseg prodaje dosega raven plana. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa je prodaja večja za 28(%. Akumulativnost jc na meji rentabilnosti, torej je dokaj nizka in ne zadovoljuje trenutnih potreb za razširjeno reprodukcijo ter modernizacijo. Vzroki za tako stanje pri tej TOZD so v povečanih nabavnih cenah, reprodukcijskem materialu, medtem ko se prodajne cene končnim izdelkom na zunanjem trgu niso povečale, zlasti ne na ameriškem, kamor se predvsem usmerja prodaja. K poslabšanju tržnih razmer v izvozu je v precejšnji meri vplivala tudi nizka tečajna vrednost dolarja v prvem polletju: v zadnjem času pa se je vrednost dolarju povečala za cca 8 Zaskrbljujoč pa je problem za nadaljnjo prodajo kolonialnega pohištva na ameriški trg spričo gospodarske recesije v ZDA. Ta pojav se občuti že sedaj, ko ameriški kupci neredno naročajo odpremo proizvodov. Za odpravo te neugodne tržne situacije ter za izboljšanje poslovnosti bo treba primerno ukrepati v TOZD in na ravni celotne delovne, organizacije pa tudi izven nje. TOZD - Stavbno pohištvo, ki vključuje v svoj sestav delovne enote: Plastiko, Hrušica, Stavbno pohištvo in montažo oken, je fizični obseg proizvodnje po dinamiki plana presegla za 21 7', primerjalno z enakim lanskim obdobjem pa je večji za 7 %. Po vrednostnem obsegu pa je plan prodaje presežen za 14 %, prodaja pa je večja za 37,6Prav tako je bil dosežen pozitiven finančni efekt pri vseh delovnih enotah razen pri DE plastiki, ki je na meji rentabilnosti, vendar z novo odobritvijo višjih prodajnih cen roletnim izdelkom je pričakovati, da bo do konca leta dosežen ugodnejši finančni rezultat. Čeprav je bil pri stavbnem pohištvu v obravnavanem ob- (Nadaljevanje na 4. str.) Rezultati gospodarjenja Jugobanka podpira v devetih mesecih letos naše investicijske načrte (Nadaljevanje s 3. str.) dobju dosežen določen napredek, vendar pa ni povsem zadovoljiva prodaja izdelkov na domačem in tujem trgu. Zlasti je letos povsem odpadel izvoz oken v Zahodno Nemčijo zaradi gospodarske stagnacije na nemškem trgu. Tako se je za vso neizvozeno količino oken povečala količina zalog, ki naj bi jo ponudili na domači trg. Ker tudi na domačem trgu prodaja ne poteka po zaželenih predvidevanjih, se dogaja, da proizvedene količine oken hitreje naraščajo kot pa prodaja. Da bi se to neskladje uredilo, bo treba v večji meri kot doslej angažirati trgovsko mrežo SOZD ..SLOVENUALES". v sestavu katerega je tudi naše podjetje. Po drugi strani pa je treba pospešiti lastno maloprodajo ter prodajo gradbenim in drugim podjetjem. DSSS - Pomožne dejavnosti opravljajo v glavnem interne storitve za potrebe proizvodnih TOZD. Fizični obseg proizvodnih storitev so dosegle nekoliko nad planom. Po vrednosti pa je realizacija pod dinamiko plana za 17.3%. Primerjalno z enakim obdobjem lani pa je večja za 38,5 %. Ker so pomožne dejavnosti v pretežni meri vezane na interne storitve, za proizvodne TOZD lahko pričakujemo, da bodo planske obveze do konca leta realizirane. V spremstvu predstavnika SOZD SLOVENIJALES dr. Reicherja. namestnika gen. direktorja, je bila konec septembra 1974 v našem podjetju na obisku 11-članska kanadska delegacija, ki so jo sestavljali predstavniki vladnih institucij, industrije in združenj pohištvene industrije Kanade. Ogledali so si žagalnico, proizvodnjo stavbnega in drobnega pohištva, nakar so se pogovarjali s predstavniki podjetja. Delegacijo je posebej zanimal način dela, zlasti so bili presenečeni nad tempom dela v TOZD drobno pohištvo. Zanimali so se za samoupravljanje in odločanje ter vodenje finančne politike. Od nas jc delegacija odšla še v IZVOZ Izvozna realizacija v dolarski vrednosti za devet mesecev letos je presegla 3,8 milijonov dolarjev, kar je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 6,3 % več. v dinarski vrednosti pa za 4,6 %. Po dinamiki plana po dolarski vrednosti je nižja za 13,8%, po dinarski vrednosti pa za 16 %. Da plan izvoza ni bil v celoti realiziran, je vzrok v prekinjenem izvozu oken v Zahodno Nemčijo. Prav tako je b.l izvoz kolonialnega pohištva v ZDA nekoliko manjši od predvidenega plana. Na vrednostno zmanjšanje izvoza je vplivala tudi valutna sprememba tečaja kot devalvacija dolarja. Bistvo upadanja izvoza pa je v tem. da se na zunanjem trgu trenutno pojavlja gospodarska stagnacija, ki ovira kupno moč. Zaradi tako nestabilnih pogojev gospodarjenja, kijih doživljamo letos, zlasti v izvozu, pada rentabilnost našega poslovanja. Čeprav vemo. da trenutno v izvozu ne dosegamo zaželenih rezultatov, vendar pa moramo kljub temu v bodoče skrbeti za našo čimvečjo učinkovitost na vseh področjih in se boriti za konkurenčno sposobnost na zunanjem trgu. Rudi Lipovec cerkniški „Brest" in v pivški „Javor". Nekoliko dni za tem nas je prav tako v spremstvu dr. Reicherja obiskala 2-članska južno vietnamska vladna delegacija s predstavnikom našega poslanstva. Ta si je tudi ogledala vse naše proizvodne temeljne organizacije združenega dela. Po ogledu so se gostje pogovarjali z našimi predstavniki o načinu našega samoupravljanja in o vodenju poslovanja ter finančne politike. R.L. Na naše povabilo so nas v preteklem mesecu obiskali predstavniki Jugobanke iz Ljubljane, dipl. inž. Milan Vo-glar, v.d. glav. direktorja Marjan Lenarčič, dipl. oec. pomoč, glavn. direktorja in Martin Lubej, dipl. oec. direktor sektorja za investicije. Poleg teh so bili na razgovor povabljeni še predstavniki SLOVENIJAI I S generalni direktor Anton Pet-kovšek, pom. gen. direktorja Janez Kožuh in pomočnik gen. direktorja ing. Rudi Kremesec. V razgovoru so se-prisotni seznanili z razvojnim programom podjetja, vzporedno s tem pa tudi potrebami po investicijskih vlaganjih za leto 1974, 1975 in 1976. Na osnovi že izdelanih in predvidenih investicijskih programov, ki se nanašajo na izpopolnitev in modernizacijo ter na povečanje proizvodnih kapacitet v proizvodnih temeljnih organizacijah zdru- V poslpvnem procesu so zelo važen dejavnik obratna sredstva. Vezava teh se je v primeri z. enakim lanskim obdobjem povečala za 44 %. Ce pa to povečanje primerjamo z. rastjo celotnega dohodka, ugotovimo, da je vezava obratnih sredstev po vrednosti sorazmerno v večjem vzponu za 8 odstotkov od celotnega letošnjega dohodka. Na tako veliko angažiranje obratnih sredstev je vplival povečan obseg zalog reprodukcijskega materiala, polizdelkov in končnih izdelkov. V znatni meri pa so tej rasti pripomogle tudi višje nabavne cene materialu. Od skupne vezave obratnih sredstev predstavljajo v strukturi po vrednosti največjo angaži- ženega dela, znaša investicijska vrednost kakih 180 milijonov din. Za realizacijo predvidenih investicijskih vlaganj jc predvideno, da bi se vrednost proizvodnje več kot podvojila; po zaključku vlaganj naj bi znašala kakih 450 milijnovo. Prodajo proizvodov ob povečanem obsegu proizvodnje zagotavljajo predstavniki v celoti. Načelno so vsi navzoči soglašali s predloženim razvojnim in investicijskim programom. Za realizacijo tega pa je treba izdelati plan letne dinamike investicijskih vlaganj ter podrobno finančno konstrukcijo glede na vire financiranja. Sklep je bil sprejet tudi v tem smislu, da se elaborat z zahtevkom izdela za celotno investicijsko vrednost, ki bi ga naj predložili Jugobanki Ljub- -Ijana. RUDI LIPOVI < ranost terjatve do kupcev, ki znašajo 48,8 %. Primerjalno z enakim lanskim obdobjem so se terjatve do kupcev povečale za 80%. Na ta nenormalni pojav rasti vezave obratnih sredstev vpliva preusmeritev večje prodaje izdelkov na domači trg. Ker pa naše gospodarstvo vsebolj postaja insolventno in nelikvidno, izvirajo iz tega tudi posledice v znatni rasti terjatev do kupcev, zlasti zato. ker na domačem trgu časovno dosegamo daljše in slabše plačilne pogoje, kot jih dosegamo z izvozom. Vsa ta dejstva vplivajo na zmanjšanje koeficienta obračanja kapitala, slabijo likvidnost in ekonomičnost poslovanja. Dopisuj I« v »LOGAŠKE NOVICE« - HONORIRAMO Tuje goste zanimajo naši samoupravni odnosi Vezava obratnih sredstev — nelikvidnost Zaposlenost in osebni dohodek KLI zaposluje sedaj 1081 delavcev, kar pomeni, da je številčna zaposlenost na ravni predvidenega plana. V primeri z enakim obdobjem lani pa se je število zaposlenih povečalo za 6,2 %. Glede na povečanje števila zaposlenih se produktivnost bistveno ni povečala; ostala je na ravni preteklega obdobja. Izplačani neto osebni dohodki so se gibali od. najmanjšega 1.661 din do največjega 7.322 din. torej v razmerju I : 4.4. Po izračunani distribuciji pa je prejelo izplačani neto osebni dohodek: od 1601 do 2.000 din 143 delavcev od 2001 do 2.500 din 548 delavcev od 2501 do največ 7.322 din 264 delavcev Iz tega sledi, da je največja frekvenca neto osebnega dohodka po številu zaposlenih v razponu od 2.001 do 2.500 din, kar predstavlja 57,4 %. Prav tako ni manjšega neto osebnega dohodka pod 1.600 din. V teh razponih so prejeli delavci osebni dohodek, ki so delali v mesecu najmanj 160 do 200 ur, delavci, ki so delali manj, so iz tega izračuna izvzeti. Gibanje poprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega po TOZD in DSSS. Iz tabele je razvidno, da osebni dohodki na zaposlenega naraščajo hitreje kot pa produktivnost. S stališča rasti življenjskih stroškov je to povečanje osebnih dohodkov do neke mere utemeljeno in upravičeno, vendar pa mora biti rast osebnih dohodkov usklajena z rezul-" tati dela, kar nam tudi nalagajo načela samoupravnega spora- zuma lesne industrije in naši interni akti. Za realizacijo takih načel bo pa treba v prihodnje ustrezno ukrepati, da bi bila rast osebnih dohodkov odvisna od proizvodnje, ter od akumu-lativnosti po temeljnih organizacijah združenega dela. Rudi 1 ipovec Planirani mes. Doseženi mes. Doseženi mes. l,n d c k s osebni dohodek osebni dohodek osebni dohodek 4 ! 2 4 . j TOZD IN DSSS * za leto 1974 za 9 mes. 1973 za 9 mes. 1974 1 2 3 4 5 6 TOZD Žaga 1.728 2.106 2.383 138* 1 13 TOZD Dr. poh. 1.778 1.768 2.1 14 111 1 19 TOZD SP-plastika 1.700 1.862 2.804 165 1 51 TOZD SP-montaža 1.880 2.066 2.307 123 ■ ! 12 TOZD SP-st. poh. 1.614 1.816 2.308 143 1 27 TOZD SP-Hrušica 1.538 1.757 2.316 150 1 32 DSSS-pom. dejavn. 2.477 2.382 2.752 III 1 16 DSSS-skupna upr. 2.642 2.747 3.278 124 1 19 Skupaj za podj. 1.924 2.001 2.359 123 1 IS Neposrednost v vsebini samoupravljanja Nova zvezna in na njej temelječa republiška ustava sta delovnim ljudem dali pravno podlago za preorganiziranje gospodarskih temeljev naše samoupravne socialistične družbe. V organizacijskem oblikovnem smislu predstavljajo to preorganizacijo temeljne organizacije združenega dela. v vsebinskem pogledu pa gre za mnogo več, gre za nove zgodovinske družbene kvalitete, ki pomenijo uresničevanje vizije velikih duhovnih teoretikov socializma Marxa. Engelsa in Lenina. Zvezni in republiški Zakon o medse bojnih razmerjih delavcev v združenem delu In 0 delovnih razmerjih med delavci zasebnimi delodajalci sta delovnim ljudem dala izhodišča in usmeritve, na podlagi katerih si delovni ljudje s samoupravnimi sporazumi sami urejajo medsebojna razmerja v združenem delu. S tem so odpravljena Klasična delovna razmerja (ostajajo le še na področju zasebnega obrtništva), s čimer je preseže-"<> tudi Se do včeraj v praksi živeče protislovje, ki je obstajalo v družbeni lastnini proizvajalnih sredstev in sredstev za delo na eni in klasičnih delovnih razmerjih na drugi strani. Prav to, čemer v teoriji pravimo svoboda dela. je tisto, kar pomeni uresničevanje vizije teoretikov socializma in prav to predstavlja prvo in zato zgodovinsko zmago delavskega razreda v svetu in s tem novo. nadvse pomembno družbeno kvaliteto. Delavci TOZD ' Valkarton Logatec smo bili vseskozi najtesneje povezani z vsemi družbenimi dogajanji, ki so jih sprožili že amandmaji k ustavama i/ leta 1963. V procesu ustanavljanja TOZD smo aktivno uporabili ustavno pravico neposredne samouprave ter tvorno sodelovali pri nastajanju, oblikovanju in sprejemanju samoupravnih aktov. Ti nam danes že služijo kot pravna ureditev TOZD v OZD KTL Ljubljana in SOZD „Združeno podjetje slovenske papirne industrije Ljubljana". Sprejeti so: Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo KTL, Samoupravni sporazum o razdelitvi sredstev KTL na temeljne organizacije združenega dela, Samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela „Združeno podjetje sloven- ske papirne industrije". Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu KTL. dalje Statut OZD KTL, Statut TOZD Valkarton KTL n.sol.o. Logatec in Pravilnik o organizaciji in delu samoupravne delavske kontrole KTL. Pri sprejemanju naštetih samoupravnih aktov smo v zakonskem postopku za sprejem dali poseben poudarek javni razpravi, ki je tekla v osmih samoupravnih delovnih skupinah tako, da je bila zagotovljena neposrednost in s tem vpliv delavcev na vsebino samoupravnih aktov. Še posebno skrb pa smo posvetili pripravi in vsebinskemu oblikovanju Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu TOZD Valkarton KTL n.sol.o. Logatec. Prvi osnutek je v pripravljalnem postopku za sprejem doživel vrsto sprememb. Usklajen z republiškim zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, je bil v javni razpravi po samoupravnih delovnih skupinah, kjer smo delavci združenega dela dali še zadnjo „piko na i" ter nato predlog sporazuma določili na zboru delavcev dne 7. 8. 1974. Podpisovanje sporazuma smo v smislu 5. člena Zveznega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu imeli II. oktobra. Po zboru delavcev, na katerem smo obravnavali poslovanje TOZD Valkarton in poslovanje OZD KTL v avgustu ter se seznanili z gospodarsko-tržno situacijo, ki z vsemi svojimi inflacijskimi pritiski vpliva tudi na gospodarjenje v naši TOZD, smo ' vsi delavci, brez izjeme podpisali določeni predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih. Tako smo razen pravic, ki nam izhajajo iz dela, sprejeli nase tudi obveze in odgovornosti, na katere pa smo zavestno pristali, saj smo. jih v sporazumu zapisali sami. izhajajoč iz pravice, ki nam jo daje družbena lastnina nad proizvajalnimi sredstvi in sredstvi za delo. Presežena je delavčeva podrejenost monopolu lastnika proizvajalnih sredstev in s tem dosežen nov, najpomembnejši korak k dokončni osvoboditvi dela. MS Pot k medsebojnemu zbliževanju naših delavcev Ko smo lani slavili 20-letnico obstoja delovne organizacije, smo prvič po dolgih letih spet podelili priznanja našim jubilantom. Tedaj, ob svečanem srečanju, je vzniknila tudi ideja, da so takšna srečanja kolektiva koristna in primerna oblika za spoznavanje sodelavcev, spoznavanje težav, v katerih živijo in delajo posamezniki, ter za razgovore o nadaljnjem uspešnem sodelovanju. Ko se je letos pripravljal pravilnik o priznanju statusa jubilanta, je bila ponovno sprejeta ideja za srečanje vseh delavcev. Za mesto srečanja pa so delavci izbrali Kališe, ne samo zaradi naravnih lepot, temveč tudi zato, ker so bile Kališe pomembno zbirališče partizanov med vojno. Tudi datum za izvedbo srečanja ni bil določen naključno, temveč je sovpadal s prireditvijo ob občinskem prazniku občine Logatec. Izvedba srečanja je bila poverjena industrijsko gasilskem društvu delovne organizacije, ki se je že lani izkazalo z organizacijo republiškega gasilskega tekmovanja lesne industrije ter pri organizaciji proslav ob 20-letnici delovne organizacije KLI. Na srečanje kolektiva so bili vabljeni tudi vsi naši upokojenci, pa tudi za ostale, ki jih je zvabil lep jesenski dan v naravo, je bilo preskrbljeno. Čudovito vreme je privabilo v Kališe vsakega člana kolektiva, ki le ni imel kakega izredno nujnega zadržka. Po svečani podelitvi priznanj in kratkem kulturnem programu, v katerem sta sodelovala osnovna šola in Logaški oktet, se je pričela zabava, ki je trajala pozno v noč. Kako so bili zadovoljni z organizacijo srečanja in kaj si v bodoče ob takih praznovanjih še želimo, smo povprašali nekatere jubilante in člane delovne organizacije. Njihovo mnenje bomo objavili v prihodnji številki. Na koncu lahko rečemo, da dejavnost industrijskega gasilskega društva zasluži res posebno pohvalo, saj so v zadnjem času izpeljali vsa pomembna srečanja kolektiva, in tako lahko želimo s takšnimi srečanji še nadaljevati. ALBIN ČUK \_._/ Skupina delavcev, ki so že dvajset let v podjetju f Deset- in dvajsetletniki Oktet Logatec Srečanja na Kališu seje udeležilo veliko članov kolektiva w Štipendije zlasti deficitarnim poklicem V septembru letos so predstavniki organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij podpisali samoupravni sporazum o štipendiranju učencev v občini Logatec. Vsi podpisniki tega sporazuma so dolžni od 1. 7. 19.74 dalje odvajati iz dohodka 0,5 % od bruto osebnih dohodkov. Tako smo formirali solidarnostni, sklad štipendiranja. Iz tega sklada bomo štipendirali učence in študente, ki se šolajo za poklice, ki so v-naši občini deficitarni. Poleg teh pa bomo predvsem štipendirali še učence in študente delavskih in kmečkih družin z nizkimi osebnimi prejemki, ki nimajo možnosti prejemati štipendij v organizacijah združenega dela. Vsak, ki bo prejel štipendijo iz tega skla- da, bo moral podpisati pogodbo' o štipendiranju, ki jo bomo dosledno izvajali. S temi solidarnostnimi združenimi sredstvi bo upravljala skupna komisija pri občinski skupščini Logatec, ki je sestavljena iz delegatov, podpisnikov tega sporazuma. Politiko te komisije izvaja 7-članski izvršni odbor, ki podeljuje štipendije posameznim prosilcem. Naloge skupne komisije podpisnikov so razpisane v Pravilih o delu skupne komisije za sklajevanje in izvajanje samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in Mu* dentov v občini Logatec. Delegacijo komisije in izvršnega odbora za štipendiranje sestavljajo: Polde Novak KSP, Viktor Šen t KLI L&gatec, Ivan Pore-doš ,Valkarton. Anton Lipo- vec - GG Logatec, Valerija Mugarle - Mercator, Marija Petkovšek - OŠ Dol. Logatec, Bernarda Račnik OŠ Gor. Logatec, Tilka Trpin - WZ Dol. Logatec, Otmar Oblak -uprava SO Logatec, Janez Smole OK SZDL Logatec, Janez Loštrek - OK ZKS Logatec, Alenka Šušteršič - ZMS Logatec, Franc Jerina ml. — ZMS Logatec, Remigij Jerman ObSZS Logatec, Marija 2elj-ko - TKS Logatec, Božena Pekarović - TSOV Logatec, Tomo Kobasič Zavod za zaposlovanje delavcev. V izvršni odbor pa so izvoljeni: • Remigij Jerman - predsednik, člani pa so: Franc Jerina ml., Ivan Poredoš, Bernarda Račnik, Otmar Oblak. Po predlogu republiške komisije naj bi izvršni odbor štel najmanj 7 članov, zato bomo na prihodnji seji skupne komisije izvolili še 2 člana. Prva seja skupne komisije in izvršnega odbora je bila v začetku oktobra. Na tej seji je bil za predsednika komisije in izvršnega odbora izvoljen tov. Remigij Jerman. Na drugi seji komisije in izvršnega odbora, ki bo prav tako v oktobru, bodo podeljene štipendije. Kriteriji za podelitev štipendij so: - osebni dohodki staršev, - premoženjsko stanje v družini, - število otrok, ki se šola v ■ družini. - učni uspeh štipendista (učenca, študenta), - socialne razmere v družini, - mnenje šole in mladinske organizacije. REMIGIJ JERMAN GENERALMAJORJU JOŽETU NAGODETU V SPOMIN . Na pogrebni svečanosti 25." oktobra v Rovtah, na kateri sta sodelovala tudi urmadna godba in pevski zbor I Vrhnike,so se od pokojnega gcncralmajorja Jožeta Nagodeta poslovili vojaki, oficirji, generali ter občani iz bližnje in daljne okolice. Od pokojnika so se poslovili v imenu jugoslovanske armade generalmajor Franc Cernugcl, v imenu skupščine občine Novo mesto pa predsednik te občine; v imenu družbenopolitičnih organizacij in občanov občine Logatec pa je spregovoril predsednik ZB NOV Franc Jerina, čigar nagovor v celoti objavljamo. V Rovtah pri Logatcu so pospremili na zadnjo pot general majorja Jožeta Nagodeta Vsak dan se rojevajo nova življenja. Vsak dan se dopolnjuje železni zakon narave, ki rojenemu odčrtava čas življenja. Ta čas pa se je zelo prezgodaj končal zate, naš Jože, generalmajor JLA, prvoborec, komunist, lovec, preprost in skromen tovariS. Rodil si se dvajsetega februarja 1926 v kmečki družini v Podpesku; bilo vas je enajst otrok. Oče in mati sta bila zelo napredna in kljub težavam takratnega časa sta tebe, tvoje brate in sestre vzgajala v naprednem duhu. Tvoja otroška leta so bila težka, Podobna vsem malim ljudem tedanjega režima, zato se tvoji družini in tebi ni bilo težko odločiti, kam 1941. leta. Ko je val okupatorske vojske Pregazil našo domovino in zasužnjil vsako ped slovenske zemlje, je Plečnikova- domačija stala na br» niku rodne grude za pravico svobodo. Klicu domovine si se odzval kot °trok, star šele 15 let. Z vstopom v narodnoosvobodilno borbo se je začela tvoja bogata razvojna pot, v kateri si se razvil iz petnajstletnega borca v obveščevalca, oficirja drugega Notranjskega odreda, postal sr član Zveze komunistov. Zaradi uspešnega razvoja narodnoosvobodilnega gibanja v Dolomi-lih in uspehov drugega Dolo- in mitskega bataljona na območju naših krajev se je razbesneli okupator poleti 1942 maščeval nad tvojo rojstno vasjo Praprotnim brdom in Podlipo. Oropana in požgana je bila tvoja domačija, mati in oče ter sestre Jožefa, Pavla, Jelka in Slavka pa so bili odgnani v internacijo, ti, brata Franc in Ciril pa ste v vrstah partizanskih odredov NOV nadaljevali borbo za dokončno osvoboditev naše domovine. Ko je sodišče OF zaradi narodnega izdajstva obsodilo bana NATLAČENA na smrt, je tvoj brat Ciril padel kot talec ob zidu Poljanske gimnazije v Ljubljani. Sestra Slavka je morala darovati svoje mlado življenje na tuji zemlji v koncentracijskem taborišču GONARS. Brat Franc pa je žrtvoval svoje mlado življenje v vasi Bata pri Grgar-ju na pragu svobode. Žrtve tvojih najbližjih in tvoje osebne žrtve (bil si trikrat ranjen) te niso strle, ampak so se podvojile in utrdile tvoj pogum ter trdno vero v našo dokončno zmago. Ze leta 1944 je štab 7. korpusa NOVJ spoznal tvoje sposobnosti in predanosti NOB, zato te je napotil v vojaško šolo v ie osvobojeni Beograd. Po končani vojaški soli si na- glo napredoval od komandirja čete do komandanta divizije. Za osebno hrabrost med narodnoosvobodilnim bojem, ter za uspešno opravljanje dolžnosti v povojni izgradnji oboroženih * sil si bil odlikovan z najvišjimi vojaškimi odlikovanji. Dragi Jože, tvojo razvojno pot smo s ponosom spremljali, ohranili jo bomo v spominu mi in naši zanamci, še posebej tvoji vaščani Podpeska, Rovt in občani naše občine. Zelo rad si bil med nami, če u' je le dopuščal čas si se odzval našim vabilom. Poznali smo te kot dobrega tovariša, komunista, ljubitelja narave, lovca, kot generala JLA, in kot takega te bomo ohranili v trajnem spominu, zlasti nam bo ostal nepozaben tvoj govor na proslavi Dneva borca 4. julija, letos v tvojem rojstnem kraju, Kjer se je zbrala mladina, borci NOV in občani nase občine. S težkim srcem in velikim spoštovanjem se dragi Jože poslednjič poslavljamo od tebe, številni venci in prapori od vsepovsod so dokaz, da smo te globoko spoštovali in imeli radi. Naj ti bo lahka domača zemlja, ki si jo neizmerno ljubil. SLAVA TI, DRAGI NAS JOŽE! Novice s skupščinske seje Sredi oktobra so zasedali vsi trije zbori skupščine občine Logatec. SKUPNA PORABA ZA TR1-ČETRTLETJE Samoupravne interesne skupnosti (SIS) bi morale svoje programe usklajevati 'v duhu resolucije SRS o družbeno ekonomski razvojni politiki, v kateri je predvidena nižja rast porabe od rasti družbenega proizvoda: planirana rast družbenega proizvoda: 23 %; poraba: 19%. ' V občini sicer ni mogoče prikazati porabe vseh SIS: znani so le podatki za Temeljno izobraževalno skupnost (TIS), Temeljno kulturno skupnost (TKS). Temeljno telesnokultur-no skupnost (TTS), Temeljno skupnost otroškega varstva (TSOV). Primerjave dotoka sredstev naših SIS so pod planiranimi: za prvo četrtletje izkazuje poprečje 91,8% doseženega plana, zato Izvršni svet (10) in Skupščina občine (SO) Logatec nista razpravljala o možnosti znižanja prispevkov za SIS za preostalo obdobje tega leta. Pač pa je IS ugotovil potrebe po oživitvi odborov za spremljanje izvajanja sporazumov v vsaki SIS. Naše SIS nimajo profesionalne službe, ki bi lahko sledila programskim premikom. IS predlaga vsem SIS skladno z zakonom o organiziranju strokovnih služb tako rešitev, da bi strokovno službo za vse SIS formirali v okviru občinske uprave na oddelku za družbene službe. SIS so sc obvezale, da bodo v novembru pripravile informacijo za delovne ljudi glede izvajanja programov, ki so bili spomladi prezentirani na zborih delovnih ljudi. Do 5. novembra pa so SIS dolžne pripraviti osnutke programov za 1975. SOLIDARNOSTNO PRELIVANJE SREDSTEV V zvezi s splošno porabo je SO na predlog IS sprejela sklep, da dokler se v republiki ne sprejmejo enotna merila na področju splošne porabe, ne pristane na solidarnostno prelivanje sredstev med občinami v SRS. Naša občina bi bila obvezna s solidarnostnim prispevkom s cca 1,300.000,00 din za letošnje tričetrtletje. Solidarnostnih dotacij bi bilo deležnih 36 občin, in med te bi sodile celo občine Celje, Tržič, Jesenice, Koper, Izola in Piran; navedene občine so po proračunski porabi na prebivalca precej višje nad občino Logatec - tudi družbene podpore so v navede- ■ nih občinah višje kot pri nas. Očitno bi tako prišlo do nezaželenih in tudi nevzdržnih anomalij: šibkejši (Logatec) bi podpiral močnejšega (Jesenice, Piran, ipd.)! * NOVA CENA GRADBENEGA ZEMLJIŠČA SO Logatec je na svoji zadnji seji sprejela tudi nov odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih* stroških_za komunalno urejanje stavbnih zemljišč. Po zakonskih normativih je bil sprejet sklep o novi vrednosti razlaščenega stavbnega zemljišča, in sicer: za zemljišča, ki so zajeta v urbanističnem načrtu Logatca, bo nova cena kv. m 29,00 din za zemljišča, ki so izven urbanističnega načrta, pa bo nova cena kv. m 26,00 din KAJ JE Z NOVO CESTO V INDUSTRIJSKI CONI? Delegat krajevne skupnosti Dol. Logatec je vprašal, kdaj bo zgrajena nujno potrebna cesta od Valkartona na cesto I. reda. saj postaja promet s težkimi vozili po utesnjeni Stari cesti vse bolj življenjsko nevaren. Na seji je bilo v tej zvezi pojasnjeno, da so dela do nadaljnjega zaustavljena. ker Republiški zavod za spomeniško varstvo ni dal soglasja za gradnjo. O nadaljnjih delih bo odločal Republiški sekretariat za urbanizem. INICIATIVNI ODBORI, NOVE KOMISIJE IN SKLADI SIS za socialno skrbstvo Iniciativni odbor sestavljajo: Anton Resnik, preds^ukr Polonca Šenčur, namestnica, člani: Jože Klopčič, Nejka Lipovec Pavla Juršič, Roža Kavčič, Ljerka Omerzo (tajnica). SIS za zdravstveno varstvo Iniciativni odbor sestavljajo: dr. Anton Rakuš, predsednik, Marjan Lapajne, namestnik; člani: Luka Matevžič, Tilka Jerič, Lidija Roškar, Marija Ogrin-Miklič, Milan Pekarovič, Majda Drašler (tajnica). SIS za zaposlovanje Iniciativni odbor sestavljajo: Ivan Oštir, predsednik; člani: Marjan Skubic, Anton Arh, Viktor Mlinar, Niko Glavatovič, Tomo Kobasič, Janko Mlinar (tajnik). ZA PRIPRAVODRUŽBENEGA DOGOVORA Iniciativni odbor za pripravo družbenega dogovora o razporejanju dohodka in osebnega dohodka v občini: Remigij Jerman, predsednik, Janez Eržen,,namestnik; člani: Jože Pišljar, Rudi Lipovec, Vinko Halož.an, Zvone Jemej-čič, Polde Skvarča. Franc Mi-hevc, Mihael Kleč, Polde Novak, Franc Gornik, Ida Verbič (tajnica). KOMISIJA ZA PROGRAMIRANJE Komisijo za programiranje SO Logatec sestavljajo: inž. Jože Rupnik, predsednik, Torje Petcrnel. namestnik; člani: inž. Dušan Dobnik. inž. Samo Oblak, inž. Ciril Ogrin, inž. Janez Omerzo. Koloman Smodiš, Andrej Seljak, Nada Sajovec (tajnica). KOMUNALNI SKLAD Upravni odbor komunalnega sklada sestavljajo: Andrej Seljak, predsednik; člani: Franc Kogovšek, Janez Meze, Vika Mesec. Anton Ar-tač, Marija Jerina (tajnica) GASILSKI SKLAD Upravni odbor gasilskega sklada sestavljajo: Radko Marušič, predsednik; člani: Jože Albreht. Viktor Krmavner. Alojz Molk. Jože Mlinar, Franc Trček, Domine Vavken, Marija Jerina (tajnica). SKLAD ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA Upravni odbor sklada za pospeševanje kmetijstva sestavljajo: Janez. Lric, predsednik; člani: Adolf Bogataj, Janez Kune, Zvone Pupis,, Pavel Kranja, Andrej Lukan, Ivan Kermavnar, Janko Marinko (tajnik). CESTNI SKLAD Upravni odbor cestnega sklada sestavljajo: Janez Loštrek, predsednik; člani: Jože Zorman, Franc Leskovcc, Anton Artač, Slavko Rupnik. Domine Vavken, Andrej KJemenc, Jože Otrin. Marija Jerina (tajnica). SKLAD ZA FINANCIRANJE GRADNJE ŠOLSKIH IN ZDRAVSTVENIH PROSTOROV ostane v istem sestavu do končne izgradnje ustreznih objektov. SKLAD ZA RAZVOJ TURIZMA IN GOSTINSTVA Upravni odbor ostaja v nespremenjenem sestavu do likvidacije obveznosti do anuitet najetega kredita za nove vlečni- Podatke zbral m/Š Dragi Notraiijch dragi prijatelji! Zadnje dni so enote Notranjskega partizanskega odreda šle skozi vasi Pokojišče. Zavrh. Padež, Dobec, Bczuljak, Kožljek, Knežja- njiva, Sv. Ana. Podšteberg, Sv. Štefan in Podlož.. Bili smo vaši gostje. Prišli smo pod noč in v dežju. Blatni, mokri in utrujeni. Prijazno ste nam odprli svoja vrata in nas povabili v hišo. Peči so bile toplo zakurjene, v štedilniku je gorelo, da smo sc lahko odpočili in osušili. Ponudili ste nam od svojega vse. kar premote vaša vasica. Odstopili ste nam svoje sobe, napravili ste prostor v seniku, da smo lahko prespali na suhem. Največ pa je bila vredna vaša prijazna beseda. Nič se niste pritoževali, ko smo vain nosili blato v hišo. Za vsakogar ste imeli nasmeh in prijazno vabilo: „Saj je še en prostorček v hiši, vstopite in se pogrejte !" Veliko smo .vam dolžni in radi bi se vam zahvalili. Vam, mama, ki ste nas sprejeli pod streho in nam tolikokrat skuhali čaja. juhe. Vam, oče, ki ste stopili v shrambo in nam natočili kozarček ..kratkega". Ne samo enkrat. „Za zdravje!" ste dejali. In vama, fant in dekle, ki sta budno spremljala gibanje modrih in nas sproti o vsem obveščala. Vsem bi sc radi zahvalili: hvala za vse, kar ste v teh dneh storili za nas, da smo se počutili kot doma, med svojimi. Še nečesa smo veseli: danes vemo, če bo šlo kdaj zares in se bomo morali boriti proti pravemu sovražniku, bomo v vas našli trdno oporo kot takrat. Tudi zato vam moramo reči hvaIa- BORCI NOTRANJSKEGA PARTIZANSKIMA ODREDA Ekskurzija Žagarjev v Troples Žagarji smo Se odločili, da si ogledamo žagarski obrat TROPLES v Kopru. Obrat žage je grajen na nasipu, koder je še pred nedavnim bilo morje, in sicer nekoristna plitvina. Morje so na eni . strani poglabljali, da lahko pristajajo velike ladje, z morskim blatompa so po ceveh velikega premera s posebnimi napravami zasipavali kraj. kjer sedaj stojijo žagarski obrat ter drugi skladiščni prostori. Ta teren se še poseda, tako se je žaga posedla že za 15-20 cm. Stroji pa stojijo na pilotih, ki so 15 m zabiti v morsko dno. Žagarski obrat je pričel z delovanjem leta 1°71, se pravi v istem letu kot pri nas. Razlikuje pa se po tem, da je koprska žaga namenjena za razžagovanje tropskega lesa: debelejša in daljša hlodovina! Hlodi merijo tudi do 16 kub. m. Skladišče hlodovine je enostavnejše, ker les ni sortiran po debelinskih razredih; to tudi ni potrebno, ker imajo brente. Opazili smo, da je njihov tempo dela drugačen kot pri nas, delo teče bolj enakomerno. Skladišče žaganega lesa je pri njih neprimerno manjše, ker pri njih ni predelave, se pravi les ne stoji, dalj časa na skladišču, ampak se hitro proda. Urcje-"nosti skladišča ne bi hotel komentirati oziroma primerjati z našim v Logatcu. Žagani les skladajo z. vakumsko napravo, podobno naši v stavbnem pohištvu. Hlodovino nabavljajo v Centralno afriški državi iz sečišč SI OVENIJAL ESA in v drugih afriških državah. Ena sama ladja pripelje do 16.000 kub. m hlodovine. Z drugimi besedami povedano: tri take ladje lesa bi naši žagi :zadoščale za enoletno predelavo, če bi vključili še tretjo izmeno za dobo dveh mesecev. To so ogromne količine, saj razkladajo take ladje od 7 10 dni v več izmenah. Ogledali smo si še luko Koper, ter ladje, ki so raztovarjale raznovrstno blago. Nazaj grede smo si ogledali starodavni grad Socerb. ki stoji na jugosluvansko-italijanski meji. Vrnili smo se domov zadovoljni in dobro razpoloženi. Slavko Šinkovec Skladiščni prostori so nam še kako potrebni! Kdaj ne bo več takih prizorov? logaške novice 9 V požarno varnostnem tednu, kije trajal.od 8.-15. septembra, je občinska gasilska zveza Logatec pripravila vajo združenih gasilskih društev Logatca v delovni organizaciji KLI Logatec. Namen vaje je bil prikazati usposobljenost posameznih gasilskih društev za večje požarnovarnostne akcije na območju Logatca, poleg tega pa tudi seznaniti gasilce ž moderno gasilsko opremo. Po končanem programu oz. izvedeni akciji pa so bila podeljena priznanja Gasilske zveze Slovenije za uspešno tekmovanje v gasilskih in gasilsko športnih tekmovanjih v Velenju od 22. do 23. 6. 1974. Analitično oceno o izvedbi celotne akcije je dal poveljnik gasilske zveze Logatec Franc AJbreht. ki je pozitivno ocenil izvedbo celotne akcije. Ocenitev opreme pa je bila pogojena z različno opremljenostjo lokalnih gasilskih društev. Že med samo akcijo smo lahko opazili, da društva, ki so imela stare platnene cevi. zaostajajo v napeljevanju, saj te puščajo na različnih mestih. Občinska gasilska zveza prav zaradi tega sodi, da bo treba vsa društva Opremiti s sintetičnimi cevmi. Opremljenost industrijske gasilske ćete KLI Logatec še zdaleč ni najboljša. To velja ne samo za gasilsko opremo, temveč tudi za možnosti črpanja vode pri posameznih hidrantih in vodnih bazenih. Zadnji začetni požari pa še prav posebno opozarjajo, da je ročno dova-žanje gasilske opreme počasno in neučinkovito inje zato skrajni čas. da vodstvo delovne organizacije planira in etapno izvede celotno požarnovarnostno preventivo. O pomenu usposobljenosti prostovoljnih gasilskih društev ter industrijskih gasilskih društev je spregovoril še Viktor Krmavner. V svojem nagovoru gasilcem je poudaril, da je prav usposobljenost izrednega pomena za izvedbo kakršnekoli akcije. Preizkušanje te usposobljenosti pa je dejansko vezano na tekmovanja, ki vnašajo v gasilske skupine večjo pripravljenost. Doslej je največje možnosti za usposabljanje dajala delovna organizacija KLI Logatec. Tej naj bi sledile tudi druge organizacije in društva. V imenu delovne organizacije je spregovoril zbranim gasilcem tudi direktor delovne organizacije inž. Dušan Dobnik, ki se je vsem zbranim zahvalil za sodelovanje, hkrati pa izrekel priznanja našim gasilcem, zlasti pa gasilkam za primerno uvrstitev na republiškem gasilskem tekmovanju v Velenju. Na koncu je Viktor Krmavner kot delegat gasilske zveze Slovenije podelil ženski tekmovalni enoti IGD KLI Logatec zlate tekmovalne značke, medtem ko je moška tekmovalna ekipa prejela diplomo za delovanje v tekmovalnih disciplinah. Tekmovalci, ki so tekmovali na gasilskem republiškem tekmovanju, se zavedajo, da brez sistematičnih vaj ni uspeha, in pričakujejo, da bo delovna organizacija tudi v bodoče podpirala delovanje industrijskega gasilskega društva, zlasti pa njene ženske ekipe. Težnja vodstva ind. gasilcev pa je, da bi usposobili čim več mladih delavk v požarnovarnostni preventivi in na ta način zagotovili varnejše delo na delovnih mestih. • ALBIN ČUK RAZPIS Prostovoljno gasilsko društvo Dol. Logatec razpisuje prosto mesto hišnika v gasilskem domu v Dol. Logatcu, Tržaška 24. Prednosti za hišnika imajo kandidati, ki so že člani kateregakoli gasilskega društva in imajo vozniško dovoljenje „C" kategorije. Razpis velja do 15. novembra 1974. Vse informacije dobite pri Radovanu Manišiču v KLI Logatec. Naša zmagovalna ekipa V NOV© SEZONO Od septembra teče delo Pevskega okteta Logatec na rednih vajah dvakrat tedensko. Delovni program je dokaj zajeten: oktet mora obnavljati program zaradi pripravljenosti nastopanja, kadar pač okoliščine to terjajo. Koncertni program zajema 14 pesmi različnega značaja: klasična vokalna glasba, starejša pesem (skladatelji 19. stol.), sodobna zborovska pesem, priredbe ljudskih pesmi, jugoslovanski program in pesmi drugih narodov ter za vzbujanje tradicij NOV pesmi partizanske in delavske vsebine. Med pomembnejše nastope v n6vi sezoni sodijo zlasti: koncert ob slovenskem kulturnem prazniku, srečanje oktetov lesne industrije v Škofji Loki (logaški oktet zastopa KLI), srečanje slovenskih oktetov na Dolenjskem, snemanje dela programa za RTV Ljubljana. Seveda vmes bo še cela vrsta priložnostnih nastopov ob taki ali drugačni slavnosti: proslave, akademije, otvoritvene prilož- noti doma in drugod po Slovenskem. Brez dvoma: saj je oktet že ob samem začetku nastopal kar petkrat: otvoritev likovne razstave v Narodnem domu ob občinskem prazniku, pozdrav jubilantom KLI v Kališah, otvoritev jamarskega doma v Rav-barjevem stolpu v Planini, združen z otvoritvijo likovne razstave, ter dva komemorativ-na nastopa. Entuziazem oktetovih pevcev tolikanj bolj narašča, kolikor narašča odzivnost njihove pesmi in kolikor večje so vzpodbude, ki so pevcem edino in predragoceno plačilo. m/Š Podelitev priznanj gasilkam Zbor logaških gasilcev ob podelitvi nagrad POVEČATI ZMOGLJIVOSTI ZA OTROŠKO VARSTVO PROGRAM OTROŠKEGA VARSTVA Leta 1973 je bil ustanovljen pri TIS Logatec svet za otroško varstvo, ki se je razširil iz komisije za otroško varstvo. Že takrat je bilo ugotovljeno, da je skrb za otroka v današnji družbi tako pomembna in zahtevna naloga, da bo treba to tematiko širše in bolj usmerjeno obravnavati. V začetku smo imeli precejšnje kadrovske težave in zaradi pomanjkanja obširnih podatkov o potrebi otroškega varstva v naši občini. Zavedali smo se. da je to še neobdelano področje, ki bo zahtevalo veliko strpnosti in pomoči vseh družbenih dejavnikov. Za leto 1974 smo programirali, da bi se zbrana sredstva v občini Logatec porabila za gradnjo novega vzgojnovarstvenega zavoda, za popoldansko varstvo otrok, nekaj sredstev pa smo namenili za materialne potrebe vrtca. Finančni program za leto 1974 investicije oprema VVZ popoldansko varstvo SKUPAJ: 400.000,00 7.592,00 103.880,00 511.472,00 Že v mesecu juniju pa smo ugotovili, da zadanega programa ne bomo mogli v celoti izvesti. Ugotovili smo namreč, da potrebe po dopoldanskem varstvu otrok tako silovito naraščajo, da po programu in zbranih sredstvih popoldanskega varstva ne bi mogli uresničiti. Vrtec bi s septembrom lahko na novo sprejel v varstvo le 9 otrok, prošenj pa je bilo 54. Zato je svet za otroško varstvo' sklenil, da se sredstva namenijo za dopoldansko varstvo, s tem pa se je število na novo sprejetih otrok povečalo od 9 na 32 otrok. Kljub programiranju pa se sredstva, ki dotekajo v sklad za otroško varstvo, niso zbirala v dovoljšnji meri. Trenutno so podatki o dotoku sredstev ža obdobje 8 mesecev sledeči: DOHODKI: praznitev iz OD obresti začetno stanje SKUPAJ: IZDATKI: provizija sklad za grad. VVZ SKUPAJ: DOHODKI: IZDATKI: SALDO: 319.135,25 666,75 24.144,77 343.946,77 269,05 124.114.75 124.413.80 343.946,77 124.413.80 219.532,97 Poleg omenjenih nalog je svet za otroško varstvo izvedel tudi anketo, ki so jo izpolnje- vali vsi zaposleni v občini Logatec, katerih otroci so stari od 6 mesecev do 7 let. Na podlagi ankete smo ugotovili, da so potrebe po varstvu otrok tako velike, da bo treba do leta 1976 izgraditi nov vrtec v Dolenjem Logatcu za cca 180 otrok in ustanoviti oddelek za otroke v Gorenjem Logatcu. Razmišljati pa bomo morali tudi o drugih oblikah varstva za okoliške kraje (Hotedršica, Rovte, Laze). V letu 1975 se bomo morali zavzeti tudi za celodnevno varstvo otrok v okviru dejanskih možnosti. Vseh teh nalog pa svet za otroško varstvo brez pomoči vseh občanov ne bo mogel iz vesti. Zavedati se moramo., da mati - delavka mirneje in bolje opravlja svoje delo, če ji je zagotovljeno primerno in strokovno varstvo otroka. Izhajamo pa lahko tudi iz otroka: urejeno varstvo pospešuje duševni, osebnostni in telesni razvoj otroka vključuje v življenje v družbeni skupnosti ter mu omogoča vedro in sproščeno otroštvo. Vzgojno varstveni zavod pa mu mora predstavljati drugi dom ter mu zagotoviti vse tiste potrebe, ki jih sicer dobi doma. SVET ZA OTROŠKO VARSTVO OBČINE LOGATEC Brez besed ŠIROK DELOVNI ZAMAH Komunalno stanovanjsko podjetje Logatec se razrašča v pomembno gospodarsko delovno organizacijo Ni še toliko let, kar je v Logatcu delovalo Komunalno podjetje s peščico zaposlenih. Stanovanjsko podjetje pa z vsega petero zaposlenih. V slabih šestih letih, kar delujeta obe delovni organizaciji združeno, po zadnjih statutarnih določilih pa kot enovita organizacija združenega dela, lahko rečemo, da sodi KSP med vidnejše gospodarske dejavnike v naši občini. Z blizu 100 rednimi in kakimi 10 priložnostno zaposlenimi je KSP realiziralo 17,620.000,00 din prometa, od tega 1,360.000,00 din čistega dohodka, s poprečnim osebnim dohodkom 1.950,00 din. Letos ne kaže kljub vremenskim nevšečnostim nič slabše. Samoupravna organiziranost sledi vsem pozitivnim tokovom naše družbene naravnanosti, kar lahko razberemo v Statutu in drugih samoupravnih aktih; tu naj povemo, da je KSP Logatec sprejel prvi v občini Samo upravni sporazum o medsebojnih razmerjih. 'Kot organizaciji posebnega družbenega pomena ji je poverjena komunalna in stanovanjska dejavnost z urbanističnim in komunalnim urejanjem. Ob tem pa KSP močno razvija gradbeno operativo, v tej zvezi se tudi močneje razvija gospodarski potencial te delovne organizacije. Uspehi zadnjih let so nedvomno zgovorni in ohrabrujoči: izgradnja Zdravstvenega doma. šole v Rovtah. v Gor. Logatcu, modernizacija poti na Poštnem vrtu, v Gor. Logatcu, izgradnja novega vodovoda iz Črnega potoka do Gor. Logatca, novega vodovoda na Koš in za Narodnim domom, izgradnja kanalizacije na Poštnem vrtu in ža Narodnim domom ter nešteta vzdrževalna dela komunalne in stanovanjske narave. Če naj obidemo vsa pomembna delovišča, je potreben že izdaten sprehod. Začneitio lahko pod Smolev-cem nad Gorenjo vasjo, kjer skupma minerjev z ustrezno mehanizacijo pripravlja gradivo, pesek: betonski in maltni, za svoje potrebe in potrebe drugih gradbenih uporabnikov. Od tod nas pot pelje mimo vodovodne in mizarske delavnice do skladišč gradbenega materiala na lirodu, kjer stoji betonarna, ki zalaga z betonom potrebe lastnega podjetja in drugih porabnikov, dnevna (X ur) proizvodnja betona do 60 kub. m. Pridemo zatem do štiri- najststanovanjskega stolpiča na Poštnem vrhu, ki ga je KSP zgradilo avgusta letos s sredstvi solidarnostnega sklada. Z dograditvijo stolpiča, ob katerem je zgrajenih še 10 garaž, so tekla tudi komunalna dela: kanalizacija, asfaltiranje in javna razsvetljava v okolici blokov v Prešernovi ulici. Skladno z akcijo usmerjene izgradnje družbenih stanovanj gradi podjetje v soseski S -11 (na „Furlanovem") 23-stano-vanjski stolpič; vzporedno je v gradnji desetero garaž. V neposredni bližini so stroji zakopali v temelje že tretjega stanovanjskega stolpiča. Finančna sredstva zagotavlja v obeh primerih predvsem Samoupravna stanovanjska skupnost Logatec, pomemben delež daje tudi Društvo upokojencev s kreditnimi sredstvi iz sklada za izgradnjo stanovanj za upokojence. Prvi stolpič bo vseljiv v marcu 1975. drugi pa jeseni J 975. Od tod ni daleč do ceste za Jačko, ki je vse glasneje klicala po modernizaciji. Petmetrsko cestišče pripravlja za asfaltiranje KSP z rahlimi zamudami, ki pa gredo zares izključno na rovaš slabemu vremenu. Narava dela terja najmanj vreme brez dežja, ki se mu pa že kak mesec ne moremo ubraniti. Gotovo največji in najbolj raprezentativni objekt, ki ga gradi to podjetje, pa je šola v Dol. Logatcu, objekt, ki prerašča v šestmilijardno investicijo Sklada za izgradnjo šolskih in zdravstvenih objektov v občini Logatec. Velika šola s 16 učilnicami, telovadnico in množico pomožnih prostorov bo predvidoma nared septembra 1975. In slednjič krenimo še na Logaško polje. Nedaleč od Valkartona temelji KSP Logatec nove proizvodne prostore za logaško ..Konfekcijo". Ob koncu naj povemo, da ima delovna organizacija v svojem letošnjem programu še nadaljevanje gradnje novega vodovoda iz Gor. v Dol. Logatec. Ta komunalna naprava je nadvse pomembna zaradi vse večje potrebe po pitni in industrijski vodi. Sedanji vodovodi pa v. sušnih mesecih niso kos zahtevam. Med ostale komunalne in stanovanjske storitve pa sodijo ves čas raznovrstna vzdrževalna dela, melioracije potokov. Jačke. vzdrževanje in obnova poti, parkov, nasadov, zelenic, kanalizacija, vzdrževanje javnih odlagališč smeti itn. Vendar žal - za vzdrževalna komunalna-in stanovanjska dela je vselej premalo denarja, zato so ustrezne storitve capljajoče, zato slišim negodovanje nad „komu-nalo". Seveda, za skupne potrebe, bo treba vedno več skupnih prizadevanj tudi finančnih prispevkov: družbenih in zasebnih. Drugače ne gre. ne bo šlo. Vse ob vsem: Komunalno stanovanjsko podjetje se krepi v sebi in v nenehni odzivnosti v kraju in ljudeh, s katerimi živi in za katere dela. m/S Stanovanjski stolpič na „Furlanovem' - 23 stanovanj iz programa družbeno usmerjene gradnje Logaške novice 13 / Narodni dom kliče po investicijah Z regulacijo potokov se ureja vodni režim, zmanjšujejo se možnosti poplav Iz peskokopa pod Smolevcem pridobivamo betonski in maltni pesek Tu bodo zgrajeni novi prostori za „Konfekcijo" Z mehanizirano pripravo za ometavanje teče delo hitreje Modernizacija poti za Jačko ob samoprispevku občanov Dela se je treba lotiti danes Narodni dom Logatec predstavlja največji in najpomembnejši objekt za kulturno prosvetno dejavnost v občini Logatec. Svojemu namenu služi že več kot pol stoletja. Gre za bivši sokolski dom, ki so ga občani tega kraja zgradili s prostovoljnim delom. Zadnja večja adaptacija doma je bila pred kakimi 20 leti. ko se je adaptiral tlak velike dvorane, popravljala fasada in uredilo centralno gretje s parnim kotlom. Pred S leti je bila stara centralna napeljava zamenjana s sodobnejšo kotlovnico na vodno ogrevanje. Po sprejetih urbanističnih načtih zgradba ni planirana za rušenje, temveč za nadaljnje ustrezno funkcioniranje. Narodni dom Logatec ima prostore za naslednje namembnosti: veliko dvorano z odrom za gledališke in filmske predstave ter proslave ali akademije pa tudi za večje zbore občanov; - malo dvorano, namenjeno za komorne prireditve: razstave, literarna srečanja, koncerte in seje; ' prostor za knjižnico s čitalnico (obnovljen pred 2 letoma s sredstvi TKS in KSP Logatec); - prostore za projekcijske aparate, namenjene filmskim predstavam; četvero garderob za odrom, ki jih trenutno uporablja glasbena šola Logatec, ob času gledaliških predstav pa so uporabljive kot gledališke garderobe; - v avli s stopniščem je tudi manjši prostor za blagajniške potrebe; v nadstropju je dvosobno stanovanje hišnika, v kletnem prostoru pa je kurilnica s premogovnico. Daljnoročni investicijski program za ta dom znaša približno 1 milijon dinarjev, s tem da bi zajeli naslednja dela: obnovitev pomožnih odrskih prostorov, generalno obnovitev odra in pododrja, obnovitev dvorane z zamenjavo sedežev (stari so nad 30 let in docela dotrajani), obnovitev male dvorane, obnovitev strešne konstrukcije z delnim prekrit-jem ter fasadna dela. Prva etapa investicij bi bila namenjena realizaciji le dela celotnega načrta, in sicer: I. UREDITEV POMOŽNIH ODRSKIH PROSTOROV: 1. Obnova krovne konstrukcije in stropa 30.000,000 din 2. Obnova oken 9.000,00 din 3. Obnova odrskih sanitarij 5.000,00 din 4. Obnova električne instalacije 8.000,00 din 5. Slikarska in pleskarska dela 3.500,00 din 55.500,00 din II. VELIKA DVORANA: 1. Zamenjava 400 sedežev 200.000,00 din 2. Obnova stavbnih mizarskih del 30.000,00 din 3. Slikanje in pleskanje _3.500.00 din 233.500.00 din III. MALA DVORANA: 1. Rekonstrukcija stropa 32.000,00 din 2. Zamenjava oken 12.500.00 din 3. Obnova električne instalacije 15.000,00 din 4. Obnova draperije 7.000,00 din 5. Ureditev vhoda in tal 8.000.00 din 6. Slikarska in pleskarska dela 5.000,00 din 79.500.00 din IV. ZUNANJA DELA: 1. Delno prekritje ostrešja m popravilo strešne konstrukcije 25.000,00 din 2. Naprava pločevinastih nadstreškov ob kapih z žlebovi 60.000.00 din 3. Obnovitev stopnišča 15.000,00 din 100.000,00 din REKAPITULACIJA. 1. Ureditev pomožnih odrskih prostorov 55.500,00 din 2. Velika dvorana 233.500.00 din 3. Mala dvorana 79.500,00 din 4. Zunanja dela 100.000,00 din SKUPAJ DIN 468.500,00 din Navedena dela s predračunom predstavljajo tudi I. etapo uresničevanja investicijskega progama, za kar lahko zbere Kulturna skupnost Logatec 50 % lastnih sredstev, drugo polovico sredstev nam ponuja Republiška kulturna skupnost kot kredit. To so zagotovljena sredstva, ki se zbirajo po družbenem dogovoru in bodo namenjena za investicijske posege v Narodni dom Dolnji Logatec. Adaptacija Narodnega doma. zlasti pa obnovitvena dela v veliki dvorani so več kot potrebna, saj je strop na mnogih mestih načela vlaga zaradi slabe strešne konstrukcije. Stoli v isti dvorani so popolnoma dotrajani in neprimerni, vsakršno popravilo le-teh je izključeno. %s nekaj let je slišati med občani pripombe, češ dokler ne bo primernih sedežev, ne pojdem več v kino, v gledališče ali na koncert itd. Interes občanov za obisk kulturnih prireditev je sicer izredno velik. Kljub televiziji in drugim dosežkom sodobne tehnike in mehanizacije obiskuje poprečno 150 ljudi filmske predstave, gledališke predstave so zasedene s poprečno 250 gledalci, koncerti privabijo od 100 do 150 poslušalcev. Seveda se interes menjava glede na to ali je prireditev domača ali je gostujoča; domače prireditve imajo glede obiska prednost. Vendar kljub vsemu lahko zatrdimo, da bi se število gledalcev in kajpak s tem v zvezi tudi število prireditev v primerno obnovljenih prostorih znatno povečalo. Po drugi strani gre za Narodni dom, ki je pravzaprav osrednja občinska kulturna hiša. kamor, sc steka in kjer se odigrava težišče občinske kulturne dejavnosti. 14 logaške nowice Organizirana kultura dviguje socialistično zavest — program kulturne skupnosti Temeljna kulturna skupnost Logatec je letos prešla na nov sistem financiranja, in sicer na osnovi sporazumevanja. V spominu imamo dogovarjanje o Programu TKS v delovnih organizacijah v začetku tega leta, ko smo na osnovi tega sprejeli sklep o načinu zbiranja b sredstev za kulturno dejavnost. Do nedavnega je bilo to področje zelo zapostavljeno, ne samo pri nas, ampak tudi drugod. Prav nov način financiranja kulture pa omogoča, da bo kulturno življenje načrtneje zaživelo. Na osnovi predloženega Programa je 'bil sprejet sklep o Prispevni stopnji za potrebe kulture, 0,61 % iz bruto osebnega dohodka za temeljno kulturno skupnost in 0,18 % iz bruto osebnega dohodka za republiško skupnost. Vsebinski in finančni načrt se ne bo bistveno menjal. Po načrtu bo Temeljna kulturna skupnost Logatec razpolagala s 650.000,00 din. Res je, da je denarja za kulturne potrebe v tem letu več kot prejšnja leta, vseeno ni bojazni, da' bo sredstev preveč, ker je programov in potreb toliko, da sredstev še zdaleč ni dovolj in vsega niti ne bomo zmogli. Na podlagi samoupravnega sporazuma o programu Temeljne kulturne skupnosti Logatec za leto 1974 in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev je Temeljna kultur- na skupnost Logatec do 30. 9. 1974 zbrala: po stopnji 0,61 % prispevka iz OD za kulturo v občini od - gospodarstva 426.911,55 din - negospodarstva58.838,50 din -prebivalstva 12.272,15 din. Naj navedemo, kako se sredstva uporabljajo ali se še bodo porabila. Temeljna kulturna skupnost Logatec financira pogodbeno naslednje dejavnosti: 1. Matična knjižnica Logatec 94.000,00 din 2. Zavod SRS za spom. varstvo 40.000,00 din 3. Mestni arhiv - zgodovinski 15.000,00 din 4. Glasbena šola 30.000,00 din 5. Prispevek za izdajo knjige Dolomitski odred 12.000,00 din 6. Regres za gostovanja 10.000,00 din 7. Muzej Lož 8MOQOdin 8. Logaške novice, prispevek 10.000,00 din 9. 1 % rezerva TKS _ ' 6.500,00 din 225.500,00 din KS Laze, TV pretvornik 5.000,00 din 10. Občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij 200.000,00 din 11. Adaptacije kult. domov 200.000,00 din 12. Poslovanje TKS 15.000,00 din Kot je znano, vključuje Občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij celotno dejavnost vseh amaterskih skupin v občini, ki so s svojo dejavnostjo tudi nosilci kulturnega življenja. Ta sredstva za celotni njihov program ne zadoščajo. Ker pa se vsi dobro zavedamo, da nimamo urejenih kulturnih domov, namerava TKS vlagati del sredstev za postopno popravilo obstoječih domov. Posebna komisija pri Temeljni kulturni skupnosti je izdelala predračun za popravilo in vzdrževalna dela na vseh objektih, ki služijo kulturnim potrebam (Dolnji Logatec, Gornji Logatec, Rovte, Hote-dršica, Medvedje brdo in Laze). Ta znesek investicij 213 starih milijonov pa je spričo naraščanja cen že nerealen. Kljub temu pa je analiza pomemben korak k organiziranemu pristopu obnavljanja kulturnih domov v občini, saj so prav ti prostori že vrsto let prepuščeni zobu časa. TKS se z lastno udeležbo pri investicijah v znesku 200.000,00 din poteguje tudi za najetje kredita pri Republiški kulturni skupnosti, ker meni, da je ureditev kulturnih domov pogoj' za solidno izvajanje kulturne politike v občini. Dosedanji organi TKS: skupščina in 10 so začasni. Še letos bo treba skladno z ustavo izvoliti nove člane skupščine in IO. Čimprej se je treba lotiti programa za leto 1975. Predlog programa izvajalcev mora biti vsebinsko in finančno natančno opredeljen in v taki obliki, da bo osnutek programa zadovoljil najširši krog občanov. Organizacijsko in kadrovsko bo treba urediti strokovno službo pri TKS in razmisliti o morebitni skupni službi interesnih skupnosti. Prav tu pa je treba paziti na dobro organizirano in kadrovsko usposobljeno občinsko zvezo kult. prosv. organizacij, ker brez nje bo TKS težko uveljavljala kulturno politiko v občini. Temeljna kulturna skupnost Logatec pričakuje vse večje sugestije TOZD, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij pri izvajanju kulturne politike v občini, saj je TKS le instrument pri določanju kulturne politike v občini, upoštevajoč dejstvo, da smo na tem področju kljub določenemu uspehu še vedno nerazviti. Zato.moramo težiti za tem, da bo denar, namenjen kulturi, čimbolj racionalno naložen v dobro vseh delovnih ljudi. Zavedati se moramo, da z dobro organiziranimi kulturnimi akcijami širimo kulturno socialistično samozavest pri delovnem človeku, ki se dobro obrestuje v zasebnem in družbenem življenju občanov. ZA IZVRŠNI ODBOR TEMELJNE KULTURNE SKUPNOSTI LOGATEC Pavle Smrtnik Telesna kultura pomeni vlaganje v delovnega -___človeka — iz programa TTKS Tclcsnokulturno področje je bilo Jani prvič vključeno v proces družbenega dogovarjanja in samo-uPravnega sporazumevanja. Na Ustanovnem občnem zboru 12. 11. '973 je bila ustanovljena Temeljna ■elesnokulturna skupnost Logatec (TTKS). * Najpomembnejša naloga ustanovljene TTKS je realizacija celotnega Procesa družbenega dogovarjanja in sporazumevanja. Zadane naloge iz «cijskih programov je treba uresničiti. Poudariti je treba vsebinsko Usmeritev na področju telesne kulture, ki je temeljna pravica in. dolgost slehernega delovnega človeka "i občana, še zlasti mladine, da razvija samoupravne odnose za hitrejši in vsestranski razvoj v telesno Kulturni skupnosti. Z zagotovitvijo relativno ugodne JJteterialne osnove je bila končno le uana telesni kulturi možnost celovitega pristopa k reševanju njene Problematike. Razumljivo pa je, da 1,1 mogoče ob vsej njeni dosedanji zaostalosti pričakovati takojšnjih m vidnih premikov, predvsem v množičnosti in kakovosti, kjer je mogoče doseči pomembne rezultate le v daljšem časovnem obdobju. TTKS Logatec sestavlja U klubov in društev (SSD Dolenji in Gorenji Logatec, smučarski skakalni klub, smučarski klub, taborniki, košarkarski klub, nogometni klub, jamarski klub, planinsko društvo in namizni tenis). V kratkem bomo sprejeli dva nova kluba. Aktivnost v društvih in klubih je regulirana z letnimi programi dela. Odnos uporabnikov sredstev do skupnosti se določa z letno pogodbo, kjer je program dela finančno ovrednoten. Trimesečno morajo porabniki poročati o realizaciji programa za preteklo obdobje in prikazati kratkoročni program dela v skladu z letnim programom dela. Na osnovi kratkoročnih programov se dodeljujejo društvom potrebna finančna sredstva. Tekoča problematika in politika financiranja TTKS se rešuje na sejah izvršnega odbora, kamor so vsakokratno vabljeni tudi predstavniki društev in klubov. Seje se redno sklicujejo na 14 dni. Občasno zasedajo stalne komisije pri IO TTKS. Zaradi preobsežne problematike in specifičnosti je sprožena družbena akcija za ponovno formiranje zveze za telesno kulturo znotraj TTKS, ki bi zavzela operativno dejavnost, medtem ko bi IO TTKS vodil programsko usmerjenost in politiko financiranja. Letos se združuje po samoupravnem sporazumu za aktivnosti porabnikov kulturne skupnosti 545,700 din družbenih sredstev, kar predstavila 0,51 % od OD občanov. Od zgornjega zneska se združuje po samoupravnem sporazumu z RTKS 106.000 din za republiške in federalne namene. Finančni plan za prvih devet mesecev je bil 409.275 din in je realiziran 357.517 din ali 87,3%. Računajoč na prispela sredstva so dru šiva' porabila za svoje aktivnosti 79 % sredstev, preostalih 19 % ali 61.300 din pa bo porabljenih v skladu z letnimi programi porabnikov. Letni programi uporabnikov pri TTKS so bili (vsaj pri nekaterih) okrnjeni zaradi sezonskega značaja. Navedena razlika bo porabljena pri društvih z aktivnostmi, večjimi kot-je predvideno po programu, novo sprejetimi klubi in' ob povečanju funkcionalnih izdatkov. Program TTKS obsega naloge na področju telesne vzgoje, športa in športne rekreacije (po programu združuje sredstva za rekreacijo, tekmovalni in kvalitetni šport, kadre, prispevek za šolska športna društva, funkcionalne izdatke in' prispevek RTKS). Posebna pozornost se posveča politiki kadrovanja in nagrajevanja kadrov, kajti brez kadrov ne more biti vidnejšega uspeha v telesni kulturi. Uspehi se kažejo zlasti v kvalitetnem športu (SŠK je že tradicija) in tekmo-(Nadaljevanje na 16. str.) Spoznajmo alarmne znake Vsaka stvar ob pravem času! Pred nevarnostjo se pripravljamo na nevarnost. K pripravljenosti sodijo tudi opozorilni-alarmni znaki, ki nas opozarjajo na nevarnost zračnega napada, nevarnost naravne nesreče, požara ipd. Prav tako nas ustrezni znaki obveste o prenehanju nevarnosti. V naši občini bodo alarmne znake dajale električne, parne, pnevmatične ali ročne sirene. NEVARNOST ZRAČNEGA NAPADA: enominutni zavijajoči znak: '< ••«--------------— NARAVNA NESREČA - poplava, potres, večji požar ali druga večja nesreča: 3 x 20 sekundni enakomerni znak z vmesnimi 20 sekundnimi presledki: ,__, ,-\ MANJŠI POŽAR: 3 minutni enakomerni zvočni znak: i-1 PRENEHANJE NEVARNOSTI (predvsem po zračnem napadu): 1 minutni enakomerni zvočni znak: ,_, PREIZKUŠANJE SIREN - vsako soboto ob 12. uri: 1 minutni enakomerni zvočni znak (enak prenehanju nevarnosti!): ,_, V krajih, kjer ni siren, bodo uporabljali cerkvene zvonove ali druge naprave ob upoštevanju navedene dolžine znakov. V korist vseh nas je, da shranimo navodila o alarmnih znakih doma na vidnem mestu. m/Š Lesariada 74 FILMSKI PROGRAM 1. -3. XI. NEKOČ JE ŽIVEL MALOPRIDNEŽ ameriški barvni vestem (višje cene) > 2. -3. XI. italijanska barvna kriminalka TRDOKOŽEC 6. XI. francoska barvna kriminalka KORZIŠKO MAŠČEVANJE 8. -10. XI. ameriška komedija STAN IN OLIO - DVE UBOC PARI 9. -10. XI. angleški fantazijski film PRED MILIJON LETI 13. XI. jugoslovanska kriminalka SLEDOVI CRNO-LASKE 15.-17. XI. ameriška barvna komedija FANT, DAMA, KRALJ (višje cene) 20. XI. ameriška barvna risanka TOM IN JERRY 22. -24. XI. italijanski vestem ČLOVEK, IMENOVAN ČUTARA 23. -24. XI. italijanski ljubezenski film DEKAMERON 27. XI. jugosl.-ital. vojaški film TRI URE DO ZMAGE 29. -1. XII. ameriški barvni vestem KADAR LEGENDE UMIRAJO 30. 1. XII. ital.-jugosl. barvni thriller MORIVEC PRIHAJA IZ GROBA 3. XII. slovenska ljubezenska drama LET MRTVE PTICE 6. -8. XII. ameriški barvni vestem SEDMERICA JEZDI 7. -8. XII. angleški zabavni film ZBOGOM, GOSPOD CHIPS (višje cene) 11. XII. angleški zgodovinski film HBNRIK VIII. Organizacijo letošnje - 5. le-sariade je prevzelo Poslovno združenje „LF.S" Ljubljana. Tekmovanja so se odvijala 7. in 8. septembra v športnem parku Kodeljevo v Ljubljani. Tehnična izvedba tekmovanj v vseh disciplinah pa je bila poverjena športnemu društvu Slovan iz Ljubljane. Tekmovanja seje udeležilo 1700 športnikov iz 43 podjetij lesne stroke. Ta množična udeležba potrjuje veliko zanimanje delavcev za športna udejstvovanja. Tekmovanje je bilo zelo dobro organizirano in tudi vsa srečanja so potekala v res športnem vzdušju. Udeležba športnikov KLI je bila letos nekoliko slabša kot prejšnja leta. Vzrok za to je predvsem v tem, ker Osnovna organizacija sindikata v pripravljalnem obdobju zaradi subjektivnih vzrokov ni bila dovolj aktivna. Kljub vsem težavam smo le sestavili 7 ekip, ki so v mejah svojih zmožnosti dostojno zastopale barve podjetij. Najbolje so sc odrezali kcgljači, saj so med 39 ekipami zasedli zelo dobro 7. mesto, z malo več športne sreče pa bi se lahko povzpeli tudi za kakšno mesto višje. Strelci so zasedli 23. mesto med 33 ekipami, kar je malo pod pričakovanji, vendar glede na slabe priprave ni mogoče pričakovali več. Strelke so bile med 20. ekipami 13„ kar je prav malo zadovoljivo. Šahisti so igrali precej pod svojimi zmožnostmi, saj so zasedli 18. mesto med 23. ekipami. Na-sprostno pa je ženska ekipa osvojila zelo dobro 4. mesto, kar je lep uspeh. Balinarji so bili 18. med 21 ekipami, vendar je treba upoštevati, da so bili v težki prcdtekmovalni skupini in se kaj več ni dalo doseči. Odbojkarji so zasedli predzadnje mesto med 16 ekipami. To je bilo tudi pričakovati, saj je bila konku; renca izredno močna. Na programu Lcsariade so bili še mali nogomet, odbojka ženske in kegljanje ženske, vendar v teh disciplinah nismo imeli, predstavnikov. V skupni uvrstitvi je zmagalo podjetje „BRLST" Cerknica, medtem ko je KLI zasedel 20. mesto med 43 nastopajočimi. Uvrstitev našega podjetja bi bila lahko precej boljša, če bi se za Lesariado bolje pripravili in če bi nastopili z vsemi ekipami. Upamo, da se bomo za prihodnjo lesariado, ki bo predvidoma v Mariboru, bolje pripravili in tudi dosegli boljšo uvrstitev. ALBIN CUK KADROVSKE NOVICE V septembru so bili sprejeti novi delavci: v TOZD Stavbno pohištvo: Tomislav Pctrušić, Rajko Rizmanovski, Peter B/cnčič, Peter Mu-sec, Novo Janjilović, Miroslava Vodišek; pomočniški izpit za stavbnega mizarja pa je napravil Jože Lazar; v TOZD Drobno pohištvo: Silva Majnik, Milan Trevcn, Stanija llić, Anton Majer, Vida Zila-rcvić, Biljana Vukadinovič, Olga Bohar, Rajko Vidović, Milica Ko-govšek, Krnica Treven in Danica Denopoljac, ki pa je že v začetku oktobra na lastno željo prenehala delovno razmerje; v DSSS: - mehanična delavnica Boris Peček, Iranci Kogoj in Janez Cimerman; v elektro delavnici je Kristan Corn napravil pomočniški izpit za obratnega elcktrikarja. V istem mesecu pa je prenehalo delovno razmerje 12 delavcem in sicer: TOZD Drobno pohištvo: sporazumno je prenehalo delovno razmerje Francu Slabctu; Breda Debenec pa je prenehala delovno razmerje samovoljno; TOZD Stavbno pohištvo: t sporazumno je prenehalo delovno razmerje Andreju Rozmanu, Juriju Zgavcu in Janezu Logarju; TOZD 2aga: k vojakom so odšli Radovan Nunić, Milorad Simaković in Alojz Šemrl; DSSS: iz mehanične delavnice so odšli k vojakom Jernej Jeriša, Franc Kogovšek in Jože Vidmar, iz elektro delavnice pa Stanislav Maček. TELESNA KULTURA . .. (Nadaljevanje s 15. str.) valnem športu (smučarji, uspešen start košarkarjev in mladih nogo- LOGASKE NOVICE - glasilo kombinata lesno predelovalne industrije Logatec. Ureja uredniški odbor: dipl. inž. Samo Oblak, Remigij Jerman, oec. Tatjana Štiin, Slavka Loštrek, Olga Mihevc, inž. Miro Gantar. Oblikovalec: Janez Maček. Odgovorni urednik: Albin Cuk. Tehnična ureditev: CZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Tisk: CZP Ljudska pravica, Ljubljana. Po pristojnem mnenju št. 421-1/73 oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. metašev), nadalje v aktivnostih rekreativnega športa (akcije jamarjev in planincev). Glede na namenska vlaganja v navedene aktivnosti pri pičlih finančnih sredstvih, zaostaja vlaganje v športne objekte, kot so trim steze, igrišča, telovadnice, bazeni itd. Veliko se pričakuje od izgradnje obeh novih telovadnic, kjer bo možno podaljšati športno aktivnost tudi izven sezone. Pomembni so prostovoljni napori društev in klubov tudi pri izgradnji športnih objektov (izgradnja smučišč SK, izgradnja skakalnice in ceste SSK. ureditev igrišč za košarkarski in nogometni klub, ureditev prostorov za taborjenje, akcije jamarjev pri urejevanju dostopov v jame in izgradnja klubske hiše ter morda letošnja akcija tombole SSK 1» nabavo plastične preobleke na skakalnici). TTKS Logatec