2M3. Številka.
Irat. v torek 5 septembra I MM).
Tečaj \\|V
,.Fdino»t"
irhnifl dvakrat lin <l*n, mnn nedelj in praznikov, lintraj in zvečer nli T. mi.
pmedeljWh in po praznikih izhaja oh M. uri ijutraj.
Naročnina /nn4:i : Obe iz. lan d um leto . . . #ld. '21 ■ 'A* HHinu večerno izdanie . „ — /a* pol leta. četrt letu in na me**"«* razinerno.
Naročnino jo plačevati naprej. Na n:i-ročhe \>rer. priloJenP naročnine se uprav« ne ozira.
Na drobno »e prodajajo v trutu /.jut-rnnje Steviike po 3 nvč. vpčerne Številke po 4»^^D!>neiielj«ke k j titranje Ale-en Trat« po i »vč.
'Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" U PRIMORSKO.
Telefon fltv. ^70.
4 nvČ.
V «"lln«iat1 jp moč!
Oblast
•»e račun«jo i>o vrstah v tietitu. 'An vpč-krarno naročilo * primernim popu«itoni. l'o«lati«. oamrtnire in javne zalivale, ilo-niMČi oirlii-M it<l. *p računajo po po<ro-ll>i.
Vsi ilopifi naj ne pošil jajo iirediiNtvn. Nefrankovani ilopini se ne sprejemajo. Kokopi«i iip vračajo.
Naročnino, reklamaeije iu ouhfp *pre-jenia upravnici*«». Naročnino in o^Ih-p jp plačevati lopo Tr*t.
VrednlStvo In tiskarna ne n uhajata v ulici Carinti« iiv. 12. I praviilAtva, ti<l-primiiStva 1» m p reje m »nje hiscrntnv
v ulici Moliu piccolo fttv. .'t, II. nadair.
T
izdajatelj in odgovorni urednik Fran G o d n i k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše Testi.)
Budimpešta 4. »Ogerska brzojavna kore-spodenčna pisarna« javlja z Dunaja: Cesar bode menda še tekom tega dopoludneva sprejemal inini-sterskega predsednika pl. Szella, da sprejme nje-govo porodilo. Szell ostane bržkone se jutri na Dunaju.
Dunaj 4. Ministerski predsednik, pl. Szell, katerega ima jutri predpoludne sprejeti cesar v avdijenciji, se je posvetoval z ministrom za vnanje stvari, grofom Goluchovskim in ininisterskim pred-sednikom, grofom Thunom,
London 4. Listu »Times« brzojavljujo iz New-Castle-a : Kakor se sliši, je transvnalska vlada sklenila, da umakne predlog glede volilne pravice, ki bi se imela tujcem podeliti po petletnem bivanju v deželi. To dejstvo razlagajo s tem, da stojimo neposredno pred razglasitvijo vojne.
Itouiies 4. (Pravda Drevfus.) Majorja Hart-manna so zaslišali v tajni seji. V javni seji prosi Cernuski, naj se prečita pismo, ki ga je on poslal predsedniku vojnega sodišča Jouaustu, v katerem pismu pripoveduje, da mu je neki diplomat med dopisniki tujih vlasti imenoval tudi Drevfusa. La-bori zahteva, da se svedoka zapriseže. Cernuskega zaslišijo še enkrat.
Tajnik preiskovalnega sodnika Bertulusa pravi, da jo slišni Henry-ja reči: «Ne priganjajte me; pred vsem treba rešiti čast. vojske*.
Poveljnik Cuignet izjavlja, da se je iz tajnega dossier-a izpustilo vse listino, <lošle iz inozemstva, n. pr. brzojavko o pogovoru nekega vladarja z nekim francoskim vojnim atašejem, glasom katere je dotični vladar rekel, da so dogodki na Francoskem dokaz požidovljenja.
Lahori zahteva, da se vse listine, ki se nanašajo ua Drevfusa, predlože sodišču v tajni seji. Urednik * Tem psu«, Maver, navaja besede Geunne-a, ki je dejal, da imajo v ministerstvu nepobitne dokaze o Dreyfusovi krivdi: med d'ugim momentno
fotografijo, ki kaže Drevfusa v pogovoru z nekim atašejem v Bruselju.
Za jutri ob '/87. uri je napovedana tajna seja, da se prouče nekatere tnjne listine.
Carigrad 4. Crnogorska knežja dvojica je obiskala danes ekumenskoga patrijarha.
Bero lin 4. «Rciohsanzeiger< pri občuje od-stavo ministra za notranje stvari pl. Riieke-ja in ministra za nauk Bosse-ja, ki sta o tej priliki odlikovana z visokimi redi. Predsednik vlade v Diis-seldorfu pl. Reinbaben je imenovan ministrom za notranjo stvari in nadpredsednik vestfalski Sutt naučnim ministrom.
Pari/ 4. Predsednik republike Loti bet, ki se je danes vrnil v Pariz, bodo zvečer predsedoval ministerskemu svetu ter podpiše odlok o sklicanju državnega sodišča na dan 14. t, m.
Amsterdam 4. Nizozemska kraljica Viljel-mina je poslala kraljici Viktoriji pismo, v katerem jo prosi posredovanja, da se prepreči vojna med Anglijo in Transvaalom.
V Gorico.
(Zvršetek.)
In zakaj pojdemo letos v Gorico ? — Zato, da povzdignemo slovenski učitelji v svojem parlamentu — na XI. skupščini »Zaveze« — glas za trpeče tovariše z Goriške in iz Istre, ki se bojujejo kakor osamel vojščak na bojnem polju proti navalom sovražnih čet — proti bedi, ki pritiska nanje z železno pestjo.
Kakor dihamo štajerski in kranjski učitelji za nekoliko svobodneje po zadnjih regulacijah naših plač, tako pojema luč življenja goriškim in istrskim tovarišem v boju z obstankom. In tem trpinom moramo priskočiti na pomoč, njih stradaj oči m rodbinam moramo povedati i/, oči v oči, da simpati-zujemo in čutimo žnjimi in da wmo pripravljeni vse storiti, vse žrtvovati, da ustanejo tudi njim blažji časi!
P O D b I S T E K.
Sanje.
Zapisal Zvonimir Bržanski.
Bilo je v mesecu maju, ko sta bila dva praznika zaporedoma, mislim, da Binkošti. Tedaj sem bil v službi na nekem večem posestvu na Kranjskem. Bil sem torej svoboden za dva dni, da se oddahnem od mnogih gospodarskih trudov in okrepčam za bodoče.
S tovarišem sva se podala na prekrasni Bled, da se razvedriva in si ogledava ta biser domovine slovenske. Odpočivši se po dolgi vožnji sva v prijazni gostilni malce okrepčala oglašujoči se želodec. In potem sva šla ogledovat občudovani Bled in prekrasno njega okolico. Kar očarana sva bila od divne naravine krasote, kajti bila sva prvikrat v tem prelepem slovenskem raju.
Slednjič sva si najela čolnič, da se popeljeva na prekrasni otok bleski. Ker je bilo vreme krasno in vsa okolica toli očarujoča, zdelo so nama je, da sva prav na novo poživljena. Najin čoln se ni bil 100 m od brega oddaljen, ko je priveslala prav mimo njega mala, lepo odičena Indijca; spretni veslar jo je jako hitro poganjal dalje. Niti ozrl se
ne bi bil —, tako sem bil zamišljen v prekrasno naravo, občudovaje in proslavljajo Onega, ki je se svojo vsemožno roko ustvaril vso to divoto. Toda kar so mi niči obtičale na Indijci in na veselih ljudeh, ki so bili na njej. Bila sta novo-poročenca. On, mlad vojaški častnik z fino navihanimi brčienmi, prikupljive zunanjosti. Družina mu, kakih 1K let, pa vitke postave, Črnih las, ljubkih sivo kostanjevih oči, bledo rudečih lic.
Okainenel sem: bila je ona — ona, ki sem jo ljubil neizrečeno.
Varala me je. — Ta misel in pogled na mladi par sta me pretresla tako, da mi je kri zastala v žilah. Postal sem bled kakor zid; zleknil sem se v ladijco kakor v nezavesti in Bog ve, da-li bi se ne bil preveznil v globino jezera, da ni bilo dobrega tovariša poleg mene.
Prav ko je naš veslač pritisnil čoln k bregu otoka, posrečilo seje prijatelju prebuditi me iz nezavesti. Vzdahnil sem, ozrl se, in — odičenc la-dijee z mladim parom ni bilo več. S prijateljem sva stopila iz čolna in sela mul bregom v senco košatega grma. Prijatelj me je jel izpraševati radovedno o vzrokih mojemu vedenju v čolnu, in moral sem mu povedati vse. Zdelo se mi je, kakor
Zatorej pa poživljamo danes resno in odločno vse slovensko učiteljstvo, da so v čim večem številu udeleži XI. skupščine »Zaveze slovenskih učiteljskih društev^ v Ooriei, a takisto resno in odločno poživljamo, da pribite na ta praznik slovenskega učiteljstva vsi oni naši državni in deželni poslanci, ki so z nami in za nis, da bodo čuli glas slovenskega učiteljstva, da bo slovensko učiteljstvo čulo njihov glas.
Umeje se samo ob sebi, da ne bomo pogrešali v Gorioi med seboj onih, ki so nas vzgojili in ki vzgajajo naše potomce — t. j. učiteljev naših slovenskih učiteljišč. Ti morajo v prvi vrsti poznati težnje in želje slovenskega učiteljstva, da morejo potem uspešno in temeljito naš naraščaj pripravljati za življenje.
Pogrešati tudi ne sinemo svojih šolskih nadzornikov in drugih zastopnikov v krajnih, okrajnih in deželnih šolskih svetih. Će hočejo biti čuvaji naših pravic, če hočejo povspeševati koristi šolstva in učiteljstva, nas morajo poznati! A če nas hočejo poznati, morajo zahajati v našo sredo, morajo čutiti z nami, morajo vedeti, kako smo zavzeti za svoje pravice, morajo vedeti, kaj hočemo, kaj zahtevamo. Komur ni v resnici nič do nas, kdor gleda na nas samo iz višave in iz dalje, kdor so čuti le vladarja, a ne prijatelja našega, ta ni po-klican, da bi odločeval o naših koristili in potrebah v zgoraj omenjenih zastopstvih !
Na XI. skupščini prekrstimo »Zavezo slovenskih učiteljskih društev« v »Zavezo avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« ter tako sprejmemo z gorkim srcem, z bratovsko ljubeznijo in z odprtimi rokami v svoje vrste hrvaške tovariše s Primorja in iz Dalmacije. Ustvarimo tako velikansko četo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva, ki bo, združeno v pravi kolegijalnosti in v srčni ljubezni, delovalo za svojo korist!
»Učiteljski Tovariš« — ki se je vedno bojeval neustrašeno in najodločneje za blaginjo slovenskega učiteljstva — izpolnuje letos kakor glasilo »Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani«
da se mi je del teže odvalil od srca. Prijatelj me je tolažil — to se ume ob sebi. In nnsvetoval mi je najzanesljiveje zdravilo za take slučaje: poiščem naj si drugo!
Ko sva t«ko počivala pičel četrt ure, odšla sva proti cerkviei. Stopila sva v svetišče. Nisem mogel moliti, tako sem bil raztrešen in potrt. Pri-šedši iz cerkvice sva si še nekoliko ogledala njeno zunanjost in divno okolico. Solnee se je že nagibalo k zatonu, upi raje svoje večerne žarke v gladko površino jezera, ko sva dospela zopet do svoje Indijce. Veleprijetna je bila vožnja po jezeru v večernem hladu. Neštevilo lučio je migljalo v čolnih in ladijeah letoviščnikov ter v hišah bleskih.
Podala sva se v gostilno, kjer sva že prej naročila večerjo in prenočišče. Po skromni a tečni večerji — pohvaliti moram kranjske kuharice — popila sva precej dolenjskega Cvička in potem sva se še precej zgodaj podala k počitku. Namenila sva namreč, da drugo jutro za rano odputujova, kajti čakalo je, zlasti mene, obilo posla. Drugi dan sva res ustala na vse zgodaj, ter se odpeljala že s prvim vlakom, s postaje Lesce v Ljubljano, potem pa na Dolenjsko. Ob 11 lj.,. uri predpoludne sva bila že vsaki na svojem mestu. (Zvršetek pride).
zadnjikrat prijetno dolžnost, da |m »zdravlja kakor stari l»ojovnik učiteljskih tlačenih pravi« vse ono, . ki s«- zljercjo v šolnini Gorici na resno posvetovanje in na prijateljski razgovor. »Učiteljskega tovariša« gospodar — »Slovenski) učiteljsko društvo v Ljubljani« —- ga je izročilo »Zavezi«, da deluje žnjim iti po njem kakor skrbna mati za vse tiste, ki se zatekajo in se ImmIo zatekali v njeno okrilje.
Bog |>;i, kateremu je pobožno udano sloven-sko učiteljevo l»rez izj me, naj usiplje bogato svoj sveti blagoslov »a tlelo našega uma in naše dlani !
Politični pregled.
TRST r». sppteml>ra 1899.
K položaju. Jeden sotrudnikov dunajske »N. F. l\« se je potrudil, da je mogel staviti do sedanjega načelnika mladočcškega k l u I >a v državnem zboru nekaj vprašanj ozirom na krizo v političnem in parlamentarnem življenji v Avstriji. O misiji barona <'hlumetzkega sodi dr. Engel, da jej je jedini namen, da dovede na jasno, katere skupine opozicije se mislijo udeležiti obstrukeije o volitvah v delegacije. Dr. Engel je uverjen, da je grof Thun vedel t) tem, kaj se namerja z baronom Chlumetzkvin, ali da je eelo on sam predlagal ta poziv, ker jo hotel pokazati, da je pripravljen storiti vse možno, da bi se razmere /boljšale. Drugo vprašanje pa je — meni dr. Engel — da-li jo je grof Thun dobro pogodil, in da-li je bilo sploh potrebno, da je grof Thun storil ta korak? Načelnik mladočeškega kluba je tega inenenja, da ni bilo potrebno, ker je prepričan, da nekatere skupine v opoziciji itak ne bi bile sodelovale na opstrukciji povodom volitev v delegacije.
Nadalje je pojasnil dr. Engel, da prihodnji shod deželnih i t« državnih poslancev čeških ho imel le informativen in posvetovalen značaj. Do eventuvelne načelne spremembe v vedenju čeških poslancev pride šele na plenarnem posvetovanju zaupnih mož.
Slednjič je menil dr. Engel, da se mu ne vidi potrebno, da bi izvrfiovalni odbor desnice preveč hitel. Umeti je torej tako, da tisti radikalni, od nemških liberalcev toli zaželjeni preobrat ni tako na pragu, kakor se že vesele nekateri. Pa je tudi umevno, da merodajni krogi dvakrat premislijo, pred no razbijejo večino, toli pohlevno v za-htevanju in toli poslušno v žrtvah, kakor je dosedanja, ko vsi znaki govore za to, da bi vsaka druga večina naletela še na htlja nasprotstva. Nemška ge-meiburgsehaft. bi bila sicer že precej široka podstava za drugo konstelacijo, oprto tudi na konservativce in Poljake. Ali poprej bi morala dati garanci jo, da ta geraeinhurgschaft pornenja vzajemnost med vsemi nemškimi skupinami tudi v pozitivnem delu, na zidanju, ne pa samo v zanikovanju, v podiranju ! Take gemeinbiirgschaft je pa ni ; naj bi sestavili to ali ono nemško ministerstvo, gotovo bi v par dneh navstal ravs in kavs med nemškimi skupinami samimi.
Na to stran je jako značilna vest, ki jo prinaša »Information« iz krščansko-soeijalnih krogov in ki se glasi: V slučaju, da bi bilo poklicano kako ministerstvo Chlumetzlcv, hi nemška ljudska str a n k a i n k r š č unski socijalisti rama ob rami s Slovani prestopili v najhujšo obstrukeijo, ker hočejo preprečiti, da bi ministerstvo »po milosti Madjarov« prišlo v Avstriji na krmilo.
Ta vest — četudi je malce pretirana — nam odpira razgled na vso razcepljenost med nemškimi skupinami. Zato verujemo dru. Englu, da se stvari ne prekopiouejo s tisto naglico, kakor žele liberalci in da jim je na vseh njih ugibanjih, spojenih s poklicem Chlumetzkega, želja hitela precej daleč pred resničnimi dogodki. Sicer pa je tudi to značilno, da je danes dunajski brzojav jako molčeč. Prav nič druzega ne ve povedati, nego da je bil grof Thun vsprejet od cesarja v avdijenciji, ki je trajala 'J uri, da bo Szell jutri vsprejet od cesarja in da se je razgovarjal z ministrom za vnanje stvari, grofom Goluchov\vskiin in z grofom Thltnoiu.
O nemišljenem Slava-klicu na banketu častnikov v Lvovu je slednjič spregovorila tudi visokoofniijo/.na »\Viener Ahcndpost». Na podlagi uvedene preiskavo pojasnjuje, da je med častnikoma l'rahlom in Springom radi igre došlo do
prepira, do muiranaovanj in do dvoboja. Obžalovati je, pravi «\Viener Abendpost«, da ata un častnika radi takega frivolnoga vzroka prešla k nasilju in prav zato je umljivo, /.akaj častniki nočejo dati v javnost podrobnosti tega žalostnega dogodka. Posebno treba povdariti, da je bil ves dogodek brez vsake politične nravi.
In kako frivolno je bilo še le to, da je«Neue Freie Presse», to glasilo stranke, ki baje drži državo skupaj, in likratu tudi «lajhžurnal» marsikaterega — generala, tako falzifioiralo ta dogodek, da jo moglo zasnovati uprav strupeno akcijo proti — Slovanom!!
Rasprava radi „atentata" narazkralja Milana se je torej pričela danes, ako včerašnja poročila govore resnico. Na današnji razpravi so čitali obtožni spis, ki natančno razlaga vso zaroto in »atentat« in pa krivdo nekega »odličnega državnika srbskega«; to je: tisti naj bodo obsojeni, ki so Milanu na potu.
V Heligrad je došlo novinarjev od vseh strani Evrope. Po posredovanju dotičnih diploma-tičnih zastopstev so vsi dobili ustopnice na razpravo.
Razmere so mej tem postale jako Hetne doli v Srbiji. Najboljši prijatelji ovajajo svoje prijatelje; nugla sodba je n. pr. obsodila že nad .'50 oseb radi razžaljenja Milana, a ovaduhi so bili — dobri prijatelji. Inozemskih listov se ne dobiva po cele tedne, domaČih pa sploh ni, izvzemši vladne. Brzojavke se zaustavljajo in pisma se odpirajo. Ljudi kar izganjajo in jim tako kradejo domovino. Vse oči so obrnjene na mladega kralja Aleksandra. Le ta | ima tudi dobro srce, ali drugo vprašanje je, da-li ; kralj Aleksander ve, kaj in kako se godi v deželi, 1
Domače vesti.
»Pieeolo« — univerzalni ženlj. Blagor Trstu, da ima takega izbornoga vsestranskega učitelja! Ako tržaška »kultura« ne napreduje z se-dem-miljskimi koraki, Boga mi: »Malčka« ne za-devlje nobena krivda na tem. Revček so trudi pošteno, da izobrazi svoje čitatelje vsestranski. Po-veselimo so tnalo nad to vsevedno in vse mož no »velesilo« z lesnega trga ! Proučujmo jo, in sicer na hebrejski način - od zadej. Judje namreč pišejo in čitajo od zadej. Tu vam objavlja pred vsem neki Fisehor (»ajner von iinsere Lait«) »pikantno, zabavno, zanimive in novo — žive fotografije«. Oglas je opremljen se sliko iz — raja. On jo poljublja »na uateca njena, tako medena«... Krasno! In ti naslovi »živih fotografij!« ('e človek nima baš ^lame v glavi in vode v žilah, o toli naslovih mu domišljija poraja — najbujnejših ori-jentnlskih bajk. Potem zbujajo našo pozornost razni higijeničui oglasi in poezija kratkih anono —• dva novčiča beseda ! Tako ceneno izdaje lirično-epično-dramatičnega pesništva, v katerem igra glavno ulogo svobodna ljubezen, ni z lahka najti drugod na svetu ! —• Potem prihajajo, zinirom od zadej, opisi prefriganih poneverjonj, tatvin in drugih luin-parij, slavospevi samomoru in zopet ljubezni v moderni obliki, kar smo že označili nedavno temu, govore o moralni vrednosti — morale v »Picoolu«. In potom V — Potem prihaja nekaj za sladkosnede« — slovanožrce, politikastersko žaganje, zgodovinske laži, pravosodni sofizmi itd. A propos, pravo-sodstvo! Ali vas je dal, gospodje od pravice, zopet v ponedeljski številki neki »lumen j u ris« ! Takega dokaza-pora za še nisto doživeli! Oboril vas je in no ustanete več iz ničevosti, v katero vas je sunil! Mož (blagor Trstu, da so so mu rodili taki velikani !) jo namreč dokazal nič manj, nego, da tam, kjer so »sodišče »preplavlja« se slovenskimi ulogumi, da tam — strmite — ni slovenskih strank!!! Pred tuko logiko so morajo kar drobiti vsi drugi argumenti! Izvedel je »Pieeolo« namreč, da so so slovenske tožbe uročile tudi ljudem, ki baje ne umejo slovenski! To je vendar dokaz, da no morete najti jasnejšega ! Pa no da bi vse »oškodovane« stranke, ki j h »Pieeolo« našteva, razumele toliko slovenščino kakor neka teh strank, ki je znala prav razumljivo, tako, da je nasprotniku pretresalo srce, v slovenskem jeziku prositi odpuščenja, ker je nekoga nazvala »ščavom«. Ista stranka je trdila celo sama, da je tudi-Slovenee...
< >b, ko bi »Malček« videl, kako krčevito je sklepal ta možiček svoje ročice, kako se je hotel
spustiti v prah, na kolena pred »ičavi«, samo di» odstopijo od tožl>e, morda bi se navadil še on moliti in prositi odpuščenja za svoje neresnice. — Ako so vsa doka ila o edinem jeziku, »ki je znan vsemu meščanstvu«, enako šibka, potem, dragi »Pieeolo«, si zgubljen !
Pa ne le pouka, ampak tudi dobrih nasvetov prodaja »Malček«, celo košaiico za 'J novčiča. V predmetnem vprašanju nasvet uje, naj bi si vsi Tržačani zapisali za ušesa, da nočejo slišati ničesar o sodnijskih odlokih, ki niso pisani v Dantejevi klasični italijanščini, pa bode kmalu strmel svet, kako mora obtičati barčiea našega pravosodja v pesku laške trme! Da istodobno odklanja za se in svojce vsako odgovornost, za slučaj, da bi Indijca res obtičala, je — to le previdno in kaže zopet eminentno juridično — natrkanost »Piocolovega« član-karčiča. (1e pa je zamolčal, da se Slovencem v veliko veči meri godi ista, da morajo namreč sprejemati tudi laške sodnijske odloke, to je tudi previdno! Bog ne daj, da bi njegovi čitatelji začeli malko razmišljati o dvojni meri... Prihodnjič se hočemo baviti z drugimi stranmi vsestranski izobraženega, in kar se predrznosti tiče, gotovo velikega »Malčka«.
Pavel Dljakon — politična tarč«. Zdi so nam, da bijejo naši nasprotniki »boj brez upa zmage«, ker so primorani uporabljati žc take eminentne prilike, kakor je bila proslava zgodovinarja Pavla Dijukona, v svrhe političnega sleparstva njihovega. Attilio Hortiš, ta »duša" in »zvezda« tržaška, je namreč v Čedadu odprl usta prav na široko, sporočivši preko ograje svojih zob v imenu vse julske pokrajine, svojega Trsta, Islre in Goriško Čedadu »italski pozdrav!« Zakričal je v svet zgodovinsko — laž, da je nad Pavlom Dijakonom imel duh »večnega Rima, ki ne moro umreti«, tako moč, daje isti na italijanski zemlji hotel postati Latin, kakor tudi ves njegov narod!« Kako naj tolmačimo besede, da duh italijanski ne inore umreti? Ali umira morda počasne smrti, hirajo za gladom in starostjo? Nam vsaj se dozdeva, da je slavljena laška kultura ros — hirajoča starka, nasproti kateri ima Slovanstvoto prednost, daje mlado, krepko so razvijajoče dete, ki ima pred seboj mladost in inožko dobo! Le veselite se svoje minulosti, svoje »kulture«, te oglojenc kosti; le čenčajte kakor staro klepetulje v svojem »Alt\veibersommer« — mi pa pričakujemo svoje — bodočnosti!
Morji' blaženstva so je razlilo danes nad našim Trstom! Od vseh strani: od obrežja Adrije, z višin sv. Justa, z gradičev v Istri in od furlanske ravani in iz — predal »Piooola« zveni v tisočih akordov: salve, salve, dragemu gostu, ki je došel v Trst in v čegar imenu je izražena vsa slava — Italije!! Vsi oni sinovi, ki jih je - tako stoji v »Picoolu« — velika mati postavila semkaj od Gradeža do Kvarnera, po brdih in strminah »julske pokrajine« : vsi, vsi stezajo roko, da pozdravijo moža. Trst, prav tako, kakor Italija sama, čuti vsako italsko, latinsko in kulturno
glorio.
Salve!
I11 gost, ki je donesel danes toliko časti in blaženstva našemu mestu, je — Menotti G liri ha Idi. »Piooolo« donaša njega sliko in njega životopis in pravi, da pa tri jo ti zem dragega gosta in njega očarujoču oseba spominjata na — legendarično sliko njega očeta. A t,a oče je bil Josip Garibaldi — n a j h u j i in n a j za k l o tej i s o v r a ž n i k A v s t r i j e !
In Trst je v Avstriji, oni dobri Avstriji, katero moramo lc zavidati na nje trdnem živčevju in na njo — potrpežljivosti, ki je tako trdna, da je ne morejo spraviti iz ravnotežja niti take — salve !
Blagor njej — in oni drugi tudi nimajo nič proti temu!
Snaga v tuk. mestni bolnišnici. Pišejo nam: V nedeljo sem šol v bolnišnico obiskat par znancev. Eden istih (ženska) v I. oddelku mi je pokazala vrat poln rudečih pik, ter mi je pove-pala, da je to nasledek one smrdljive živali, ki se kaj rada nahaja po hišah, kjer ljudje ne skrbe za čistočo! Nisem mogel verjeti, da bi se v takem zavodu nahajalo toliko toga mrčesa, ki podvoja trpljenje onim nesrečnikom, ki si morajo t a in iskati zdravja! Vprašal sam drugo bolnico, imajo-li tudi ona in ostale to »vteho«, ki jim no dajo spati ni po noči no po dnevu?! Od-
govor je 1 »al isti kakor pri prvi, samo da je ta bila l«»lj «rečna, <la je lahko ustajala in prebdevala vse noči!! To je prev«»č, gonjala na upravi! To je terpineenje in ne ver zdravljenje! Pomislite vendar, da se plačuje po nč. na dan in da se torej lahko zahteva vsaj čistoče!!
Priznavamo sicer, da so je od strani vodstva storilo marsikaj v obrambo bolnih pred nesnago, ali fakt je, da je so danes vse polno mrčesa in da bolniki ne morejo poleg lastne bolezni prenašati še nadlego take nesnage, ki pomnožuje itak že velike muke nesrečnikov.
Ravnateljstvu bolnišnice polagamo torej na srce, naj zastavi vso svojo energijo v to. da se odpravi ta hudi r.edoBtatek, kričeči z zdravstvenega in se stališča — Immnnitete.
Vprašanje na slov. c. kr. vlad«. Pišejo nam: Koliko časa je že minilo, odkar je slavna o. kr. vlada naložila tuk. tramvajski družbi, da mora odpustiti iz svoje službe vse tuje državljane, ker je tako določeno v pogodbi, sklenjeni med družbo in — isto vlado?! Vprašamo torej: da-li in kako seje izvršil ta ukaz? ! I)a-li in kolikotujih dr-ljanov je bilo odpuščenih, oziroma koliko tujih državljanov je še v službi trammija ? Kajti zdi se nam, da poznamo še mnogo uslužbencev tramvaja, ki niso naši državljani, med istimi je celo en nadzornik! In vsi ti ho še v službi u kljub vladnemu odloku! Koliko časa bo še trajalo to protizakonito stanje?!
Ako slavna vlada ne ukrene, kar bi bila morala že ukreniti — prinesemo število in imena tujih državljanov, službujočih pri tramvavu.
NlIHee iz Istre. Iz Krkavc nam pišejo: Naš čudak, famozni Mikuleto je menda r,besnel, ali pa ga čaka kaj tacega. Tako bi moral človek soditi. Ko vidi, da mu njega zlokobna «koza» nič ne pomaga — ko vidi. da mu ne koristi tudi divji krik «Viva I' Istria!» (sosehno se vežbata v tem kričanju po vasi njega dva petletna nečaka), pa se je lotil novih sredstev. Našel je pajdaša v nekem nad 70-letnem starcu, pa hajd od hiše do hiše po okolici Umaga nagovarjat ljudi, naj proganjajo naše Hrvatice, naj ne kupijo kruha od njih, naj jim ne puste pobirati jajca. Ćujemo, da bi tema agitatorjema ne bila dobro prošla po nekaterih hišah, da so gospodarji vedeli za njiju namene. Resnici na ljubo pa moramo pohvaliti župana v Umagu, ki je rekel nekaterim našim ženain, da naj se nič ne boje, naj le prinesejo in naj prodajajo svojo stvari, če le morejo. Tako je prav. Treba le pomisliti, kam bi prišli mi in Italijani, da bi propadli jedni in drugi, ako bi taki lenuhi in komunardi prišli do vlasti, kakor hočejo, če no z lepo, pa z grdo! Faeta loquuntur.	»
Ti hujskači hujsknjo n. pr., da Si. našim delajo tožbe, makari da niso dolžni ni novčiča. Le da izzivajo in mučijo naše ubogo ljudstvo, tega trpina da se Bogu usmili! Ćesa nam je pričakovati, ako bodo taki življi gospodarili naši Jstri ?! To vam je tista dedna kultura ! Tu vidimo lahko, kaj se skriva za tistimi neprestanimi vskliki : «Viva 1' Istra!» Gotovo bi bil še huji propad Istre. Od Boga pravičnega se nadejamo, da ne bo tako.
Lepa misel. Pišejo nam: Ros imenitno misel je pogodil Vaš «Ovaduh», ko je priporočal, da hi si tržaški Slovenci zasnovali svoje godbeno društvo. No, to misel goje v svojih srcih že dolgo več mladoničev, gorečih za narodnost svojo. Dolgo se že shajajo na razgovore v ta namen. Da, stvar je dospela tako daleč, da je že dobila konkretno oblike. Združilo se nas je več s trdno voljo, da uresničimo to misel. Zložili smo pravila in jih predložili v potrjenje. Pričakujemo skoro potrjenja.
Poživljamo torej vse mlado ljudij, ki so vneti za glasbo in ki žele združiti se z nami, naj prijavijo to g. Vekoslavu Ljubidu, ulica H. Ca tari na pri G. Novaku, trgovcu. Zjedinimo se na resno delo — v korist in prospeh slovenstva v Trstu.
Od druge strani nam pa pišejo o istem predmetu : Eden Vaših častitih dopisnikov je napisal pred kratkim notico o važnosti in potrebi narodne godbe v Trstu. To je krasna misel, katero moramo uresničiti prej ali slej. Ta misel se že izraža mnogo časa in od raznih strani, ali od misli do ustanovitve je — daleč!
Za tako podjetje treba denarja iu sposobnih moči, ker ni dovolj, da se nekaj ustanovi, kar bi ne moglo vspevati in bi propadlo po kratkom navdušenju. Taka propadla podjetja so na največo
škodo narodne stvari. Moje skromno menenje je, da bi moralo na godbi že s prva sodelovati vsaj •M) mož in 21»—itO mladeničev. Računati treba namreč, da bo del onih iz tistega lesu, ki se navdušijo za vsako stvar, ki pa upehajo še predno so kaj koristili. Od (tO vpisanih, recimo, da bi ostalo polovica dobrih, kar bi zadostovalo za naše razmere. Nadalje treba pomisliti, da bi bili stroški za instrumente ogromni, ker na to ne smemo misliti, da bi mi v Trstu nastopali z obrabljenimi. Treba bo torej novih. Nadaljtia težava bo z dvorano, ker za glasbeno šolo treba, da je dvorana velika in v takem kraju, da ne bo pritožeb od strani okolo stamijočih.
Učitelj mora biti izobražen strokovnjak, ter popolnoma kos svoji nalogi. Ne pozabimo, da smo v Trstu, kjer imamo več godeb in v godbi razvajeno meščanstvo, zahtevajoče popolnosti. Ali pa se hočemo smešiti?!
Za vse to pa — oprostite, to je lo moja misel — sedaj ni še primeren čas, na to naj se bo mislilo šele prihodnje leto, ko bomo imeli za to primernih prostorov. Za tako ustanovitev tudi ne zadostuje, da se združi par vnetih mladeničev : tu treba tudi mož z obilnimi praktičnimi izkustvi. Vsi ti pa naj bi delali v sporazumu z narodnim vodstvom in s pomočjo vsega meščanstva našega!!
Se enkrat pravim, da no trdim ničesar in da so to le moje misli. Pred vsem pa se moram zavarovati pred mogočim domnevanjem, da hočem ovirati. Ravno nasprotno je res. Ravno zato, ker je stvar važna, ker sem sam navdušen zanjo, bi mi bi bilo žal, ako bi stvar ponesrečila, ker ni bila prav zasnovana v svojih začetkih. Zato menim, da je oeld v dolžnost vsakomur, ki je navdušen za to idejo, da odkrito pove svojo misel!
Legi n a sol a v Bevillll. Pišejo nnm dne 4. septembra: Danes se je odprla v Devinu šola »Lege n.» s tiho sv. mašo, katero je daroval laški katehet g. Geat iz Tržiča. Po maši so šli dotični otroci v Legi no šolo. katero jo potem blagoslovil oni laški duhovnik. Da je prišlo do tega, pomagali so vsi * bogovi*. Ker so naš preč. g. dekan ni hotel takoj udati na zahteve laških gospodov, prišel je o pravem času celo naš orožnik Lahom na pomoč, da so dobili dovoljenje odpreti šolo s sv. mašo. Tako se govori. Vprašamo: na kakšno povelje iu h kakšn% pravico se je pritaknil c. kr. orožnik v to stvar, ki ne spada v njegovo področje?! — Ali vprašanje glede obstanka Legine šole ni še rešeno. Ako bo vseh otrok iz otroškega vrta in iz šole BO, jih bo že prav veliko. Čemu so torej zidali tako veliko poslopje ? Pač najbrže z namenom, da pridobijo tudi kaj — odpadnikov. In v tem tiči vsa zloba! Zatorej pa — slovenski stariši — pozor! Vaši otroci so Vaše upanje. Ako si odtujite svojo otroke, ni Vam upati srečnih dnij! Pa žal, prav v tem pogledu se pregrešajo marsikateri slov. stariši, ker so narodno nezavedni in neodločni, Skrajni čas jo, da se postavimo v hran proti našim nasprotnikom.
«Lah in Nemeo sta zverina — (tu no mislimo nemško in laško narodnost, ampak le sovražnike nase) — Mi Slovenci perutnina*.
Da, tako nas bi hotela pohrustati Lah in Nemec, kakor lisica kokoš. Pa ne udajmo se! Odločnosti je premalo, strahu iz ozirov preveč. Kedaj se sramuje Lah svojega jezika ? In Slovenec ? Rajše molčim. Kličem pa vsem Devincem : vzdra-inite se ! Speča lisica no lovi kokoši, pa tudi vlov-ljene ji uidejo.
Pravda Ducati proti občini tržaški. Kakor znano, je bila občina tržaška v I. instanciji obsojena, da mora inženirju Ducatiju plačati okrog-lik 28.000 gld. za njega vodovodna dela. Obe stranki sti uložili u tok iu včeraj se jo na višem deželnem sodišču vršila vsklicna razprava. Občino je zastopal odvetnik Consolo, Ducatiju pa odvetnik Gasser. Razprava jo trajala od S>. ure predpoludne do 9l/s zvečer s premorom od 2. do 4. ure.
Darova. C. g. Sobar Mihael, župnik v So čergi, je daroval kmetijski družbi 2 gld. in zavarovalnici goveje živine v Bazovici ;> gld., za karmu izreka srčno hvalo	Odbor.
«Nlov. Čitalnica* v Prvačini priredi dne 24. t. m. veliko slavnostno veselico z jako zanimivim programom povodom dvajsetletnice svojega obstanka. Program se priobči svojočasno.
C. kr. davčna administracija nam piše: Podpisana je poizvedela, da neki bivši služabnik
za plačilo zapisuje strankam izjave za odmero občne pridobil i ne.
Dotične stranke se opozarjajo, da predomen-jene izjave zapisuje podpisana brezplačno v navadnih uradnih urah od ;». pred p. do 'J popoldan. C. kr. davčna administracija
v Trstu, dne 2. septembra 1XW>.
Strela Je udarila blizu Šempetra v neko ženo in sicer po palici dežnika. Nesrečna žena je ostala mrtva na licu mesta. Bila je omožena, toda še le par mesecev. To bodi v posvarilo našim ljudem, da treba biti previdnimi tudi z dežniki, kadar je nevihta.
Nezgoda tla železnici. Na črti mej Prošekom in Nabrežino je včeraj popoludne tovorni vlak skočil iz tira. Vsled tega je imel tudi br/.o-vlak zamudo. O kaki drugi nesreči nismo čuli do sedaj.
Dr. Kvgenlj Pačil, o katerem se spominjajo naši čitatelji, da je dne 7. junija t. 1. ustrelil ined vožnjo na železnici blizu Barkovelj dečka Edvarda Radivo, je po dolgem preiskovanju proglašen blaznim. Nesrečneža izročijo nemškim oblastvom.
Iz pred naših sodišč. 27-letni V. C. izCa-stollamaro je bil obsojen na pet mesecev ječe radi poneverjenja. Vodil jo neko gostilno na račun nekega V. C. iu tuje manjkalo, ko so delali račune, enkrat 141) gld., enkrat 202 gld. in enkrat 8.-1 gld. Ker ni obtoženec mogel poravnati teh škod, se jo stvar ovadila oblasti.
18-letna Opimia Martinuzzi je bila obtožena tatvine, na škodo nje lastne gospodinje, toda sodišče jo je rešilo obtožbe, ker ri bilo prav nobene okolnosti, ki bi govorila proti njej.
Samomori. Finančni uradnik Aleksander Fontana se je včeraj ob 10. in pol uri predpoludne ustrelil v svojem stanovanju. Metek iz revolverja mu je predrl glavo na sencih. Nesrečneža so spravili v bolnišnico, kjer je mladi mož — bilo mu je še le 27 let — umrl ob štirih popoludne. Vzrok samomoru so brije gmotno stiske.
Predvčerajšnjim se je ustrelil, tudi iz revolverja, 23-letni Anton RamhiČ iz Kolonje. Vzrok poskušenemu samomoru je neozdravljivo bolezen, i udi Bambiča so spravili v bolnišnico; malo je upanja, da bi ozdravel.
Požar. V škednjit na dvorišču Pnnfilijeve hiše v ulici Sipiero Nuovo št. 4. je nastal sinoči ob 0. in pol uri iz neznanega vzroka požar. Zgorelo je seno, slama in pohištvo vratarja, ki je imel tamkaj svoje stanovanje. Gasilci so imeli opraviti dve uri, da so pogasili ogenj. Škode je okoli <500 gld.
Zgubljeno — najdeno. Sluga »Delavskega podpornega društva« je zgubil dežnik, katerega je gotovo pozabil v kaki narodni družini ali lokalu. Držalo je zakrivljeno, rudeče. Isti je našel v društvenih prostorih na dan obletnice hlagoslovljenja društvene zastave svilen ženski robec, ki je na razpolago oni, ki ga je zgubila.
(Dalje nu četrti strani.)
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. Giovanni hiš. štev. f> (hiša Dimni).
Absolutno konkurenčne cene.
Moje pohištvo donese srečo!
Zaloga in tovarna j
pohištva vsake vrste
od	j
Ataaniro Levi Minzi v Trstu. !
lMazza Kosa rio žtev. '£.	<
(Šolsko poslopje).	j
Hoaat Izbor v tapetarijali, zrcalih In	j slikah. Ilustrirali cenik gratis In franko vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.	'
Predmeti postavijo se na brod ali	'
železnico, brez da bi se za to kaj	1
zaračunalo.	1
000000600(300000«
/
Dražbe premičnin. V sredo, dne o. septembra ob 10. uri pred[*oludne ne I »odo vsled naredbe tuk. «\ kr. okrajnega sndisč-a za civilno stvari vršile sledeoe družbe premičnin: v ulici ('orso št. 1, galanterijo; v ulici dol Toro štev. 10, hišna oprava; v ulici Solitario šf. 1, blagajna in hišna oprava; v ulici fhioz/a šr. »i, glasovir; v ulici Nuovii ;t. 14. stacun^ka oprema, in drogerije; v j ulici Ac<|iiedotto št. 4f>, blagajna, hišna oprava io ' jeden pianino; v ulici deli'Ifttria št. 47*, ob 12. i uri, kamen (obdelan) in drogerije; na Vrdeli št. 14, hišna oprava.
0 Levčevem „pravopisu4.
(Dalje.)
I >< ■ni va na primer te-le dve mož k i osebni imeni: Andrej Pip, Ivan Marija Pipa. — Kako bi g. profesor te dve imeni prt svojom lastnem nauku sklanjal ? Kaj ne, Andrej Pip po možkern o-deblu, — ali bi pa mogel on sklan jati tudi drugo ime tako? — Pa daj, da vidiva, če je moči J
1.	Andrej Pip; Ivan Marija Pipa,
2.	Andreja Pipa; Ivana Marija Pipa,
.'5. Andreju Pipu; Ivanu Mariju Pipu,
4. Andreja Pipa; Ivana Marija Pipa,
0.	pri Andreju Pipu; Ivanu Mariju Pipu,
li. z Andrejem Pipom; Ivanom Marijom Pipom ...
No, je-li kaj takega mogoče, ne da se Ti teleta smejejo? In sta pristni možki osebni imeni, saj drugi dve osebi bi se mogli drugače imenovati, n. pr. Jože Pip in Ivan Mit rio Pipa — moreš li tvrditi, da sta poslednji osebi isti s nervima ? Imeni Ivan Marija in Mtfrio sta povsem različni in v Primorju — posebno na Tržaščini — kaj navadni, ki ju možkim dajejo, po imenih pa razlikujemo osebe.
Ali, ne ozirajmo se na take profesorske marne: bodimo Slovani in sklanjajmo pravilno:
1.	Andrej Pip; Ivan Marija Pipa,
2.	Andreja Pipa; Ivana Marije Pipe,
•». Andreju Pipu; Ivanu Mariji Pipi,
4. Andreja Pipa; Ivana Marijo Pipo,
f>. pri Andreju Pipu; Ivanu Mariji Pipi,
G. z Andrejem Pipom; Ivanom Marijo Pi-poj . . .
In to pravilo velja tudi za vsa druga raznolika možku osebna imena na — a, saj ni razloga inačnemu sklanjanju.	(Pride še.)
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Dunaj 5. Govorč o vsprejemu cesarja v Zakupih meni «Fremdenblatt», da je dinastično čut-stvo v nemškem prebivalstvu imelo zopet priliko pokazati se v polnem svitu. Avstrijstvo korenini pregloboko v nemških srcih, da bi je mogle trajno potlačiti novovzgojene šovinističke doktrine, ki morejo biti pač v veroizpovedanje razde vaj oči sekti, nikdar pa ne program nemško-avstrijskih mas. Cesarski dnevi v Zakupih dokazujejo to zopet. Iz velikega sijajnega vojaškega vprizorjenja so postali veliko državno slavje.
Gradiška i"). Danes je umrl tu bivši tajnik trgovinske zbornice tržaške, Kduard vitez Bnjatti. (Bujatti je bil tudi protikandidat kandidatu laške stranke za mesta v Furlaniji. I rod.).
Beligrad o. Bivši regent Uistid je umrl včeraj zvečer. Rodbini prihaja veliko izjav sočutju. Tako tudi od kralja Aleksandra in razkralja Milana.
Pari/ r>. Revizijonistiški listi se bavijo s pričo Cernuschi, katerega označajo kakor norca. (Ta taktika Drevfusardov je jako značilna: kdor je proti Drevfusu, ta — je norec! Uredn.). Protic revizijonistiški listi pa povdarjajo važnost izpovedbe te priče. Branitelja Demange in Lahori sta so posvetovala o posledicah izpovedbe Cernusehija,
Pari/ 5. »Eelair« meni, da je kakih 30 oseb zapletenih v zaroto. »Matin« objavlja imena 24 oseb, zapletenih v komplot, in opaža, da prva seja državnega sodišča dne IS. t. in. bo zgol formelna. V toj seji se odloči, da-li je dopustno, da se poročilo državnega pravdništva, predlagajoče, naj se uvede proganjanje, izroči posebni preiskovalni komisiji.
Mala oznanila.
Po.I to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah za enkratno insercijo se plaća po 1 nč. za la-aclo: za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža, < >ijlasi za vse leto za enkrat na teden siunejo po 10 gld. ter se plačujejo čettrtletnih antecipatirili obrokih. Najmanja objava ;K) nvč.
Alojzij Mozetič
Posredovalnica za potovanja.
Piazza Negoziante 1. • laje pojasnila za vsa-korSna potovanja in sprejemu predplačila za obisk svet. razstave v Parizu 1. 1900.
Zaloga krompirja, zelja in fižola.
tli	II ulica Vienna Številka 5
VaiOVeC JĆIK. 'mft "»log« krompirja, zelja
tižola in drugih pridelkov
Razprodava na debelo.
Zaloga olja, mila in kisa.
• jf g	■ i	Ulica Torrente St. 26.
Vatovec Anton ,',«
kisa na drobno m debelo. Naročila izvrSuje točno.
Krčme.
Jurković Mate
ima dobro domačo kuhinjo.
ulica Carinti« St. 25 toči izvrstno črno in belo istrsko vino ter
Jak. Perhauc
cene zmerne.
Via Accpiedotto štev. 8 Zaloga vsakovrstnih vin in boteljk. Postrežba točna,
Pirih Ivan Lozič Jurij
Via Media St. 3., krčmar, toči črna in bela vina in pivo prve vrste kuhinja izvrstna, cene zmerne.
Androna S. Lorenzo (za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od 5 litrov naprej. Na
ffthtevanje se pošilja na dom in na deželo.
Obuvala.
„pri Pepetu Kraftevcn" na Rožariju poleg cerkve 8v. Petra pod ljudsko
Stantič Josip
Solo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi naročbe
Rehar Peter
ulica Riborgo St. 2f». Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
Ant. Furlan
oene brez konkurence.
Abram Fran
Jak. Perhauc
moke. Vaprejema tud
R Kolar
Dr. JOSIP MARTINIS
doktor vse^a zdravtoa in socijalist za očesne baiezni
se je preselil
v ulico Valdirivo štev. 3, I. nad.
Ordinira na domu vsaki dan od H do MB/, zjutraj in od 1 do 'J popoludne. Za uboge od 'J do H v ulici Molili piccolo štev. 1, I. nadstl*.
Špiritu« ilntpla oompoiltuQ
ALGOFON.
Jedino sredstvo proti zobobolu. revmatič. glavobolu, migreni itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jedino le v lekarni
PRAXMARER (Aidue Mori) Piazza jpraude TRST
Paziti na ponarejanja.
Zanimiv oglas kolesarjem
kolo iz i	tovarne
Trgovci. ^
|L|	■■ f\ ■ *	Via Giulia U4 prodaja
Kiflzdrii brizon v«»kov'Htnii'.)>stviu,ko
J	'ouijalnega blaga In olje
Piazza S. Francesco St. 2. Pro-dajalnica jestvin in kolonijalnoga blaga. Postrežba točna.
Via S. Francesco St. 22' Trgovec z dogami in so-darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne.
Via Stadion St. 20, -jekama in slaščičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vaprejema tudi domač kruh v pecivo. Postrežba točna.
na oglu ulice, (»eppa in delle Poste Nuove, prodaja kolonihilno blago delikatese, likere itd.
Marija Cokelj
na Korzu St. 8. priporoča slav. slovenskemu občinstvu svojo prodajal-nico, v katerej se dobiva po primerni ceni vsakovrstno blago, zlasti perilo za gospode in gospe, narejene obleke za gospe n otroke. V istoj zalogi ima na razpolago vsakovrstne potrebščine za gospe. Postrežba je točna in ceue nizke.
Anton Šorli
priporoča svoji kavarni Commercio .n Tedesco, ki sti shajališči Slovencev. Nu razpolago so vsi slovenski in mnogo drugih časnikov.
T. Zadnik
I. Tavčar, Fran Hitty
Via S. Francesco Ste v. Iti, mesar, postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na doni.
krojač Via delle Beccheric Stv. <>, priporoča se slovenskemu ob-činstve.
Via Barriera vecuhia St. lil, prodajalnica vsakovrstnega ina-uurakturnega blaga in drobnarij
Na zalitevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
Novak Mihalj,
trgovec, ulica Sv. Ca tarina St. i)., priporoča svojo zalogo kolonijalnoga blaga na debelo in na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju.
Johann Pnch is Gradca*
ustanovitelja industrije za kolesa,
je najbolje kolo sveta L. Oolobigf v Trstu,
Via del Torrente štev 10.
Jedini in glavni zastopnik za: Trst, Primorsko lil Dalmacijo,
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Uafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga pohištvu za Jedilnice, spalnice in spre-Jenniice, žlmnic in peresiiic, ogledal in železnih blagajn, po cenah, du se ni bati konkurence.
Fl LIJ ALKA
Urjrif. astrijsKoe Mito zavoda
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila.
V napoleonih na
:)0-duevni odkaz 2°/0°/0
tj-
2l'»°/
V vrednostnih papirjih na
4-dnevni izkaz 4"„
3o- „	anv'o
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, »topijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 2«. juniju in odnosno 20. avgusta t. 1, po dotičnih objavah. O k r o £ n i o d d e 1. V vredn. papirjih 2"„ na vsako svoto, V napoleonih brez olirest
Nakaznice na Dunaj, l'rago, PeSto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kako v Zagreb, A rad, Bielitz, Gabloaz, Gradec, Sibinj, Inomostu. Czovec, Ljubljano, Jane, Olomuc, Reichenberg, Saaz in Sol-nograd, brez troSkov. Kupnja in prodaja vrednostij, iliviz, kakor tudi vnovienje kuponov proti odbitku 1"'„„ provizije, inkaso vseli vrst poti najumestnejSiini pogoji. Predujmi. Jainčevne listine po dogovoru. Kredit nit dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ali sre
brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. NaSa blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
XKKHKKKXXKXHXKKKXX
ti o t« ■H
>08 a
o -p
ti <
HXHXKXHXHK)OOtXXKXK
<
O
čE o ca
(M
Konsumna zaloga olja
razpošiljatve i/ glavnih pridelkov od
5 litrov naprej (prosto Gorica).
Olje jedilno fino	nvč.
dalmatinsko 30	..
., istrsko 40	„
., namizno I.a 44	„
., najfinejše 4 S	„
extru 5G	„
,, .. speeijalitetno t>()	„
.. Posebno za cerkveno luč 38	.,