GrosuPlJe (centrala) sP 908 1 NflŠ KRRJ g 1999
352(497.4 Dobrepolje) §
m...................i.......,,.........min« to
<=
-d
I-t_
1 19990186., 5 cdbis;. o
š kraj
letnik V, št. 5
Sklepi Občinskega sveta
Na šesti seji Občinskega sveta so svetniki sprejeli poročilo nadzornega odbora in potrdili zaključni račun za prejšnje leto. Sprejeli so tudi statut in ga uskladili s spremembami Zakona o lokalni samoupravi. Med pomembnejšimi odločitvami Občinskega sveta je tudi pristop občine k območnemu podjetniškemu centru, ki bo imel svoj sedež v Ribnici. Več na straneh 3,4 in 5.
maj 1999
Lovci in učenci so skupaj čistili polja in gozdove
Na področju Dobrepolja so nabrali 85 vrečk smeti. Stran: 10
Dela na občini potekajo na različnih področjih
Čas, ko se na občini pripravljajo razpisi za izvedbo različnih del in pripravljajo prijave za različne razpise ministrstev za morebitna dodatna sredstva, je najbolj nori čas v letu za delavce občinske uprave. Roki nas neusmiljeno pritiskajo in ne smemo jih zamuditi, zato se delovni dan mnogokrat raztegne. Prav mesec maj je običajno tisti, v katerem se izbirajo izvajalci. Izbiranje izvajalcev je od države strogo predpisan postopek, ki mora potekati po vseh pravilih in ne dopušča spodrsljajev. Podobno je s prijavami na različne razpise za dodatna investicijska sredstva. Ko to pišem, je nekaj izvajalcev že izbranih, drugi so v fazi odločanja, tretji pa še v fazi prijavljanja. Upam, da bomo z vsemi uspeli pravočasno skleniti pogodbe, da dela ne bodo zamujala.
Tudi letos se seveda večja dela predvidevajo na posodabljanju cest, nekaj je še novogradenj, nekaj bomo delali že na preplastitvah. Za izgradnjo in obnovo cest potrebuje občina tudi največ denarja, zato so enkratni prispevki tistih, ki posamezno pot neposredno uporabljajo, še vedno nujni, če hočemo naš plan nemoteno izpeljati. Tarifa ostaja enaka kot v preteklih letih. Vrstni red dela tudi prilagajamo sistemu, "kdor prvi pride prvi melje", torej kdor prvi zbere denar, tam se prej dela. Ti prispevki, ki so dogovorjeni, so zelo pomemben lastni vir in imajo naravo prostovoljnih prispevkov, večina občanov jih z razumevanjem sprejema in plača.
»■nadaljevanje na str. 2
Iz vsebine:
•» Premiera dramske skupine Scena
Spoštujmo gozd
Gasilska vaja
Florjanova nedelja •> Intervju z Dušico Hočevar
Aktivnosti ob dnevu RK •» Razpis za akcijo Urejena domačija
Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec junija. Prispevke sprejemamo do 12. v mesecu
119990186,5
2
Naš krai
Iz županovega urada
5/1999
Dela na občini potekajo na različnih področjih
»■nadaljevanje s 1. str.
Tudi ti prispevki pridejo v olajšavo za dohodnino kot oblika enkratnega samoprispevka. Prispevke zberejo vaški odbori in jih vplačajo na žiro račun občine, občina pa zanje izda potrdilo. Tukaj ne gre za to, ali je nekdo s tem plačal 10 ali 20 % dela, ampak za prispevek k izgradnji cest, želimo pa, da bi bili vsi občani kolikor toliko enakomerno obremenjeni, čeprav se vedno tega ne da doseči. Prispevek za novogradnje je že vsa leta protivrednost 1000 DEM na gospodinjstvo in 300 DEM za preplastitve. Vsa ta sredstva so izredno dobrodošel lastni vir, ki ga nujno potrebujemo. Če na primer kandidiramo za sredstva iz naslova demografske ogroženosti, moramo zagotoviti 70% lastnih sredstev, 30 pa jih dobimo od države, če smo, seveda, izbrani. Brez teh lastnih prispevkov bi seveda naredili mnogo manj. Prepričan sem, da bo pripravljenost za te vrste sodelovanje tudi v bodoče velika in da ne bo takšnih, ki bi temu nasprotovali, saj le s skupnimi močmi lahko kaj naredimo.
Pri obnovi cest bi rad opozoril še na en problem, za katerega se mi zdi, da se je začel nekoliko bolj pojavljati. Pri vsaki gradnji, kar je seveda tudi obnova in asfaltiranje cest, je potrebno soglasje mejaša. Ta soglasja za ceste običajno zbirajo vaški odbori in v glavnem ni problemov s tem. Včasih je človek prijetno presenečen nad velikodušnostjo nekaterih, ki ti očitno v svojo škodo dovolijo, češ naredite, samo da se bo kaj premaknilo, saj je ne bom s seboj nosil. Med nami pa se dobijo posamezniki, ki temu neprestano nasprotujejo in hočejo dokazati, kako so pri tem ogroženi, in kaj vem kaj še vse. Res je, da so po katastru včasih pota narisana bolj ozko, včasih pa tudi mnogo širše kot so v resnici. Običajno pa so široka vsaj toliko, kot naredimo asfalta. Ceste delamo v širini 3 metrov, če je pot za malo ljudi lahko tudi še malo ožje, toda izkop mora biti vsaj še pol metra na vsako stran, da je zadeva dobro utrjena, drugače je delo slabo opravljeno, potem pa se vse lepo poravna in uredi, pa je še lepše kot je bilo prej. Ko pa se cesta asfaltira, se običajno več ne premika, niti se ne vozi zraven ceste, kot se to dogaja na makadamskih potih. Časi se pač spremi-
njajo, včasih smo hodili peš ali se vozili s konji, sedaj se vozimo z avtomobili in traktorji. Zadeve mnogokrat zaostrujejo še dolgotrajni medsosedski spori, ki so kot cokla pri napredku in posameznike tako zaposlijo, da iz tega horizonta več ne vidijo. Za nepristranskega opazovalca so takšna nasprotovanja in spori včasih prav smešno dlakocepske stvari, ki dobesedno držijo vse, ki so v to vpleteni, v neko nerazumljivo pat pozicijo, iz katere nihče noče narediti koraka, čeprav imajo vsi s tem škodo, predvsem na sproščenem in zadovoljnem bivanju. Cas, ki ga živimo na tem svetu, mineva hitreje, kot si mi želimo, zakaj bi ga obremenjevali še s takšnimi stvarmi. Skoraj nikoli ne gre pri tem za kakšne vrednosti, največkrat se gre za prestižne zadeve in nagajanje. Za večni počitek naših zemeljskih ostankov pa bo dovolj žc 1 m2 zemlje. Bodimo bolj velikodušni in lažje nam bo.
Kot lahko vsi vidite, gre naša mrliška vežica z okolico počasi proti koncu, v juniju bo opravljen tehnični prevzem, potrebno je še nekaj opreme in enkrat proti koncu poletja jo bomo slovesno odprli. O podrobnostih boste še obveščeni.
Dela na obnovi vodovoda, ki smo jih načrtovali za letos, uspešno napredujejo. Obnova skozi vas Ponikve je zahteven projekt, ki zahteva več časa in denarja, kot po nenaseljenem področju. Nekateri so se pritoževali, ker je prišlo do občasne motnje v oskrbi, toda temu se pri takšnem delu skoraj ni mogoče izogniti, zato prosimo za razumevanje.
Gradnja lekarne na Vidmu se nam je nekoliko zavlekla, vendar še vedno računamo na to, da bo lekarna v jeseni pričela obratovati. Sočasno z izgradnjo prizidka bomo tudi prekrili zdravstveni dom z novo kritino.
Odvoz kosovnih odpadkov na začasno mesto, ki smo ga organizirali, je presegel načrtovane okvire in se vidi, da je bil res potreben, upam, da smo s tem razbremenili najbolj pereče zadeve. Ker se pojavljajo neke čudne govorice, obveščam vse občane, da smo sedaj kosovne odpadke vskladiščili samo začasno in niti v sanjah nihče ne misli, da bi ostali na tem mestu. Takoj, ko bo do-
končana deponija, jih bomo prepeljali na stalno mesto.
Naslednji odvoz bo takrat, ko bo dokončana nova deponija. Prosimo pa vse občane, da v tem vmesnem času hranite kosovne odpadke doma in jih ne vozite po dolinah, ker s tem samo uničujemo svoje okolje, niti jih naj kdo ne poskuša voziti na začasno deponijo, ker jih bo moral odpeljati domov. Prav tako ne odmetujte starih avtomobilov, te ste dolžni odpeljati na odpad v Ljubljano, ker to ne spada v gospodinjski kosovni odvoz.
Pri ogledu navoženih kosovnih odpadkov pa se človek le ne more znebiti vtisa, da bi dobršen del tega materiala, ob manjši potrošniški naravnanosti, še služil svojemu namenu, ali pa vsaj neškodljivo zgorel na primernem mestu in ob primernem vremenu ali pa bi se s tem lahko celo nekaj dni greli, kdor ima peč na drva. Tu imam v mislih razne stole, mize, postelje in podobne lesene stvari, s katerimi res ne bi bilo potrebno obremenjevati deponij in povzročati stroške, ker to vse zgori brez škode. Razmislimo tudi ob tem. Tudi deponiranje odpadkov moramo v končni lazi plačati sami, saj ni drugega. Seveda pa je vse bolje, kot pa odvreči odpadek nekontrolirano nekam ob cesto ali v najbližjo dolino.
Občina Dobrepolje se tudi uspešno vključuje v projekt Po poteh dediščine, ki poteka na območju več občin, v sodelovanju Britanske vlade in našega Ministrstva za kmetijstvo. Projekt želi promovirati naše občine in pritegnili turiste s pomočjo naše naravne in kulturne dediščine. Od ponujenih lokacij bo po vsej verjetnost izbrana lokacija Sv. Anton z lipovim gajem, ob povezavi z Vidmom in Ponikvami. Naša naloga pa bo, da bomo znali ob tem ponuditi še druge zanimivosti naše občine in predvsem ponuditi turistu kaj za pod zob in sobo za pres-pati in seveda to tudi zaračunati.
Občina se vključuje tudi v projekt CRPOV, ki naj bi nam prinesel nekaj konkretnih rešitev in določeno vizijo razvoja, pa morda tudi kakšen dodatni tolar k temu razvoju. Seveda je tudi to odvisno od nas samih in naše pripravljenosti za sodelovanje. Vse, ki se za ta projekt zanimate, prosim, da se oglasite na občini, morda ste prav vi tisti, ki boste v ta projekt vključeni in preko tega tudi pridobili kakšno dodatno spodbudo in kakšna dodatna sredstva.
Vaš župan Anton Jakojiič
Šesta seja Občinskega sveta
PRISTOP K OBMOČNEMU OBRTNO-PODJETNIŠKEMU CENTRU
Od 13 točk dnevnega reda, kolikor jih je obsegala seja, ki je bila sklicana 21. aprila, jih je nekaj minilo skoraj brez razprave. Tako je bilo naprimer soglasno in brez pripomb izglasovano pozitivno mnenje o kandidatu za ravnatelja JVIZ OŠ Dobrepolje. Edini, ki se je javil na to mesto v zakonitem roku, je bil sedanji ravnatelj Ivan Gran-dovec. Prav tako soglasno so svetniki izglasovali pozitivno mnenje za Nevcnko Dolgan, ki bo v primeru, če bo dobila soglasje občinskega sveta tudi v Ivančni Gorici in Grosuplju, nova načelnica UE Grosuplje. Na to mesto jo je predlagalo Ministrstvo za notranje zadeve. Dipl. pravnica Nevenka Dolgan, ki seje na seji predstavila članom svela, je na vprašanje Darka Medja, kakšne SO možnosti, da ne bi bilo Stružancem treba po žig za registracijo avtomobilov na UE Kočevje, odgovorila, da se bodo ta vprašanja morala urejati širše in ne v okviru posameznega primera.
Soglasno in brez razprave je bil sprejet sklep o premoženjski bilanci občine na dan 31. 12. 1998 in še nekaj bolj ali manj formalnih sklepov. Nekaj več polemike je bilo pred glasovanjem o pristopu k območnemu podjetniškemu centru, o katerem je bilo precej besed že na prejšnji seji, na kateri so svetniki zahtevali dodatne informacije o tem primeru. Tako je bila na tokratno sejo povabljena Darja Mul iz OU Ribnica. Med drugim je omenila, da gre pri ustanavljanju območnih podjetniških centrov za državno
strategijo na področju malega gospodarstva. Eden od teh centrov, ki je že dobil podporo države, naj bi imel sedež v Ribnici, zajemal pa naj bi zahodno dolenjsko področje od Grosuplja do Kočevja. Bil naj bi samostojna pravna oseba, ki bo lahko računal na pomoč države. Do zdaj so pristopile občine Ribnica, Loški Potok, Sodražica in Velike Lašče, pričakujejo pa tudi pristop občin Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje. Po krajši razpravi so svetniki sprejeli sklep, da občina Dobrepolje pristopi kot soustanoviteljica, župan pa je dobil pooblastilo, da po predhodni obravnavi na občinskem svetu podpiše družbeno pogodbo.
POROČILO NADZORNEGA ODBORA IN SPREJEM ZAKLJUČNEGA RAČUNA
Poročilo, ki ga je podal predsednik nadzornega odbora Stane Skulj, je bilo precej obsežno, pregled je bil opravljen na naključno izbranih postavkah prihodkov in odhodkov. Svetniki so poročilo ocenili kot dobro opravljeno delo in ga na koncu razprave tudi soglasno sprejeli, prav tako tudi zaključni račun.
Pred tem so opozorili na nekaj, po njihovi oceni, kritičnih stvari. Nekatere od teh so po dodatnih županovih pojasnilih sprejeli, za nekatere druge pa so predlagali boljše rešitve. Tako so se ustavili ob pobiranju najemnin za uporabo prostorov, ki so v občinski lasti in ob tem zahtevali, da mora občina, kot lastnik, zahtevati najemnino od raznih trgovcev, ki najamejo prostor v Jakličevem domu ali pred občinsko stavbo. Hkrati
naj se izdela pravilnik o uporabi in najemanju prostorov v tej kulturni instituciji. Zupan je ob tem dejal, da je s kinom že podpisana pogodba, vendar bo poskusil pripraviti celoten pravilnik o uporabi oziroma najemanju prostorov.
Nadzorni odbor je po uradnem opozorilu svetnika LDS, ki je zadevo predal tudi računskemu sodišču, natančneje pregledal postavko "odškodnina od izkopanin rudnin". Komunalno podjetje Ljubljana plačuje Občini Dobrepolje v skladu z občinskim odlokom 5 odstotkov od izkopanih rudnin. Pri tem je bilo ugotovljeno, da plačila zamujajo, za kar niso bile plačane zakonite obresti. Župan je pojasnil, da so bile odprte obveznosti z obeh strani in pozneje kompenzirane.
Sicer pa večjih nepravilnosti nadzorni odbor ni ugotovil, čeprav so se po izjavi njegovega predsednika sestali trikrat in opravili pregled dovolj natančno.
SPREJET STATUT EV OSNUTEK POSLOVNIKA OS
Statutarno-pravna komisija je predhodno obravnavala predloge, ki so bili dani na zborih volivcev po vaseh, prav tako pa tudi pripombe svetnikov in pripravila predlog statuta za sprejem. Predsednik komisije Alojz Erčulj je dejal, da so na zboru krajanov v Ponikvah zahtevali ustanovitev krajevne skupnosti. Pojasnil je, da je komisija proučila vse prednosti in slabosti sedanje ureditve občine in prišla do ugotovitve, da krajani lahko svoje želje in in pobude uveljavljajo preko vaških odborov in svetnikov v občinskem svetu. Poleg tega po Zakonu o lokalni samoupravi krajevne skupnosti nimajo kakšnih posebnih pristojnosti, zato so v komisiji menili, da v manjši občini, kakršna je naša, krajevne skupnosti niso potrebne.
Nekaj pripomb posameznih udeležencev v razpravi:
A. Jakopič: "Osnutek statuta je bil povsod, razen v Ponikvah, pozitivno sprejet. Posamezne pripombe so bile v predlogu upoštevane in vnesene."
A. Palčar: "Ali se je statutarno-pravna komisija odločala na osnovi zapisnikov na zborih volivcev?"
A. Erčulj: "Prav je, da se osredotočimo na bistvo stvari. V primeru statuta smo se zavzemali, da bi bil čim bolj ugoden za občane. Zeljo krajanov Ponikev, o kateri smo bili obveščeni, smo obravnavali in proučili. Ker pa je občina v dosedanji obliki dobro
funkcionirala, smo menili, da bo lahko tudi vnaprej."
A. Jakopič: "Iz zapisnikov ni bilo razbrati kakšnih posebnih argumentov v korist ustanovitve krajevne skupnosti. Glavni je bil ta, da je kraj že imel krajevno skupnost in da bi bila pravna oseba. Vsekakor smo to posredovali komisiji."
A. Palčar: "Kako je bilo v Predstrugah? Tam ni prišlo do volitev..."
A. Jakopič:" Volitev v vaški odbor ni bilo, obrazložen pa je bil statut."
F. Žnidaršič: "Vsi člani komisije smo se zavedali, da moramo sprejeti določeno odločitev. Pristojnosti vaških odborov so v statutu dovolj natančno obrazložene. Seveda pa zavezujočih sklepov za občinski svet ne morejo sprejemati, tako kot občinski sveti ne morejo sprejemati takih sklepov za Državni zbor. Lahko pa sprejmemo in vnesemo v statut nekoliko ugodnejšo rešitev v prid vaškim odborom."
Na predlog omenjenega svetnika je bil nato sprejet amandma, ki se glasi:
"OS je dolžan uvrstiti na dnevni red točko, ki jo predlaga vaški odbor, v kolikor gre za stvari, ki so bistvenega pomena za vas, in sicer na prvi naslednji seji."
Predlog statuta je bil potem z omenjenim amandmajem sprejet z 10 glasovi, eden je bil proti in eden vzdržan.
Svetniki so nato sprejeli še osnutek poslovnika občinskega sveta. Pisne pripombe na) bi sprejemali do 5. maja. Razprava, ki je bila precej polemična že ob prejšnji točki, se je ob osnutku poslovnika še razvnela. Največ pripomb na osnutek je imel A. Palčar. Po daljši razpravi je bil osnutek sprejet, pripombe pa bo obravnavala komisija.
Predlog pravilnika o plačah občinskih
funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles OS, za katerega je več svetnikov menilo, da je dober dokument, pa je bil preložen na naslednjo sejo. A. Palčar je trdil, da je v nasprotju z Zakonom o lokalni samoupravi, nekaj svetnikov pa mu je pritrdilo v tem, da bi bilo potrebno dobiti dodatne informacije.
V nadaljevanju so svetniki sprejeli še osnutek odloka o pomožnih objektih, ki ga je dopolnila Mojca Lovšin.
OBRAVNAVA PRIPOMB NA OSNUTEK ZN STANOVANJSKO OBMOČJE PREDSTRUGE IN URN PREDSTRUGE
Svetniki so dobili v svojem gradivu odgovore mag. Gabrijelčiča na pripombe na osnutek zazidalnega načrta stanovanjskega območja Prcdstruge in ureditvenega načrta z.i del obstoječega naselja Prcdstruge. Povzetek odgovorov na posamezne in posebne pripombe, ki so bile posredovane v javni razpravi, sta podali Mojca Lovšin in Alenka Fik-fak. Nekaj pripomb je bilo ugodno rešenih, med primeri, ki jih s strokovnega vidika na fakulteti za arhitekturo niso ugodno rešili, je pripomba lastnikov Tckavčič. Ohranilo naj bi se obstoječe stanje brez razširitve gradnje, za katero jc zaprosil lastnik. Ob tem primeru seje razvila daljša razprava, v kateri sta obe predstavnici stroke dopustili možnost dokončne odločitve občinskemu svetu, zlasti še zato, ker je v interesu občine, da se razvoj drobnega gospodarstva čim bolj podpira
Z enim glasom proti jc nato občinski svet sprejel usmeritev, da je lastniku omogočena zazidava v primeru, da bo zadoščeno vsem zakonskim predpisom.
VPRAŠANJA, PREDLOGI, POBUDE
Član OS JOŽE PUGELJ je vprašal, če je že kaj rešeno v zvezi s črno točko na cesti v Strugah in kakšen je rezultat obiska ministra za promet in zveze Bergauerja. Dal jc tudi pobudo za namestitev zavese na odru v avli šole v Strugah, ker je ob dramskih predstavah nujno potrebna.
Župan je precej podrobno poročal o pogovorih z ministrom ob njegovem nedavnem obisku. Tako na ministrstvu načelno podpirajo ponikovsko obvoznico, vendar mora ta najprej priti v plan cestnih gradenj in v prostorski plan občine. Ogledali so si cesto v Zdenski vasi, kjer bo regionalna cesta prednostna. Podprli so gradnjo pločnika v Ponikvah, v planu pa je že asfaltiranje ceste v Žvirče, vendar o datumu še ni mogoče govoriti. Obljubljeno je tudi soglasje za pločnik na Vidmu ob regionalni cesti.
JOŽETA K LUNA jc zanimalo, kako jc z omejitvami cestnih hitrosti na 40 km/ h, kako jc s sanacijo odlagališča v Logu in kako s projektom kanalizacije v Pod-gori. Opozoril je na nujnost odstranitve izkopanega asfalta.
Odgovor župana: sanacija odlagališča je v planu, medtem ko kanalizacija še ne.
STANE JAKIČ je vprašal, če je že dogovor o odvozu kosovnih odpadkov in predlagal, da se začasno odlagališče v Zdenski vasi sanira. Župan je v zvezi s tem poročal o dogovoru s Stolarno glede začasnega odlagališča kosovnih odpadkov na tamkajšnjem zemljišču.
Občinski svetniki med odmorom, prisotnih je bilo tudi nekaj vaščanov iz Ponikev
ALOJZA ERČULJA je zanimal projekt prenove Jakličevega doma in razporeditev prostorov v prizidku. Predlagal je tudi pospešitev gradnje. Zupan je pojasnil, da bo v prizidku spodaj večnamenski prostor za upokojence, v prvi etaži se predvideva ureditev umetniške zbirke bratov Kralj, polovico etaže pa naj bi zavzela knjižnica. V zgornji etaži pa načrtujejo manjše kabinete za glasbeno šolo.
DARKO MEDJA je izpostavil problem poplav pri Križmanovih. Tako župan kot svetniki so pritrdili, da je zadevo potrebno rešiti, vendar zaradi težav pri dogovarjanju s prizadetimi ne vidijo izhoda. Pripravljenost občine za rešitev problema je, vendar je to premalo. Župan je dodal, da pri reševanju problema ne more zanemariti zahtev ostalih vaščanov. Dodal je še, da je cesta, s katere odteka voda na Križmanovo, republiška, zato bo morala problem rešiti država. Med razpravo je bilo slišati tudi predlog o ustanovitvi komisije, ki bi poskušala najti najbolj-
šo rešitev, pri čemer pa bi bilo nujno sodelovanje prizadetih. V uspešnost so dvomili, zato ni prišlo do odločitve.
ALOJZIJ PALČAR je ponovil vprašanje s prejšnje seje, kako je s šolsko vlečnico. Svetnik Ivan Grandovec se je medtem pozanimal in poročal, da jo je inventurna komisija odpisala. Svetnik A. Palčar že dalj časa pogreša oglašanje videmske gasilske sirene ob požarih. Zanima ga tudi, na koliko časa se čistijo smetnjaki pred občino in kdo je zadolžen za to. Vprašal je še, kdaj bo popravljena ograja ob vi-demskem igrišču. Na vprašanje, ali so pridobljena vsa soglasja za urejanje okolice mrliške vežice, je dobil pozitiven odgovor. Opazil je tudi, da so v občinskih aktih še vedno napisane vasi Polom in Seč, čeprav niso več v naši občini. Ob tem je predlagal, da se jih postopoma odstrani iz vseh aktov. Zanimalo ga je tudi, kdaj bo Dušica Hočevar dobila odgovor na vlogo, ki jo je že zdavnaj poslala na občino. Župan mu je dejal, da zadevo še proučujejo in čakajo ustrezen odgovor.
Vabimo vas na srečanje z vinogradniki iz občine Semič, ki se bodo po Dolenjski popeljali s konjsko vprego naloženo s sodi vina.
Pričakali jih bomo pred občino na Vidmu, v nedeljo, 30. maja ob 7.45.
Vino boste lahko tudi pokusili.
Po naši občini jih bodo spremljali člani Konjeniškega društva
Dobrepolje. VABLJENI!
TD Dobrepolje, Občina Dobrepolje
A. Palčar je je nato opozoril na, po njegovem mnenju, "smešno" postavitev ogledal v Predstrugah in zato predlagal, naj se o pravilnosti postavitve pridobi mnenje policije. Po sprejetju Zakona o javnih cestah pogreša tudi občinski odlok. Tega res še ni, vendar je župan obljubil, da bo kmalu pripravljen. V zvezi s problematiko kamnoloma v Predstrugah pa se je pozanimal, da sta soglasje za kamnolom podpisala le dva občana.
JANEZA PAVLINA je zanimalo, kdaj bodo končana dela na vodovodu. Točnega odgovora ni mogel dobiti, ker so z deli šele začeli. Predlagal je tudi pripravo odloka o psih, saj ti marsikje po vaseh predstavljajo nevarnost za ljudi, ker so neprivezani. Župan je dejal, da o tem obstaja zakon.
Pod točko "razno" je župan predstavil pobudo Albina in Jožeta Kralja, ki sta dala občinskim svetnikom v razmislek, da bi osnovno šolo na Vidmu preimenovali v OŠ bratov Kralj. V razpravi je bilo slišati različna mnenja. Večina svetnikov preimenovanju šole ni bila naklonjena, vsi pa so se strinjali, da se tema dvema velikima umetnikoma postavi kakšno drugačno kulturno obeležje.
M. Steklasa
MISLI
Pred resničnostjo lahko zapremo oči, pred spominom ne.
(Rochefoucauland)
Včasih se moramo ločiti od človeka, da ga najdemo.
(Doderer)
Kdor živi samo z razumom, ni razu me l življenja.
(Uhlenbruck)
Le kdor je spoznal svetlo in temno stran življenja, vzpon in padec, je resnično živel.
(Ziveig)
Politični utrip
Javnost so, po dvomesečnih napadih Nata na Jugoslavijo, spet začeli bolj zanimati dogodki na domači politični sceni. Ti so bili nekaj časa bolj ali manj umirjeni, kot da so hoteli počakati na to, da mine prvi šok po dogodkih na zunanjepolitičnem prizorišču.
V mesecu aprilu je bila za ministrico za gospodarske dejavnosti imenovana dr. Tea Petrin, Metod Dragonja, ki je vodil ta resor od leta 1996, pa je postal predsednik uprave ljubljanskega Leka.
Medtem so se v parlamentu nadaljevale razprave in debatni klubi predsednikov parlamentarnih strank o spremembi volilnega sistema, ki pa do zdaj še niso privedli do sporazuma. Ne glede na to, da je bil po sodbi Ustavnega sodišča na referendumu izglasovan dvokrožni volilni sistem in da so bili zavrnjene vse pritožbe, se nekatere stranke obnašajo, kot da jih odločba Ustavnega sodišča ne zanima. Zavzemajo se za kombiniran nemški model, ki pa tudi nima dvotretjinske večine v parlamentu. Za zdaj so se dogovorili le o tem, da do srede maja vladne stranke pripravijo predlog nekaterih ustavnih sprememb.
Napovedana, a še negotova, sprememba volilnega sistema je v zadnjem obdobju spet oživila pogovore med SLS in SKD o združevanju obeh strank. Ideja je bila že pred leti last Ivana Omana, ki pa je v sedanji situaciji, ko priprave na to dejanje potekajo zelo intenzivno, bolj skeptičen do uresničitve. Medtem, ko nekateri v obeh strankah vidijo veliko prednost in morda tudi priložnost zase, se drugi bolj zavedajo problemov, ki jih bo potrebno rešiti na poti do dokončne združitve, da bo zadoščeno vsem interesom obeh sedanjih strank. SLS je namreč v vladi in marsikdo v stranki presoja sedanji proces v luči volilnega rezultata zadnjih državnozborskih volitev in ne sedanjega ratinga stranke, zato jim je bližji termin pridruževanje. Zanimive so tudi razne špekulacije o kadrovskem vodenju nove stranke, precej naivno pa je tudi seštevanje volilnih glasov obeh strank, če bi prišlo do združitve. Prav tako so tvegane napovedi, da bo SDS po nedavnem zelo odmevnem kongresu v Portorožu, na katerem se je programsko nekoliko usmerila proti levi, pridobila volilne glasove z levice. Logika političnih strategov je v preteklosti pogosto odpovedala, ker so premalo poznali volilno bazo.
Kmalu potem, ko je minister Bandelj moral prepustiti Ministrstvo za notranje zadeve Borutu Šukljetu, je v javnosti močno odmevalo, in še odmeva, poročilo tako imenovane Gričarjeve komisije o vpletenosti posameznikov v afero Vič-Holmec. Ta odkriva umazano početje nekaterih slovenskih vodilnih politikov iz vrst grobega liberalizma. Če vpleteni strani, ki po poročilu sega do najvišjih vrhov v državi, ne bo uspelo prikazati poročila kot konstrukt, kar se že dogaja v medijih z vso intenzivnostjo, bodo posledice nujno zelo radikalne. Poročilo namreč odkriva, kako je del vrha MNZ zlorabljal del policije za diskvalifikacije svojih političnih nasprotnikov in partnerjev. Med drugim se je spet jasno pokazalo, kako močno so novinarji vpleteni v oblikovanje javnega mnenja po političnih direktivah.
V zadnjem času je v parlamentu in vladi prišlo do nekaterih dogovorov, ki so bili že dalj časa v proceduri. Tako je parlament sprejel zakon o kmetijski zbornici, kar si ljudska stranka šteje za pomemben uspeh. Celotna vladna stran pa je zadovoljna s tem, da je pokojninska reforma po dveh letih stopila čez prvi prag. Vlada in sindikati so se dogovorili glede pogojev upokojevanja, ki so nekoliko milejši za naslednje generacije, kot je sprva kazalo. Seveda mora reforma še skozi parlamentarno proceduro.
Presenetljive vesti pa so prišle tudi iz zunanjega ministrstva. Nekdanji obrambni minister Perry bo namreč svetovalec pri urejanju morske meje med Slovenijo in Hrvaško, sliši pa se tudi, da bodo ameriški pravniki posredovali tudi pri dogovarjanju o spornih zadevah nuklearke.
M. 5.
CITATI O POLITIKI
Kdor se ne ukvarja s politiko, je že pokazal politično pripadnost, ki bi se ji rad izognil: služi vladajoči stranki.
(Max Frisch)
***
Politik misli na naslednje volitve;
državnik na naslednjo generacijo.
(Manfrcd Hinrich) ***
Nekateri mislijo, da so postali liberalci samo zato, ker so spremenili smer svoje netolerantnosti.
(W. Brudzinski)
***
Najbolj nevarni sovražniki svobode tiska so tisti novinarji, ki jo zlorabljajo.
(Robert Lembke)
***
Ne ukvarjam se s politiko. To /<: kot bi rekli: Ne ukvarjam se z življenjem.
(Jules Renard)
***
Kdor stopi v javnost, ne sme pričakovati obzirnosti inje ne zahtevati.
(Maric Hschenbach) ***
Človek se mora zavzeti za svoje stališče. Nevtralnost pomaga le zatiralcem, nikoli žrtvi. Molk utrjuje mučitelja, nikoli mučcnca.
(Hlie Wiesel)
***
Pragmatizem je sicer nujna sestavina politike, vendar preveč pragmatizma pomeni, da je politika izgubljena. Prava politika mora izhajati iz nekih temeljnih načel.
(Peterle)
Naš kraj
Iz gasilskih društev
5/1999
Gasilska vaja v Delovno varstvenem zavodu Prizma v Ponikvah
Gasilska zveza Dobrepolje je v programu aktivnosti za leto 1999 načrtovala večjo operativno vajo za vsa društva. Vaja naj bi bila sprožena s tihim alarmom in nenapovedana. Namen same vaje je bil zasnovan tako, da se preizkusi sistem alarmiranja in radijskih zvez, čas aktiviranja gasilskih enot, čas dostopa do namišljenega požara in učinkovitost same izvedbe vaje.
Enota PGD Ponikve je prispela prva na kraj požara, pa tudi druge enote so ji kmalu sledile.
Poveljstvo ima evidentiranih na območju občine Dobrepolje več objektov, ki so posebno požarno ogroženi. Za lokacijo vaje je bilo predvideno več točk, bodisi iz ocene ali pa iz pobude lastnikov oziroma upravljal-cev teh objektov. Odločili smo se za eno najbolj ogroženih, to je DVZ Prizma Ponikve. Objekti so tronadstropni, večjih površin, zastarele gradbene konstrukcije, grajeni neprimerno iz vidika požarne preventive. Težave nastanejo pri samem reševanju nepokretnih oseb in neprimerne opreme. Dodatne nevšečnosti pa so prisotne tudi zaradi oskrbovancev, ki so delno duševno moteni. Preventiva in protipožarno varstvo je neprimerno oziroma se je do sedaj ta kategorija zanemarjala. Problem je tolikšen, da presega znanje, predvsem pa opremljenost naših društev.
Nujno bo potrebno vključevanje širše družbe v to problematiko. Prvi koraki so že
opravljeni, stekli so pogovori z vodstvom zavoda o najnujnejših ukrepih, predvsem preventivnih. Z učinkovito preventivo je doseženih še največ hitrih rezultatov. Z delom na tem področju bo potrebno intenzivno nadaljevati, da se izognemo morebitni večji katastrofi, ki seje ne da predvidevati.
V soboto, ob 18. uri jc dal poveljnik GZ Dobrepolje na Regijski center za obveščanje nalog za tiho alarmiranje vseh gasilskih enot v občini preko pozivnikov, ki jih imajo poveljniki. Poveljniki so dobili kratko iz-
pisano povelje, na podlagi katerega so s sirenami obvestili oziroma zbrali gasilce v svojih društvih in kar najhitreje opremljeni izpeljali proti mestu požara. Z radijskimi zvezami so na 19. kanalu preko repetitorja vzpostavili zvezo s poveljnikom za nadaljnja navodila. Po prispetju na požar so se javili vodji intervencije, da jim je odredil vajo, ki so jo lahko s svojo opremo tudi izvedli. Sodelujoče enote so opravile naslednje naloge:
- Enota PGD Ponikve z vozili PV-1 in GVC 16/25 je pripeljala pred sam stari objekt zavoda, se opremila z dvema dihalnima aparatoma, gasilci so vzeli reševalno vrečo in po stopnišču odhiteli v drugo nadstropje, preko okna razvili vrečo in pričeli z reševanjem ponesrečencev.
- Enota PGD Zdcnska vas z vozilom GVC 16/24 je pričela s hitrim napadom v notranjost objekta, cisterno je priključila na bližnji hidrant.
-Enota PGD Zagorica z vozilom GV-l.Trodelni napad preko MB z odvzemom vode iz potoka Rašica in pasivni napad na zahodni strani - hlajenje plinske cisterne.
-Enota PGD Kompolje z vozilom GVC 16/25 je pričela z reševanjem preko okna s trodclno lestvijo in napadom iz cisterne.
- Enota PGD Hočevje z vozilom GV-1 je izvedla pasivni napad na sosednji leseni objekt in s tem ščitila nadaljnjo širjenje požara. Z vodo se je oskrbovala preko MB iz potoka Rašice.
- Enota PGD Videm z vozilom GV-1 je vzpostavila preskrbo s požarno vodo do cistern iz potoka Rašica preko MB in ščitila sosednji objekt.
- Enota PGD Struge z vozilom GV-1 je bila postavljena v rezervo za zamenjavo
Enota	Čas alarmiranja	Čas izvoza	Čas prihoda na požar	Število operativcev
PGD Ponikve	18.00	18.03	1 S. 05	K)
PGDZdcn.vas	IS.00	1 S.05	18.12	) 1
PGD Zagorica	IS.00	IS.06	18.13	8
PGD Kompolje	IS.00	18.05	18.15	12
PGD Hočevje	18.00	18.06	18.16	8
PGD Videm	IS. 00	18.12	18.17	6
PGD Struge	18.00	18.20	18.40	9
Konec vaje	19.00		Skupaj	64 operativcev
8
Naš krai
Iz gasilskih društev
5/1999
...............m&.-MKBKKm
PGD Zdenska vas je bila na kraju požara druga
moštva v napadih. Legenda:
PV - 1= poveljniško vozilo - Lada tliva , GV - 1 = gasilsko vozilo - kombi,
GVC 16/25 = avtocisterna z moštvom,   MB = motorna brizgalna
Čas prihodov enot je bil zelo hiter, prav tako tudi udeležba in strokovnost operativcev. Največja ugotovljena po-mankljivost je neopremljenost društev z dihalnimi aparati, brez. katerih v notranjih požarih ni uspešnega gašenja in reševanja. Samega reševanja oskrbovancev v vaji nismo izvajali.
Moramo pa priznati, da je bila vaja načrtovana ob času, ko je bilo pričakovati dobro in hitro udeležbo gasilcev. Veliko slabše bi verjetno intervencija us-
pela v dopoldanskem času zaradi odsotnosti usposobljenih gasilcev. Bistveno težja pa bi bila situacija v nočnem času.
Ugotovili smo tudi določene pomanjkljivosti v pokritosti s signalom za po-zivnike in radijske zveze po nekaterih delih občine. Tudi center za obveščanje ni vedno dovolj učinkovit v alarmiranju.
Na koncu lahko ugotovimo, daje namen vaje v celoti izpolnil pričakovanja. Pohvaliti moramo vsa društva za njihovo veliko odzivnost in aktivnost na vaji. Sama izvedba kaže na dobro pripravljenost gasilskih enot in tehnike. Podobne vaje bomo načrtovali tudi na drugih lokacijah.
GZ Dobrepolje Jože Lenarčič
Zahvala Gasilski zvezi Dobrepolje
V imenu delavcev in oskrbovancev Posebnega socialnega zavoda DVZ PRIZMA Ponikve se zahvaljujem vsem gasilcem GZ Dobrepolje za pripravljenost in sodelovanje v gasilski vaji, ki se je izvedla v soboto, dne 8. 5.1999 v zavodu Prizma Ponikve.
V dani akciji so gasilci dokazali, da so strokovno usposobljeni, izurjeni in pripravljeni pomagati ljudem v stiski. Še posebej pa bi se rada zahvalila predsedniku GZ Dobrepolje g. Jožetu Lenarčiču in poveljniku GZ Dobrepolje g. Jožetu Zrncu, ki sta si v svojem prostem času vzela čas za ogled vseh naših prostorov zavoda in nam s strokovnimi priporočili in izkušnjami pomagala, kako v slabih bivalnih pogojih urediti protipožarno zaščito oziroma varnost.
Namen naše skupne akcije pa je bil opozoriti vse krajane občine Dobrepolje, da je zavod Ponikve edina ustanova v občini, v kateri je sta-cioniranih 110 mlajših - starejših oskrbovancev s posebnimi življenjskimi potrebami in da so vse te osebe v primeru požara še posebej ogrožene. Kako rešiti življenje nepokretnih in delno pokretnih oskrbovancev iz višjih nadstropij v našem zavodu, pa bo naša skupna skrb tudi v bodoče.
Gasilska vaja je bila v izreden poduk tudi našim mlajšim oskrbovancem, ki se žal še premalo zavedajo, kako so grelna telesa in cigaretni ogorki nevarni.
Predsedniku, poveljniku in vsem gasilcem GZ Dobrepolje želim še veliko tako uspešnih vaj z željo, da bi ostalo vedno samo pri vajah.
Obenem pa si želim, da bi tako uspešno sodelovali še naprej, saj smo le z združenimi močmi uspešnejši, boljši in učinkovitejši.
S spoštovanjem in lepo pozdravljeni.
Cvetka Tavželj
Vaja je vključevala tudi reševanje ogroženih
Jože Lenarčič (predsednik GZ), Marko Marolt (tajnik GZ) in Jože Zrnec (poveljnik GZ)
Naš krai
Iz društev in hum. organizacij
5/1999
Gasilci počastili svetega Florjana
V teh dneh vsepovsod po Sloveniji v vsakem večjem gasilskem društvu praznujejo praznik
sv. Florjana, zaščitnika gasilcev.
V nedeljo, 9.maja, smo tudi gasilci GZ Dobre-polje slovesno praznovali naš praznik, kot je
sedaj že v navadi, devetič zapovrstjo.
Lep uvod v praznovanje in hkrati predstavitev našega gasilstva je bila sobotna operativna vaja vseh društev v Ponikvah. Velik od/.iv na vaji je pokazal, da našim gasilcem ni vseeno, kako SO usposobljeni in da so pripravljeni pomagati sočloveku v nesreči.
Kljub slabšemu vremenu se je v nedeljo zjutraj na vaškem centru v Ponikvah zbralo z vsemi vozili 62 gasilcev v paradnih uniformah i/, vseh sedmih društev. Tudi gasilke iz Zdenske vasi, v novih paradnih uniformah, so bile med nami. V povorki smo se napotili proti cerkvi sv. Florjana, kjer je bila ob 10. uri sv. maša. Praporščaki s svojimi prapori so se razvrstili v prezbiteriju, gasilci so posedli v prednje klopi, Z3 njimi pa vsi ostali verniki. Cerkev je bila kar premajhna /a tolikšen obisk.
(lospod kaplan je v pridigi lepo opisal zaščitnika gasilcev sv. Florjana. Zgodovinsko je podal dobo v tretjem stoletju, življenje in delo sv. Florjana, njegovo ljubezen tlo bližnjega, saj je dal zalo tudi svoje življenje. Gasilci so za svojega vzornika in priprošnjika izbrali pravega svetnika, saj je njihovo delo podobno. Vedno in ob vsakem času so pripravljeni nesebično pomagati drugemu, ne oziraje se na svoje Listno ogroženost, (lospod kaplan seje zahvalil gasilcem za njihovo humano poslanstvo in jim zaželel še naprej uspešno delo na tem področju,
Sveto mašo je s svojim ubranim petjem spremljal domači pevski zbor. Po končani mašni daritvi so gasilci s prapori v povorki z vsemi vozili krenili proti gasilskemu domu. Tu so se ob prijetnem klepetu /. vaščani zadržali, kljub čemernemu vremenu. Povabilu so se odzvali tudi g. župnik in g. kaplan ter g. župan. Vse skupaj pa so pogostili domači gasilci /. žegnjanskimi dobrotami, ki so jih spekle ponikovske gospodinje.
Mislim, da je bil marsikateri gasilec ta dan ponosen, da je bil v gasilski uniformi, da je član te humane organizacije, ki ravno letos praznuje že 130-lctnico organiziranega delovanja in je vzor množičnosti tudi v evropskem merilu.
Prav taka srečanja nas vzpodbujajo, da še naprej ostajamo v svojem poslanstvu, kljub temu, da zato namenimo veliko svojega časa. Velikokrat je naše delo premalo cenjeno, vendar humanitarne organizacije so tudi v današnjem času potrebne. To gotovo občutijo tisti, ki se znajdejo v nesreči in ni nikogar, ki bi jim pomagal.
Razšli smo se s prijetnim občutkom, da je tudi pri nas gasilstvo živo, da imamo kaj pokazati, da smo se srečali ljudje, ki podobno razmišljamo. Veselimo sc ponovnega snidenja drugo leto.
Jože Lenarčič
Leto Rdečega križa pod geslom "Moč humanosti"
Leto vstopa v novo tisočletje, obdobje od 8. maja 1999 do 8. maja 2000, je Mednarodni Rdeči križ razglasil za leto Rdečega križa. V tem času bodo po vsem svetu in tudi pri nas aktivnosti pod enotnim sloganom MOČ HUMANOSTI in enotnim znakom.
Prvi dan tega leta, v soboto, 8. maja, ko je bil svetovni dan RK, so potekale povsod po Sloveniji različne aktivnosti. Člani Rdečega križa in mladina je na mestih, kjer se zbira večje število ljudi, delila in pripenjala značke Rdečega križa. Tudi Krajevni odbor RK Dobrepolje se je v sodelovanju z Območno organizacijo RK Grosuplje priključil omenjeni akciji.
Spodnje fotografije smo posneli na Vidmu, Kompoljah in Ponikvah. Značke so pripenjale učenke osmega razreda. Iste učenke so pomagale tudi pri zadnji krvodajalski akciji, zato jim je Območna organizacija RK podarila brezplačne vstopnice za ogled dobrodelnega koncerta v Ljubljanskih Križankah, ki so ga ob dnevu RK organizirali mladi RKS.
M. Steklasa
Lovci in učenci skupaj čistili polja in gozdove
Za letošnji dan Zemlje je Lovska zveza Slovenije v sodelovanju z območnimi zvezami in lovskimi družinami izvedla vseslovensko akcijo čiščenja gozdov. V dopisu šolam, s katerimi so nameravali pridobiti za sodelovanje tudi osnovnošolsko mladino so zapisali.
"Glavni namen te akcije je očistiti gozd in mu vzeti tisto, kar so mu ljudje vsilili brez njegovega privoljenja. Hkrati pa nameravamo prek izobraževanja vsem potencialnim obiskovalcem in onesnaževalcem pokazati, kakšno breme predstavlja vsaka, še tako majhna smet. S to akcijo bomo pokazali, da so slovenski gozdovi dejansko zelo obremenjeni z odpadki - pa tudi to, da so v Sloveniji ljudje, ki so s svojim
prostovoljnim delom pripravljeni skrbeti za gozd."
Vabilu se je odzvala tudi OŠ Dobrcpolje. Dogovorjeno je bilo, da se lovcem pri čiščenju gozdov pridružijo učenci obeh šestih razredov centralne šole Videm. Organizacija, ki je bila v domeni Lovske družine Do-brepolje, je bila brezhibna, odziv članov Lovske družine in tudi učencev pa prav tako dober, saj se je akcije udeležilo 17 lovcev in 30 učencev. Žal, smo bili pozneje obveščeni, da so vaščani iz dveh vasi še isti dan odpeljali smeti v gozd. Seveda pa je to že snov za drugačen članek. Zgoraj omenjena akcija pa je uspela, nekaj več o njej pa v krajši fotoreportaži.
M. Steklasa
Po deževnih dnevih je napočil lep pomladni dan. V soboto, 24. aprila, so se na zbornem mestu pred občinsko stavbo še pred osmo
uro začeli zbirati učenci in člani Lovske družine Dobrepolje.
Slika zgoraj: Starešina Lovske družine Dobrepolje Janez Grilc daje učencem navodila za čiščenje. Vsak lovec je vzel v svoje vozilo po štiri učence in opremljeni z vrečkami in zaščitnimi rokavicami so se odpeljali na razne konce Dobrepoljske doline. Pred tem je vsak udeleženec dobil tudi malico.
Slika zgoraj desno: Ena od ekip se je odpravila proti Kompoljam (na fotografiji) in nabrala okrog deset polnih vreč smeti. Ostali so se odpravili proti Jauham, Ilovi Gori, Zdenski vasi, Ponikvam...
Slika desno: Ob 12. uri so se vsi udeleženci spet zbrali na Vidmu. Z opravljenim delom so bili zadovoljni tako učenci kot člani Lovske družine. Nabrali so kar 86
vrečk smeti.
■i
Naš krai
Gozdarstvo
5/1999
11
Teden gozdov
Spoštujmo gozd
Vsako leto, zadnji teden v maju, se vrstijo prireditve s skupnim imenom: TEDEN GOZDOV. Takrat gozdarji še posebej skrbno in zgoščeno na različnih nivojih javnosti razlagamo, predstavljamo različne zgodbe iz življenja gozda; z namenom opozoriti na vlogo in pomen gozda v sistemu življenja na planetu, pokrajini ali za bližnjo vasjo; ljudem in posamezniku gozd približati na tak način, da ga bodo lažje sprejeli kot sopotnika, prijatelja na poti skozi skupno življenje.
Tema letošnjega tedna gozdov je: SP< )ŠTUJMO GOZD! Gozdarji večjih gozdarskih podjetij: JI' Snežnik, Gozdarstva Grče in Zavoda za gozdove, Območne enote Kočevje ter naše stanovsko Gozdarsko društvo Kočevje smo za javnost 6. gozdnogospodarskega območja, kjer delujemo, pripravili nekaj drobcev iz bogate zakladnice gozda; nekaj misli, za katere upamo, da bodo pripomogle k lažjemu razumevanju, predvsem pa doživljanju, občutenju gozda.
Spoštovati pomeni ceniti, imeti o nekom dobro mnenje, zaradi vrednot, ki jih ima. 1 )a nekoga lahko spoštuješ, ga moraš najprej spoznati. In prav to vam ponujamo. Želimo, da delček za delčkom spoznavate gozd, ker ga boste tako lažje spoštovali.
(Jozd si zasluži spoštovanje, saj za nas vsakodnevno opravlja številne koristi, ki se jih kol posamezniki morda vse premalo zavedamo.
• GOZD je najbolj naraven in nespremenjen sistem sobivanja žive in nežive narave na našem planetu. Gozd je del stvarstva narave, ki ga hranita zemlja in zrak. Gozd ni seštevek dreves in se ne konča na meji parcele, občine, države. Predvsem pa gozd ni tovarna za pridobivanje lesa, kot pogosto še dandanes kdo zmotno misli. Kaj torej gozd je - prostor, nebo, sanje, zemlja, morda pesem, dihanje - je težko reči. Spoznavanje gozda potrebuje tako čustva kot razum, filozofijo, vero in dokaz. Zato je gozd lahko vse - čustvo in gorjača, barva in pesem,...
Gospodarstveniku je gozd vir lesa, slikarju neskončnost motivov in inspiracij, vodarju predvsem vir pitne vode, rekreativen sprehajalna pot ali popestritev jedilnika, zeliš-čarju vir zdravil, naravovarstveniku nuja za preživetje življenja na zemlji, gozdarju pa vedno nov strokovni izziv ...
1 Za naključnega obiskovalca gozda, po-
litika, razumnika ..."gozd sam raste". Takšno poenostavljanje je seveda nedopustno.
Tudi človek se rodi in sam raste. Toda za uspešen telesni in duhovni razvoj mora družina, skupnost zagotoviti celo vrst pogojev. Vsak naravni sistem, tudi gozd, se stalno spreminja in trajno ohranja. Seveda pa brez prisotnosti človeka in njegovih potreb. Za trajno izrabo naravnih obnovljivih virov je potrebno stalno strokovno delo. Ob nestrokovnem poseganju človeka v gozd, gozd osiromašimo, včasih lahko celo propade.
• Še ne dolgo tega je človek cenil gozd le po količini lesa. Še prej pa je človek cenil gozd le po tem, koliko hrane za živino in zase je našel v njem. Gozd je zibelka človeštva, saj je les omogočil njegov razvoj. S čim bi si kuril, kje bi dobil palico in kasneje toporišče? Iz česa bi si naredil dom, kje bi dobil oglje za taljenje in obdelavo kovin ali stekla, iz česa bi naredil preprost stroj, mlin ali žago, ladjo za odkrivanje novega sveta ali violino za izražanje svojih čustev z glasbo?
• Danes spoznavamo še vse druge koristi, ki jih gozd nudi človeku - pa to poleg lesa niso le gozdni sadeži, gobe in zdravilna zelišča. Najpomembnejša dobrina iz gozda je
voda, ki jo gozd zadržuje in čisti. Kje bi dobili vodo, če bi ta takoj odtekla in se ne bi zadrževala v gozdnih tleh. Odtekajoča voda bi odnesla rodovitna tla. Slovenija bi marsikje ostala gola. Voda iz gozda odteka sedemkrat počasneje kot iz travnika. Kljub veliki gozdnatosti odnese iz Slovenije okrog 5 milijonov m3 tal na leto.
• Gozdovi so velika pljuča, saj proizvajajo kisik, ki je "stranski" proizvod pri fotosintezi - tvorbi organske hrane. Klorofil - listno zelenilo prestreže sončno svetlobo, ki je padla na površino lista in rastlina izkoristi energijo te svetlobe za to, da poveže ogljikov dioksid in vodo in sladkor, ki ga potem porabi kot svojo hrano. Zelene rastline so poleg redkih bakterij edina živa bitja, ki si znajo sama izdelovati hrano.
• Gozd je pomemben življenjski prostor (dom) številnih velikih in tudi zelo majhnih, danes že zelo redkih ali ogroženih vrst prosto živečih rastlin in živali; nekatere med njimi so tudi zakonsko zavarovane. Rastline in živali so tako kot človek del žive narave planeta Zemlja ter imajo svoje poslanstvo.
V gozdu smo na obisku. Na obisku pa se obnašamo po določenih pravilih. Upoštevaj pravila obnašanja, ki veljajo v gozdu in so zapisana v gozdnem bontonu. Zavedajmo se, da smo v gozdu na obisku pri prijatelju, prijatelje pa imamo radi in jih spoštujemo.
Zato ne uničuj cvetja, plodov in gob; ne lomi in obsekavaj drevja, ne teptaj mladih drevesc, ne poškoduj skorje dreves. Gozd je dom miru, tišine in ptičjega petja; zato ne kriči in ne plaši živali ter ne vznemirjaj mladičev v gnezdih.
• Idilično podobo gozda na premnogih mestih kazijo divja odlagališča, ki v sebi skrivajo marsikatero nevarnost za gozdne prebivalce, za zemljo in predvsem podtalno vodo. Številni odpadki kot baterije, akumulatorji, odpadna olja, zdravila, barve, laki, razredčila, herbicidi... so strupeni, težko razgradljivi in povzročajo človeštvu in naravi ogromno škodo (1 kapljica olja onesnaži I milijon litrov naše vode).
• V večini gozdov (razen v gozdnih rezervatih, ki so posebj ohranjeni in vredni gozdni predeli in smo jih gozdarji izločili iz gospodarjenja kot gozdove s posebnim pomenom ter so zakonsko zavarovani) je ne glede na lastnino dovoljen prost dostop in gibanje, čebelarjenje ter lov, rekreativno na-
biranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali v skladu s predpisi, zemljiško knjižno pa je lastnik gozda lahko posameznik, skupnost, cerkev ali država, ki naj bi za gozdove skrbeli kot dober gospodar. Ne otežujmo jim dela, raje jim pomagajmo.
• Gozdarji, planinci... so gozd opremili s številnimi kažipoti, klopmi, kurišči in podobno opremo, ki služi k bolj kakovostni in lažji rekreaciji ali turizmu, mestoma pa je namenjena tudi v poučne namene. Gozdarji še posebno pozornost namenjamo gozdnim učnim potem, kot pomembnemu elementu pri vzgoji mladine, pa tudi odraslih, o naravi, gozdu in gozdarstvu, naravo-varstvu...
Ljudje namreč vedno bolj iščemo v gozdu mir, tišino, sprostitev, ptičje petje, jesenske barve, prijeten hlad poleti, ... nekaj izmed tistega, kar v mestu, vse bolj pa tudi na vasi ni več mogoče najti.
• Na žalost še danes vsako uro posekajo na svetu 14.000 ha gozdov, ker rabijo les ali nova polja. Zato ni čudno, če beremo o poplavah, o spremembi podnebja, o lakotah zlasti v Južni Ameriki in Afriki, kjer posekajo največ gozdov. Gozdovi niso neizčrpen
vir koristi.
Pri nas tega na srečo ni več - gospodarimo po gozdnogospodarskih načrtih, ki temeljijo na načelih trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti gozda. Pri nas ne sekamo ha gozdov, temveč m' lesa, ki so točno predpisani in strokovno utemeljeni.
• V naravi ni manj pomembnih, ni dobrih ne slabih, grdih ali lepih, nekoristnih ali koristnih rastlin ali živali. Narava (gozd) je popolna samo takrat, ko ima vse, kar jo vzdržuje - od črvička do medveda in od trave do drevesa. Je stalno v spreminjanju - a vedno v ravnovesju - toda samo v sožitju s prijaznim človekom.
K sreči sc človek vse bolj zaveda, daje gozd sicer čudovita stvaritev narave, ki pa ni večna in trajna, čc ga ljudje prekomerno izkoriščamo in uničujemo.
Upamo, da ste našli kar nekaj razlogov, zaradi katerih boste gozd odslej bolj spoštovali. Če pa nismo uspeli odgovoriti na vsa vprašanja, ki se sproti porajajo, vas prosimo, da se obrnete na Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Kočevje ali na Gozdarsko društvo Kočevje in skušali vam bomo pomagati pri iskanju odgovorov.
Vimenu zgoraj navedenih organizacij pripravil Bojan Kocjan, dipl. inž. gozd.
POPRAVEK
Ker je v prejšnji številki prišlo do izpada posameznih imen sodelujočih, ki so pripravili razstavo "Polep-šajmo velikonočne praznike", objavljamo seznam še enkrat:
JULIJA ZUPANČIČ: prtički, kvačkano cvetje in drugi kvačkani izdelki MARIJA PETERLIN: vezeni prti in zavesa
SLAVKA POTOKAR: vezeni prtički SLAVKA GLAČ: ljubljanske butarice, prtički
MILAN MUSTAR, STANE KLINC, FRANC BLATNIK, JANEZ PAVLIN: butarice z bršljanom ANA POTOČAR, MARIJA ŽNIDARŠIČ (st.), ANDREJA ŠKULJ: velikonočne jedi
K razstavi so prispevali tudi otroci vrtca Ringaraja in učenci PŠ Kompo-Ije ter OŠ Videm. Sponzorji: Olga Zupančič Pekarna Blatnik Mesarstvo Ambrožič Jože Priprava razstave: članice Turističnega društva Dobrepolje
WISYGM£BMOŠOiO
Obveščamo vse občane, da bo ponovno vpisovanje v
glasbeno šolo
v soboto, 29. maja, ob 10. uri na OŠ Dobrepolje.
Vse občane bi rad dodatno opozoril, da je pouk v naši glasbeni šoli možen v vseh oblikah, tako redno kot ljubiteljsko, in na vseh inštrumentih. Otroci, ki se odločijo za pouk določenega inštrumenta, pri tem niso obvezni vztrajati vsa leta, če jim le-ta rte ustreza, temveč se lahko prepišejo na drug inštrument. Vsem bodočim učencem Kočil, da se odločijo predvsem za pouk trobil in pihal zaradi domačega pihalnega orkestra in velikega števila komornih skupin, ki jih naši pedagogi gojijo. Hvala za razumevanje in lep pozdrav.
Ravnatelj Glasbene šole Grosuplje Franc Korbar
V mesecu juniju bo javni roditeljski sestanek, na katerega ste poleg staršev vabljeni tudi vsi ostali občani. O datumu vas bomo obvestili
kasneje.
Prva premiera uspela
1. maja je gledališka skupina SCENA spet privabila na svojo predstavo polno dvorano obiskovalcev. To je bila njihova letošnja druga predstava, tokrat v izvedbi igralcev mlajše sekcije, ki se je oblikovala šele v letošnjem letu. V razmeroma kratkem času so uspeli spraviti na oder svojo prvo premiero, komedijo Janka Modra Nevesta iz Amerike.
Poleg Vesne Hrovat, ki smo jo videli že v prejšnjih predstavah, so zaigrali mladi, ki se jih spomnimo s številnih osnovnošolskih prireditev in tako svoje sposobnosti odrskega nastopanja uspešno uveljavljajo tudi naprej. Nekateri od njih pa so na svoj igralski talent opozorili šele v tej predstavi. Nedvomno ima za to zasluge David Jakopič, režiser Scene, ki zna s svojim občutkom in poznavanjem značajev razdeliti vloge pravim igralcem.
Komedija Nevesta iz Amerike ima namen predvsem zabavali gledalce, zgodbo pa po komičnih zapletih pripeljati do srečnega konci. (',c igralci, ki jim je namenjena vloga komikov, svoje delo dobro odigrajo, je predstavi zagotovljen uspeh. Tako je bilo tudi tokrat. Svoj
delež k uspehu so nedvomno pripomogli kostumi, ki jih je igralcem priskrbela Marta Šuštar in razni rekviziti, ki jim je za lo priložnost odslopil župnik. Nepogrešljiva pa je bila tudi tehnična ekipa, ki jo je sestavljal moški del igralske skupine Scena. Tokrat so se odločili oslati bolj v ozadju in priložnost ponuditi še mlajšim. Sicer pa izbile skoraj ni bilo, saj je bila igra značilna tudi po tem, tla so nastopile, z eno samo izjemo, samo igralke. Primoža Šinkovca, edinega igralca, velja za to še posebej omeniti, nenazadnje tudi zato, ker je svojo vlogo, naivnega, nikoli odraslega sina, dobro odigral.
M. Stcklasa
Zbornik "Zadružništvo včeraj, danes, jutri"
Dileme zadružništva so v Sloveniji že dolgo časa pereče in kličejo po iskanju novih poti, zato je Občina Dobrepolje dala pobudo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvu za znanost in tehnologijo in Zadružni zvezi Slovenije, da ob 130-letnici rojstva Frana Jakliča, ustanovitelja prve rajfajznovke na Kranjskem, skupaj organizirajo vseslovensko posvetovanje o zadružništvu.
Do posvetovanja je prišlo 11. decembra 1998; vrsta uglednih strokovnjakov je v svojih releratih prikazala poglobljeno analizo zadružništva od njegovih začetkov in kasnejše krize, v kateri se je znašla ta oblika organiziranja v kmetijstvu.
Referati so v celoti objavljeni v zborniku z naslovom "Zadružništvo včeraj, danes, jutri", ki je izšel v marcu letošnjega leta. Poleg anali/, o pomenu in razvojnih obdobjih slovenskega zadružništva je tematika v zborniku osvetljena tudi s problemi poslovnega združevanja zadrug, povezovanja blagovnih tokov kmetijskih zadrug, zadružne hranilno kreditne službe itd.
V uvodnem delu sta objavljena tudi govora podpredsednika vlade Marjana Podobnika in ministra za kmetijstvo Cirila Smrkolja, ki sla bila prav tako gosta posvetovanja. Zbornik, ki je izšel v 1000 izvodih, je uredil prof. Milan Šuštar, izdala pa ga je Občina I )obrepolje skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvom za znanost in tehnologijo. Spremno besedo je z orisom Dobrepolj-ske doline in celotne občine prispeval župan Anton Jakopič.
Zbornik nudi celovit pogled na zadružništvo v luči procesa vključevanja v Evropsko unijo, zato ni pomemben le v lokalnem merilu, ampak je izpopolnil strokovno literaturo s področja zadružništva, zalo bo zanimivo branje za marsikoga, ki ga zanima lo področje kmetijstva.
M. Steklasa
14
Naš krai
Iz TD Dobrepolje
5/1999
Intervju z Dušico Hočevar
"Dobrepolje s svojim izročilom nudi veliko možnosti za izbiro spominkov''
Dušico Hočevar z Vidma poznamo po njenem uspešnem pedagoškem delu, malo manj pa poznamo njen hobi - veselje do likovnega oblikovanja, ki ga že vsa leta uspešno prenaša na svoje učence. Smisel za estetiko in oblikovanje v njej nenehno budi željo po ustvarjanju, zato ni naključje, da se je v lanskem letu javila na razpis za turistični spominek, ki ga je razpisalo Turistično društvo Dobrepolje. Pred iztekom letošnjega razpisa za turistični spominek se je ljubeznivo odzvala povabilu na pogovor.
Kastur - nagrajeni spominek v letu 1998
Lani si zmagala na natečaju za turistični spominek. Je bila izbira ideje težka, glede na to, da je kulturna in naravna dediščina Dobrepoljske doline precej bogata in raznovrstna? Kaj ti je bilo v pomoč pri izbiri?
- Kulturna in naravna dediščina Dobrepoljske doline je res bogata. To kulturno dediščino je bogato zapisal in s slikami opremil g. Tone Ljubic, ki je bil učitelj v Dobrepolju. Prebrala sem njegove zapise zbrane v knjižici "Ljudska umetnost v
Dobrepoljah". Izdala jo je Ljudska tiskarna v Ljubljani leta 1944. V njej opisuje, kako so se likovno-umetniško izražali naši ljudje in kako so živeli. Tudi dr. Janez Bogataj v svoji knjigi z naslovom "Sto srečanj z. dediščino na Slovenskem" bogato opisuje odnose do dediščine, vlogo in uporabnost dediščine v življenju, srečanja z dediščino danes in jutri. On je tudi v svoji knjigi omenil in prikazal Zagonske mačkare. Omenim naj tudi Dobre-poljsko-struški zbornik "Naši kraji in
Dušica Hočevar (na sredini) skupaj s sodelovkama Marijo Žnidaršič (dobitnico 2. nagrade za TS VHODNA VRATA) in Darjo Erčulj (dobitnico 3. nagrade za TS KOROBAČ)
ljudje". Tudi v njem je bogato zapisana zgodovina, kultura in ponos našega kraja.
Če izvzamemo kastur, s katerim si na natečaju zmagala, kakšno mnenje imaš o ostalih spominkih, ki smo jih videli na razstavi?
- Mislim, da so bili tudi drugi spominki domiselni s sporočilom kulturne dediščine o Dobrepolju, zato jc imela komisija pri izbiri kar težko delo.
Kaj se ti zdi pri spominku najvažnejše? Kakšen naj bi bil in kaj naj bi predstavljal v smislu sporočilnosti in oblikovanja?
- Današnji čas nas postavlja na preizkušnjo. Turistični spominki so pred nami kot zrcalo. Nosijo sporočilo narodov. So ena od sestavin, ki prenašajo tradicijo. Spominek pomeni uresničitev ideje, podrejen pa je danostim okolja in funkcije. Prav je, da so to predmeti, ki pripovedujejo in nekaj sporočajo.
V vsakdanjem življenju se srečujemo Z različnimi vrstami spominkov, od miniaturnih, ki ponazarjajo značilnost kraja, in takih, ki so istočasno tudi uporabni, do umetniških izdelkov, ki predstavljajo značilnost kraja.
Za kakšne se odločaš oziroma katerim daješ prednost?
Naš krai
Iz TD Dobrepolje
5/1999
15
- Težko bi se odločila. Prav je, da so spominki različni in estetsko lepo oblikovani, ker s tem pritegnejo pozornost turistov.
Zdi se, da bi se težko poenotili v mnenju, kakšen spominek naj bi bil najbolj značilen za Dobrepolje. Kaj je po tvojem mnenju tisto, s čimer bi se rojeni Dobrepoljci najbolj identificirali?
Res je, težko je reči, kateri spominek je najbolj značilen za Dobrepolje. Dobrepolje s svojim izročilom nudi veliko možnosti /a izbiro spominka, pa naj bo to s področja glasbe in ustnega slovstva, likovnega obzorja, področja šeg in navad, kulinarične kulture, kulture stavbarstva in še kaj bi se našlo.
Boš tudi letos sodelovala na natečaju?
- Tudi o letošnjem sodelovanju sem razmišljala, vzorec še pripravljam in upam, da mi ga bo uspelo oddali do 29. maja, kajti takrat je zadnji dan za oddajo turističnega spominka.
Na lanskoletnem natečaju smo dobili nekaj dobrih vzorcev spominkov, upam, da bo tako tudi letos. Kakšne možnosti vidiš za izdelavo in trženje spominkov, saj natečaj le na tak način doseže svoj namen in končni cilj?
- Tudi gled trženja in promocije spominkov jc nekaj novosti. Turistična zveza Slovenije je K), oktobra 1998 v Mariboru ustanovila ZDRUŽENJE SPOMINKAR1EV SLOVENIJE: Osnovni cilj tega združenja je pomoč članom pri razvoju proizvodnje spominkov, promocijo le teh, osvajanje slovenskega trga za prodajo spominkov, sodelovanje na sejmih in turističnih prireditvah, spodbujanje učencev osnovnih in srednjih šol za spominkarstvo in strokovno izobraževanje. Na ustanovnem sestanku tega združenja smo bili tudi člani Turističnega društva Dobrepolje. Vsi zainteresirani lahko dobijo podatke pri Turističnem društvu.
Ukvarjanje s spominki je seveda tesno povezano z ljudskim izročilom.
Vrtec Ringaraja in PŠ Kompolje, kjer si zaposlena kot učiteljica, sta znana tudi po tem, da privzgajata svojim učencem ljubezen in spoštovanje do ljudskega izročila. Videli smo že nekaj uspelih
prireditev na to temo. Kako otroci to sprejemajo?
- PŠ Kompolje in vrtec Ringaraja že tretje leto vključuje kulturno dediščino "Živimo z ljudskim izročilom" v svoj vzgojnoizobraževalni proces. Pri tem nam pomaga in svetuje gospa Ančka Lazar, ki jo imajo otroci zelo radi. Vedo, da jim pove vedno kaj zanimivega. Z veseljem jo poslušajo in nato z njeno pomočjo tudi učiteljice in vzgojiteljice prenašamo ljubezen do ljudskega izročila na otroke.
Prav sedaj pripravljamo prireditev "Živimo z. ljudskim izročilom" o kresovanju. Staršem in občanom Dobrcpolja se bomo predstavili s prireditvijo v mesecu juniju.
Kolikor vem, tvoj hobi, ki izhaja iz tvojega zanimanja za ljudsko umetnost in predvsem talenta za oblikovanje, že nekoliko prerašča v poslovno dejavnost. Tvoje poslikave na svilo postajajo vse bolj znane. Kako to, da si se odločila za odprtje dejavnosti?
- Sprva sem delala bolj v lastno zadovoljstvo, potem pa sem svoje izdelke dala oceniti komisiji pri Obrtni zbornici v Ljubljani. Dobila sem pozitivno mnenje o kakovosti teh izdelkov. To me jc vzpodbudilo, da sem začela razmišljati, da bi se s to dejavnostjo intenzivneje ukvarjala.
Kaj vse izdeluješ?
- Vse vrste svilenih izdelkov kot so rute, kravate, šali, bluze, topi, telovniki,
metuljčki, pentlje, broške, etuii, vizitke, slike, blazine, zavese. Izdelki so unikatni in primerni za razna darila.
O svojem delu Dušica ne govori prav rada. Pa tudi ni potrebno. Dovolj je videti njene izdelke iz poslikane svile, ki so narejeni z veliko mero okusa in so kot nalašč za lepo darilo, modni dodatek, okras v stanovanju.
Za pogovor se ji zahvaljujem in ji želim še veliko uspeha in novih idej.
Pogovor je pripravila : M. Steklasa
Literarni kotiček
Mojca Pogorele - KRALJ FINT A UPANJE OSTAJA
Nad mano je nočno nebo,
rahel veter pihlja in luna mi briše solze.
Zvezde mi sejejo na glavo zlato,
jaz znova in znova ponavljam tisto ime.
Nasproti mi prihaja nov dan, ko ob meni spet ne bo tistega telesa. Najraje bi zbežala daleč stran, tja, kjer neskončna so nebesa.
Zopet tu je stara melodija iz časa, ko večna je bila pomlad. Tam daleč stari volk zavija, ker izgubil svoj edini je zaklad.
A upanje ostaja.
Osamljenost moja že počasi se topi, ohlaja
in upanje ostaja, ostaja ...
Vrtec Ringaraja in PŠ Kompolje vabita na zaključno prireditev projekta
"Živimo z ljudskim izročilom"
NA TEMO KRESOVANJE.
Prireditev bo v Jakličevem domu v soboto, 19. junija ob 18. uri.
VLJUDNO VABLJENI!
SMEH JE ZDRAV
STOLPNICA
Trije pijanci se sredi noči vračajo domov in na misel jim pride, da bi se igrali stolpnico. Povzpnejo se drug na drugega, pri tem pa ovirajo promet. Pride policist in jim reče, naj se umaknejo s ceste, oni pa se delajo gluhe. Po trikratni zahtevi, naj se umaknejo, policist spodnjemu prisoli zaušnico. Tedaj oni zgoraj zakriči: "Kdo je spodaj tako zaloputnil z vrati?!"
PODOBNOST
Profesor Šumenjak kandidatu: "No, ali ni vaš brat pri meni lani delal izpita?"
"Ne, gospod profesor, nimam brata; to sem bil le jaz in sem pri izpitu padel."
"Tako, tako. Ampak podobnost je naravnost osupljiva!"
SPOVED
Dva vinska bratca gresta v nedeljo zjutraj proti domu. Naletita na župnika, ki ravno odpira cerkev. Eden od njiju začuti potrebo po spovedi in gre v spovednico. Župnik mu reče: "Prijatelj, popolnoma pijan si, pojdi lepo domov in pridi, ko se boš streznil!"
"Ampak na vsak način se moram spovedati!"
"Ali si morda koga ubil?" "Ne!" "Potem pa pojdi domov in pridi, ko boš trezen." Ko pride pijanec do svojega tovariša, ga ta vpraša: "No, ali si se spovedal?" "Ne, danes spoveduje samo morilce!"
"Pa zakaj ne greste nikol' v disko?!"
Sem eden tistih mladih, ki sem bil v disku le nekajkrat v življenju in ki mi "ful dobre žurke" ne dišijo preveč. Ker se mi je že večkrat zgodilo, da me je kdo vprašal, zakaj ne hodim v disko, po zabavah, zakaj se obnašam drugače kot večina in mi rekel, da sem v bistvu čuden, da se ne znam zabavati in podobno, sem si to vprašanje postavil tudi sam.
Danes večina mladih daje velik pomen velikim zabavam, plesom, bučni glasbi, ki te omami, ritmu, ki te zapelje, lučem diskotek, ki te zasanjajo v nek čarobni, neznani svet. Obstaja pa tudi skupina malo drugačnih mladih, ki nas te vrste zabava ne privlači preveč. Ne da bi imeli kaj proti disku (vsaj zase lahko to trdim), ampak ta način zabave nam pač ni všeč. Mogoče smo bolj romantične duše; mogoče imamo radi mir in tišino; mogoče bolj občutimo srečo in veselje v pogovoru, ki pa v disku ni mogoč; mogoče nas moti cigaretni dim in vonj po pijači; mogoče ... Še bi lahko našteval in ugibal, ampak to nima nobenega smisla ...
Vsak človek je lahko človek vrednot, poštenja, načel, pa naj bo to doma, na ulici, v disku ali kjer koli drugje.
Janez Tomšič
Zob za zob
Že je minilo deset let od majniške deklaracije, ki ji je kmalu sledil nastanek nove samostojne države, v katere ustavi je že v prvem členu zapisano: Slovenija je demokratična republika. Po skoraj desetih letih se vedno več ljudi sprašuje o resničnosti te določbe, ki bi nam vsem morala vedno biti temeljno vodilo.
Že v enem prejšnjih člankov sem omenil, da so desno-sredinsko usmerjene mladinske politične organizacije v slovenskem prostoru na javnih razpisih deležne tudi do desetkrat manjše podpore za enake oz. podobne projekte kot drugače usmerjene skupine mladih, za kar gre zahvala za to pristojnim ministrstvom in službam pod nadzorom starih političnih sil. Tu vsekakor ne moremo govoriti o demokraciji. Vendar bolj zanimivo je nekaj drugega. Eden mojih kolegov je ob priložnosti poslancu državnega zbora iz LDS-a zastavil vprašanje, kaj meni o tem, kar sem navedel zgoraj. Ta je odgovoril s sledečim vprašanjem: "Kako pa delajo vaši, desni župani v svojih občinah? Ali delijo denar enakovredno, le na podlagi projektov, ne glede na barvo?!"
Ob tem sem se začel tudi sam zavedati svojih občutkov, ki me navdajajo, kadar smo nekateri mladi zaradi svojega prepričanja deležni takšnih krivic. Dejansko se tako pojavlja sovražen odnos do politično drugače opredeljenih: "Če bom zdaj na položaju, njim ne bom dal niti tolarja!" Vendar kam pelje to? Ali se lahko tako obnašamo v nedogled? Ali je to prav? Mar tudi mi rušimo demokracijo tako, kot so jo nekateri rušili 50 let in jo rušijo še danes? Žal moramo odgovoriti pritrdilno. Tudi mi delamo v skladu s tistim znanim slovenskim pregovorom ... Tudi mi še ne razumemo demokracije v pravem pomenu ali pa se še ne zavedamo dovolj, daje potreben velik kvalitativni preskok na tisti nivo demokracije, ko ne bomo več vzklikali te besede le takrat, kadar bomo oškodovani, ampak bomo presojali svoja dejanja po njenih merilih tudi takrat, ko bomo imeli možnost nekaj storiti zgolj enako mislečim v prid.
Janez Tomšič
Mladinsko stran ureja Janez Tomšič
MISLI
Kadar si zelo žalosten, stori dejanje ljubezni in takoj se boš počutil bolje.
Peler Rosseger
Najbolj srečen je tisti vladar, ki mu uspe, da so ljudje v strahu ne pred njim, ampak zanj.
Plutarh
Ljudje smo smešni. Tratimo denar, ki ga nimamo, da kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo; in vse tO zato, da bi naredili vtis na ljudi, ki jih ne maramo!
Hans Habe
To, kar vemo, je kaplja v morje; česar ne vemo, je morje.
Isac Newton
Naš kra
Od dopisnikov
5/1999
17
Družinski kotiček kfi?
Dan boja proti drogam - 26. junij
Mamila človeku jemljejo svobodo
26. junij je zaznamovan kot dan boja proti drogam. Jemanje drog oz. narkomanija je zlo, ki ima svoje korenine globoko v družbi in posameznikih. Številke, koliko je odvisnikov od mamil pri nas in po svetu, so le okvirne, žalostno dejstvo pa je, da število odvisnikov narašča, kar se odraža tudi na podeželju.
Narkomanija je v prvi vrsti duhovni problem, ker se človek ne more svobodno odločati. Ker ni več bitje, ki bi imelo možnost med eno in drugo stvarnostjo, ima samo eno izbiro: mamila. Vse, kar se dogaja: druženje, čutenje, razmišljanje ... Vse se dogaja v okviru droge in za drogo. Velik problem je tudi moralno propadanje. Vse laži, špekulacije, vsa kazniva dejanja, vse je narejeno za odmerek mamila.
Človek se spusti na živalsko raven, ko mu zunanji dejavnik narekuje ritem in celo "smisel življenja". On sam nima smisla, nikoli se ne vpraša, kam gre, čemu živi, kdo je, kakšno je njegovo poslanstvo. Včasih je imela narkomanija "filozofsko osnovo" - iskanje lastne nirvane. Danes ni več niti tega, je le avtomatizem. Gre le za uživanje in spet uživanje.
Kdo postane odvisnik?
Fotorobota ni. Ne da se reči, da to postane nekdo, ki je tak in tak. Prihajajo iz različnih družin, vernih, manj vernih, premožnih, manj premožnih, iz mest, iz vasi,...
Narkoman lahko postane vsak, tako kot vsak lahko temu reče ne. Če starši vzgajajo otroka k odpovedovanju, če mu privzgojijo, da zna določenim stvarem reči ne, se bo znal odpovedati tudi mamilu.
Pojav narkomanije je bolj znan po posledicah kot po vzrokih
Alkoholizem označujemo kot bolezen. Kaj pa jemanje drog? To je veliko hujši problem. Zadeva je tako pereča, da narekuje, da iščemo posledice, da se ukvarjamo z žrtvami. Na tej stopnji pa je ukvarjanje s to zadevo oz. preprečevanjem odvisnosti, žal za mnoge že prepozno, ozdravljeni pa morajo skozi kalvarijo. Bolj kot s preprečevanjem bi se morali ukvarjatizvz g o j o z a ž i v I j e n je k o t c e I o t o. To pa se ne začne šele v srednji šoli z nekimi debatnimi skupinami, to se začenja v družini. Od prvega leta naprej moramo človeka oblikovati v odgovorno bitje. Otroku moramo privzgojiti trdnost, stabilnost, prepričanje, da je sam sposoben nekaj napraviti.
Otroka moramo nujno navajati na odrekanje in mu ne ustrezati v vsem, sicer zahteva vedno več in več. Nenazadnje ga lahko tudi razvajenost pripelje do tega, da pozabi, kdo je, in začne počasi posegati po lastnem življenju. Jemanje drog lahko označimo kot počasno ubijanje samega sebe.
Kje je rešitev problema zasvojenosti?
Nikakor ne v strožjih zakonih ali resnejše ukrepanje policije.
Veliko manj bi bilo odvisnikov, če bi se vsak vprašal: Kaj moram jaz napraviti? Velikokrat je, ko vedo učitelji, sosedje, prijatelji, pa ne povedo staršem, ker se bojijo, kako bodo sprejeli. Najmanj, kar lahko naredimo je, da jim povemo. Največ pa to, ko se zavedamo, koliko gorja je prizanešeno začetnikom jemanja drog in njihovim staršem.
Na starših pa leži velika odgovornost vzgoje otrok. Zanimajmo se, kje hodi, s kom hodi, kakšni so njegovi prijatelji. V naglici jeze jim največkrat oddrdramo svoje zapovedi, ki pa so velikokrat nepremišljene, potem pa smo tiho in živimo za svoje težave. Otrok pa - znajdi se.
Ne pozabimo vprašanja iz knjig: Sem mar varuh svojega brata?
Da, pa še kako.
Od države ne moremo pričakovati celovite rešitve. Kot se je problem zasvojenosti pričel pri posameznikih, tako ga je treba tudi reševati. Sami moramo ustvarjati temelje: da smo solidarni, da si pomagamo med seboj, da lahko pomagamo nositi bremena drug drugemu, da smo odkriti, pripravljeni za pogovor ...
Anica Štrubelj
Iz Društva upokojencev
Konrad Piko
Dne 25. aprila 1999, smo imeli letno konferenco. Vsake tri leta leta pa je občni zbor, na njem volimo člane odbora. Na letni konferenci pa smo izvolili komisije. Svoja poročila so oddali predsednik, blagajnik, tajnik in nadzorni odbor. Ker je bil odsoten župan, nas je obiskala gospa Tina Shavvish. Vse navzoče je pozdravila in nam v krajšem nagovoru razložila naloge Upokojenske zveze pri SLS, ki nas bo samo politično podpirala, v delo našega društva pa se ne bodo vmešavali.
Po razpravi o poročilih smo predložili še naš program Društva upokojencev za letošnje leto, ki vključuje izlete, srečanja, prireditve, obiske bolnih in ostarelih in vse ostalo, kot je bilo v lanskem letu.
Naš prvi izlet bo 29. maja v Logarsko dolino. Cena bo 1400 tolarjev. Avtobus bo začel pobirati v Ponikvah ob 6. uri.
Drugi izlet bo na Višarje 17. 7. 1999, združen z nakupi v Trbižu. Na letni konferenci je bilo tudi predlagano, da se nabavi glasbeni stolp, vendar bomo o tem še razpravljali na seji. Moram povedati še to, da nas je bilo na konferenci prisotnih kar 79 članov, zaželjeno pa je, da sc jih udeležuje še več.
Opravičujem se vam za napako v prejšnji številki Našega kraja, zato kratko pojasnilo. Društvo upokojencev Dragomer želi z nami imeti piknik, mi pa pri njih. Do tega dogovora je prišlo na našem nakupovalnem izletu v Vrtojbo letos. Ta piknik pri nas bo letos v nedeljo, 11. julija, in sicer v Podkraju, ob peti uri popoldne. Prvotno smo ga planirali 4. julija, zaradi birme pa smo ga prestavili na 11. julij. Pred to prireditvijo jim bomo pokazali Podpcško jamo, cerkev sv. Antona in razstavo v Jakličevem domu, po kateri bo vodila gospa Anka Novak. Tudi oni imajo nekaj v programu za konec avgusta. Toliko za zdaj, drugič pa spet kaj več. Lepo pozdravljeni.
Naš krai
Iz Centra za socialno delo
18
Predstavitev pravice do otroškega dodatka za nego otroka
Otroški dodatek je pravica, ki jo je uzakonil Zakon o družinskih prejemkih inje na podlagi sprememb tega zakona sprejetih v Državnem zboru republike Slovenije dne 31.3. 1999, doživela nekatere spremembe in novosti:
5/1999
1. UPRAVIČENCI
(Hroški dodatek je dopolnilni prejemek za ddno pokrivanje stroškov pri vzdrževanju otroka. Pravico do njega ima eden od staršev za otroka /. bivališčem v RS, če:
- je otrok državljan RS
- otrok ni državljan RS ob pogoju vzajemnosti
Ob pogoju, da je vsaj eden od staršev zaposlen kot delojemalec v RS, ima pravico do otroškega dodatka tudi za otroka, ki nima bivališča v RS, če:
- je otrok državljan RS in nima pravice uveljavljati otroškega dodatka v državi, kje živi
- če otrok ni državljan RS in je tako dogovorjeno z mednarodno pogodbo.
2. TRAJANJE PRAVICE
Pravica do otroškega dodatka traja do 15. leta starosti otroka, za starejšega pa le, če se šola in ima status učenca, dijaka ali študenta, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti.
Za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju traja pravica do otroškega dodatka ne glede na šolanje do 18. leta starosti.
3. KRITERIJI ZA DODELITEV OTROŠKEGA DODATKA
Otroški dodatek se vse do 30. 4. 2001 dodeljuje kot družbeno pomoč otrokom glede na povprečni mesečni dohodek in pre-
Dohodek na člana   Dohodek na člana
jemke družine na družinskega člana v koledarskem letu pred vložitvijo zahtevka, in sicer: (glej tabelo).
Iz tabele je razvidno, da se z 31. 3. 1999 uvaja tudi SELEKTIVNI OTROŠKI DODATEK glede na število otrok v družini, ki so upravičenci do otroškega dodatka. Za primer navajamo otroški dodatek v družini z enim otrokom v zadnji dohodkovni skupini lestvice, ki znaša 2.600 SIT ter otroški dodatek v družini s tremi otroki v isti dohodkovni skupini, ki znaša za prvega otroka 2.600, za drugega 3.600 in za tretjega 4.600 SIT - skupaj 10.800 SIT. Višina otroškega dodatka za četrtega in vse ostale otroke ostaja enaka višini otroškega dodatka kot za tretjega otroka.
4. KAJ SE UPOŠTEVA KOT DOHODEK DRUŽINE
Na kratko bi lahko rekli, da vsi dohodki in prejemki vseh družinskih članov, ki so viri dohodnine, kakor tudi vsi prejemki, ki niso obdavčljivi, prejeti v obdobju od 1.1. do 31. 12. posameznega koledarskega leta pred vložitvijo zahtevka - za odmero s 1. 5. 1999 vsi dohodki in prejemki v letu 1998.
V dohodek družine se všteva tudi preživnina v višini pravnega naslova. Preživnina se ne všteva le v primeru, ko vlagatelj dokaže, da je izrabil vse pravne možnosti za izterjavo (dogovor, tožba, izvršba, idr.).
Dohodek iz kmetijske dejavnosti se všteva v dohodek družine v skladu z mctodolo-
1. otrok    2. otrok    3. otrok
v % povp. plače RS
do 15%	do 23.710	15.000	16.000	18.000
nad 15% do 25%	nad 23.710 do 39.517	12.825	14.175	15.525
nad 25% do 30%	nad 39.517 do 47.421	9.775	10.925	12.075
nad 30% do 35%	nad 47.421 do 55.324	7.700	8.800	9.900
nad 35% do 45%	nad 55.324 do 71.131	6.300	7.350	8.400
nad 45% do 55%	nad 71.131 do 86.938	4.000	5.000	6.000
nad 55% do 75%	nad 86.938 do 118.552	3.000	4.000	5.000
nad 75% do 99%	nad 118.552 do 156.4888	2.600	3.600	4.600
Povprečna plača v RS v letu 1998 znaša 158.069 SIT.
gijo, ki jo predpiše minister, kar preprosto pomeni, da se tako imenovani katastrski dohodek množi s količnikom in indeksom. Če na kmetiji živita dve ali več družin, se v dohodek posamezne družine všteva sorazmeren del dohodka od kmetijske dejavnosti.
Kot dohodek iz dejavnosti se všteva v dohodek družine dobiček, izkazan v davčni napovedi, povečan za plačane prispevke za so-cialno varnost. Pri tem sc ne upoštevajo olajšave, ki jih zavezanci uveljavijo po predpisih o dohodnini.
5. OBVEZNOSTI UPRAVIČENCEV
Center za socialno delo vsako leto s I. majem preverja upravičenost do otroškega dodatka in v ta namen morajo prejemniki otroškega dodatka najkasneje do 31. marca posredovati izpolnjen obr. 8,41 "Vloga za uveljavitev otroškega dodatka" z vsemi dokazili. Vloge se oddajo na Centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na stalno bivališče, osebno ali po pošti. Za upravičence, ki imajo stalno bivališče na območju Upravne enote Grosuplje, je pristojen Center za socialno delo Grosuplje, Taborska c. 13, 1290 Grosuplje.
V letu 1999 je zaradi pozno sprejetega Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o družinskih prejemkih ta rok preverjanja podaljšan do 30. 6. 1999, vendar pozivamo vse upravičence, ki otroški dodatek že prejemajo, a še NISO ODDALI VLOGE Z DOKAZILI, da to storijo ČIM PREJ. V kolikor bodo čakali z oddajo vloge, bodo sicer kasneje lahko uveljavili otroški dodatek za nazaj, a bo do takrat nakazovanje otroškega dodatka ustavljeno, saj imajo vsi dosedanji upravičenci priznan otroški dodatek le do 30. 4. 1999, podaljšalo pa sc jim bo le na podlagi nove vloge in nove odločbe.
Kdor doslej otroškega dodatka ni uveljavljal, lahko vloži vlogo za otroški dodatek kadar koli v letu. V primeru pozitivne rešitve vloge, sc pravica prizna z naslednjim mesecem od vložitve zahtevka.
6. POTRDILA O ŠOLANJU, SPOROČANJE SPREMEMB
Prejemniki otroškega dodatka morajo vsako leto, najkasneje do 31. oktobra, posredovati Centru za socialno delo potrdilo o šolanju za otroke nad 15 let starosti.
Potrdilo o šolanju je potrebno posredovati tudi v tistem mesecu, ko otrok dopolni 15 let tudi v primeru, če je osnovnošolec.
Iz Centra za socialno delo
___F
Upravičenci morajo sporočiti CSD tudi vsako spremembo, ki ima za posledico prenehanje pravice do otroškega dodatka ali spremembo njegove višine, in sicer v 15 dneh po dnevu, ko je sprememba nastala.
I [krati je lahko v vsaki odločbi upravičencem postavljeno še dodatno dokazovanje (n.pr. šolanja ob starosti 15 let, zaključek) ali dokazovanje z dokazili in roki za to dokazovanje, zato naj bi vsak upravičenec skrbno prebral navedbe v odločbi o pravici in upošteval postavljene roke,
7. DODATEK ZA NEGO OTROKA
Dodatek za nego otroka je univerzalna pravica, ki jo od 1996 dalje prejemajo hudo bolni otroci in otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju do 18. leta starosti oziroma po tej starosti pa, če se šola, in sicer do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Do letošnjega leta je ta pravica trajala le do 18. leta starosti. (lic de na mnenje izvedenske komisije je ta pravica priznana tudi za krajše obdobje.
Zato lahko to pravico znova uveljavijo vsi, ki so to pravico že imeli do 18. leta starosti in vsi, ki te pravice niso mogli uveljaviti, ker SO bili že starejši od 18 let. Vlogo oddajo na CSD čim prej.
I )odatek za nego otroka ni odvisen od dohodkovnega položaja družine in ne od tega, ali starši prejemajo otroški dodatek ali ne.
Na podlagi vloge strašev oz. obrazca za zahtevek, ki ga starši dobijo na CSD Grosuplje, m že zbrane medicinske dokumentacije ali mnenja lečečega zdravnika podajo MNENJE O OTROKOVI HUDI BOLEZNI oziroma PRIZADETOSTI posebne IZVEDENSKE KOMISIJE, ki jih imenuje minister za delo, družino in socialne zadeve in ki mnenje oblikujejo na podlagi PRAVILNIKA O KRITERIJIH ZA UVELJAVLJANJE DODATKA ZA NEGO. V njem so navedene tako imenovane bolezni in prizadetosti, ki zahtevajo posebno nego otroka in njegovo varstvo.
Na podlagi mnenja komisije se ugotovi upravičenost in višina tega dodatka za nego otroka ter doba prejemanja.
Višina znaša 30% zajamčene plače (11.724,60 SIT) oziroma 20% zajamčene plače, če je otrok v dnevnem varstvu, v katerem ima brezplačno oskrbo. Ne pripada pa otroku, ki je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima brezplačno oskrbo, in sicer čas, ko
je v zavodu.
Starši hudo bolnih otrok ali otrok s telesno ali duševno prizadetostjo, motnjo lahko kadar koli vložijo vlogo za to pravico, če tega doslej še niso uveljavili. Tudi oni vlagajo svoje zahtevke na CSD Grosuplje, medtem ko se lahko še poprej o otrokovi bolez-
ni in prizadetosti posvetujejo z lečečimi zdravniki svojih otrok, ki jim bodo pomagali tudi pri zbiranju medicinske dokumentacije in oblikovali mnenje za izvedensko komisijo.
CENTER ZA SOCIALNO DELO GROSUPLJE
OSNOVNA ŠOLA DOBREPOUE
VIDEM 80,
1312 VIDEM DOBREPOUE
OŠ D°breP°»e    Tel: (061) 787-210, Fax: 787-210
Obvestilo!
ZUNANJA MALA ŠOLA
Vse starše otrok v našem šolskem okolišu (na območju občine Dobrepolje), ki so bili rojeni v letu 1993, januarja in februarja 1994, obveščamo, da bo informativni vpis otrok v zunanjo malo šolo 15. junija 1999, od 1 2. do 1 8.00 ure, v učilnici prvega razreda, ki se nahaja v prizidku šole. K temu vpisu pripeljite otroka, ki ni vključen v vrtec, s seboj pa prinesite tudi izpisek iz rojstne matične knjige ter potrdilo o državljanstvu otrok. Na ta vpis pridete starši otrok z Vidma in okolice, Ponikev ter Kompolj.
V Strugah bo vpis v zunanjo malo šolo 16. junija, od 13.00 do 17.00 ure, v učilnici prvega razreda.
V mesecu septembru bo pravi vpis otrok v prvi razred za šolsko leto 2000/ 2001. Tedaj boste k vpisu prišli tudi starši otrok, ki obiskujejo vrtec na Vidmu ali katerikoli drugi vrtec. O tem vpisu boste pravočasno obveščeni.
Lepo pozdravljeni!
Ravnatelj: Ivan Grandovec
OSNOVNA ŠOLA DOBREPOUE
VIDEM 80,
1312 VIDEM DOBREPOUE
OŠ DObrepOlie    Tel: (061) 787-210, Fax: 787-210 ZBIRANJE PONUDB
Vse zainteresirane občane, ki imate registrirano  mizarsko dejavnost,
obveščamo, da nameravamo v času počitnic opremiti razrede s šestimi
novimi trodelnimi omarami. Rok izvedbe je 20. avgust 1999.
Vse dodatne informacije boste prejeli vsi zainteresirani pri ravnatelju na
centralni šoli na Vidmu, v ponedeljek 14.06.1999, med 8. in 10. uro .
Vaše pisne ponudbe pričakujemo v tajništvu šole, med 15. in 30. junijem
1999.
Ravnatelj: Ivan Grandovec
20
Naš krai
Šolska stran
Obiskal nas je pisatelj Primož Suhadolčan
V četrtek, 11. marca, je obiskal Osnovno šolo Dobrepolje slovenski pisatelj Primož Suhadolčan, ki je letos skupaj z Deso Muck najbolj priljubljeni slovenski pisatelj po izboru otrok v splošno izobraževalnih knjižnicah.
Vsi smo ga nestrpno pričakovali. Na prireditvi je sodeloval otroški in mladinski pevski zbor. Učenci razredne stopnje so pripravili igrico o Petru Nosu. Osmošolcem, ki vseh osem let tekmujejo za Bralno značko, je priljubljeni pisatelj podelil knjižne nagrade in priznanja za zvestobo knjigi. V svojem nastopu je na duhovit način predstavil svojo najnovejšo knjigo Živalske novice.
Primoža Suhadolčana najbolj poznamo kot sina Leopolda Suhadolčana, avtorja Bralne značke.
V mladosti je bral stripe, leksikone in enciklopedije. Študiral pa je novinarstvo.
Izdal je 8 knjig v skupni nakladi 20 000 izvodov. Vsem šolarjem, tudi našim, je bil "ful" všeč.
Duhovitost in humor sta ves čas njegova zaščitna znamka, ki se jima ni mogoče upreti, zato ga imajo radi tudi otroci. Ti ga od blizu in daleč nenehno kličejo na lokalni radio, na katerem skupaj s kolegico Mirjam Lapajne vodi oddajo Popek. Njegovi nastopi po slovenskih šolah so sproščujoče predstave, po katerih sedmošolci rečejo: "Ful dobro smo se imeli."
Lepo število zgodb je objavil v Pionirskem listu in Cicibanu.
Otroci razredne stopnje ga poznajo po slikanicah o Petru Nosu ter po knjigi Živalske novice, ki je na pol strip, na pol slikanica, na pol časopis.
Starejši otroci ga poznajo po knjigah Kolesar naj bo in Košarkar naj bo. Primož Suhadolčan je hišni avtor slovenske založbe Karantanija. S knjigo Košarkar naj bo pa je postal skupaj z Deso Muck najbolj priljubljeni slovenski pisatelj za otroke. Lansko leto je izšel že peti natis v treh letih. Naš gost živi na Ravnah na Koroškem.
Učencem in učitelejem bo obisk priljubljenega slovenskega pisatelja ostal v prijetnem spominu.
Matej Kalan
Nazaj k naravi
Večina prebivalcev Zemlje se zaveda, da naša nespametna dejanja ogrožajo vsa zemeljska bitja kakor tudi zemljo samo. Zelo malo Zemljanov pa bi za to tudi kaj naredilo.
V OŠ Struge smo na dan Zemlje organizirali akcijo, s katero smo želeli otroke in odrasle opomniti na katastrofo, ki se nam počasi, a vztrajno približuje. Kakšna katastrofa? Katastrofa, s katero bi ostali brez vode - brez hrane, 'lega pa si najbrž nihče ne želi.
Razdelili smo se v pet majhnih, a vendar živahnih skupin. Okolje zunaj naše šole je postalo zopet čisto, za kar so poskrbeli korenjaki nižje stopnje in pa naši krepki fantje. Nižja stopnja je poskrbela za okolje brez odpadkov, fantje pa so ne ravno urejenemu igrišču zopet vrnili pravo podobo.
Učenki 8. razreda sta se sprehodili po Strugah, anketirali mimoidoče in jih povprašali, kaj si mislijo o dnevu Zemlje, kako bi poskrbeli za čisto okolje, kaj menijo o onesnaževanju, ...
Seveda pa nismo pozabili na razvedrilo po delu. Učenka 7. razreda je napisala scenarij za smešno in poučno igrico brez naslova. Sodelovali so dobri igralci, občinstvo pa je bilo navdušeno.
Največ učencev pa je bilo udeleženih pri ustvarjanju šolskega časopisa. Tema se je nanašala na dan zemlje. Izpod rok vztrajnih deklet in fantov so prihajale na piano najrazličnejše pesmice, risbe, članki, misli, uganke, bili so tudi pregovori in križanke, neko dekle pa je napisalo tudi spis. Pri vsem tem pa so naše delo z budnimi očmi spremljale učiteljice.
Škoda je le, da obstajajo na svetu tudi taki, ki se jim ne ljubi stopiti do smetnjaka in tako vržejo smeti kar na najbližjo trato. To pa še ni vse - o tem bi se še dalo razpravljati, toda nadaljnje razmišljanje prepuščam vam.
Maja Ferkulj in Andreja Gregorič, PŠ Struge
Razumen človek se svetu prilagodi; nerazumen človek pa poskuša doseči, da bi se svet prilagodil njemu. Zato je ves napredek odvisen od nerazumnega človeka.
(G. B. Shaiv)
Naš kraj
Šolska stran
5/1999
21
"Korajža velja" že drugič pri nas
Sli ulio 11 iz Trbovelj odkriva mlade talente že vrsto let. Po lanskoletnem uspelem festivalu so 10. maja spet obiskali I )obrepolje.
29 učencev od drugega do osmega razreda centralne šole in podružničnih šol je /bralo svoj pogum in se prijavilo za tekmovanje "Korajža velja". Nekateri med njimi so letos nastopili že drugič, za ne-
Špela Prhaj - zmagovalka razredne stopnje
le eden. Skupna zmagovalka je bila letos Tina Gačnik iz sedmega razreda na Vidmu, ki je bila pevsko odkritje že na lanskoletnem festivalu. Letos je zmagala s pesmijo "Skupaj midva". Komisija, ki so jo sestavljali učenci, je glasovala za Špelo Nose iz sedmega razreda, zmagovalka komisije učiteljev in učencev na razredni stopnji pa je bila Špela Prhaj. Vsi nasto-
Špela Nose - zanjo so glasovali učenci
pajoči pa so pripravili prijetno urico zabave in lepih melodij.
M. Steklasa
Mladinski pevski zbor OŠ Dobrepolje je sodeloval na področni reviji
V petek, 16. aprila, je mladinski pevski zbor Osnovne šole Dobrepolje sodeloval na področni reviji mladinskih pevskih zborov Dolenjske in Bele krajine v Osnovni šoli Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični. Tu so sodelovali pevci iz osnovnih šol Stična, Mirana Jarca iz Črnomlja, Bršljin iz Novega mesta, Žužemberk ter iz Dobrepolja. Naši pevci so se predstavili s tremi pesmimi: Emila Adamiča Kazen, Radovana Gobca Iz zemlje gre tresk ter s črnsko duhovno pesmijo Amen. Naši pevci so uspešno nastopili. Poleg celotnega zbora zaslužijo pohvalo odlična solistka Tina Gačnik, pianist Peter Jakopič ter spremljevalec na činele Janez Zrnec. Revijo sta si ogledala tudi župan Občine Dobrepolje Anton Jakopič in ravnatelj Osnovne šole Dobrepolje Ivan Grandovec.
Matej Kalan
katere pa je bil to prvi tekmovalni nastop. Vsekakor ni kar tako peli pred pol no dvorano sošolcev in pred komisijo, ki so jo sestavljali učitelji in predstavniki posameznih razredov. Pa ni bilo videti posebne treme, niti pri najmlajših ne. Vsi so se dobro odrezali, a kaj ko lahko zmaga
Zaključek branja za Bralnega palčka v vrtcu
V sredo, 21. aprila, je bil v vrtcu Ringaraja na Vidmu zaključek branja za Bralnega palčka. Priznanja in zloženke jim je podaril knjižničar Matej Kalan. Otrokom pa je pripravila zanimivo igrico Piščanček Pik igralska skupina podružnične šole Ponikve. Tako otroci že zelo zgodaj vzljubijo knjigo, svojo najboljšo prijateljico.
Matej Kalan
Tina Gačnik - skupna zmagovalka
Regijsko tekmovanje vesele šole v Dobrepolju
V petek, 9. aprila, je Osnovna šola Dobrepolje organizirala tekmovanje II. stopnje Vesele šole.
Tekmovanja so se udeležili vsi tekmovalci, ki so na šolskem tekmovanju dosegli vsaj 28 od 40 možnih točk. Sodelovali so učenci iz osnovnih šol Škofljica, Šmarje Sap, Louis Adamič, Brinje, šola s prilagojenim programom, Polica, Dobrepolje in Podružnična šola Struge. Velik in presenetljiv uspeh so dosegli naši sedmošolci, ki so dobili priznanja: Ana Erčulj in Peter Jakopič (33 točk) ter Marija Sevšek in Andreja Volek (35 točk).
Ker pa vodi na državno tekmovanje le eno mesto, sta se Marija in Andreja pomerili še enkrat. Tokrat sta reševali teste za osmi razred. Čeprav vidno utrujeni, sta pokazali zavidljivo raven znanja. Mariji pa se je izpolnila dolgoletna želja sodelovati na državnem tekmovanju, ki bo letos v nedeljo, 6. junija, dopoldne v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Ob koncu tekmovanja so bili vsi udeleženci navdušeni nad organizacijo tekmovanja. Lepa popestritev tekmovanja je bila tudi dramska igrica, ki jo je pripravila dramska skupina predmetne stopnje Osnovne šole Dobrepolje.
Matej Kalan
Dve naši najboljši tekmovalki med sedmošolci Marija Sevšek in Andreja Volek sta se morali pomeriti še enkrat.
Sanje so se uresničile
V sredo, 21. aprila, je bil v oddaji Male sive celice izžreban za sodelovanje v priljubljeni igrici Abeceda učenec Osnovne šole Dobrepolje Peter Žnidaršič.
Ko smo se v sredo, 5. maja, vozili proti Ljubljani, je bila zmaga v oddaji le velik sen, ki se je zdel tedaj še zelo težko dosegljiv. Na snemanju oddaje pa je Peter prekosil samega sebe in v neposrednem dvoboju premagal dvakratno zmagovalko Abecede Martino Živko iz Jurovskega Dola ter jo izločil iz nadaljnc-ga tekmovanja. Tako je pripravil maloštevilnim navijačem prijetno presenečenje. Snemanje sta popestrila Dcsa Muck in Ivo Godnič, saj je Mario Galunič v nedeljo, 2. maja, gostil priljub-
ljenega voditelja Malih sivih celic Pavleta Ravnohriba. Da pa sodelovanje in uspeh v oddaji nista bila zaman, so poskrbeli sponzorji z lepimi knjižnimi nagradami ter fotoaparatom. Najlepša nagrada pa je ne glede na zmago nepozaben izlet v Benetke s katamaranom Prince of Venice.
Matej Kalan
IZ DRUŠTVA GOJITELJEV PASEMSKIH MALIH ŽIVALI
Golobi (nojevec)
Ta pasma je nastala v prejšnjem stoletju na Moravskem. Vzgojili so ga s križanjem llorentinca, češkega golšarja in navadnega domačega goloba. Izvirni tip je srednje velik golob lepih izrazitih barv in barvnih risb oziroma različic v določeni risbi. Izvirni tip množično gojijo šc na Češkem. Svet pa je osvojil novi, moderni nemški lip tega goloba z imenom štraser, vzgojen na Bavarskem. Nadaljnji opis velja zanj. Ta golob je razmeroma kratek, nizek, masiven in širok.
Glava je velika, široka, lepo zaokrožena z rahlo poudarjenim čelom. Oči so oranžnordeče. Očesni obroček je ozek, pri rdeči in rumeni barvi perja je mesnate barve, pri drugih pa je temne barve.
Kljun je srednje dolg, močan, pri rdečeih in rumenih golobih je svetle mesnate barve, pri drugače obarvanih golobih pa je temen. Nosne bradavice so lepo razvite, vendar ne premočne. Vrat je močan, srednje dolg z lepo zaokroženim podbradkom. Prsi so široke, lepo zaokrožene in jih nosi nizko. Hrbet je širok in kratek, rahlo pada proti repu. Krila so močna in
Naš krai
Iz društev
5/1999
23
kratka ter vodoravno nošena proti repu. Rep pa je širok in raven. Noge so kratke, neoperjene, močne, kremplji morajo biti enake barve kot kljun.
Perje je kratko, ni preširoko in premehko, v modri barvi, brc/ črnih podvezic. Potem so še golobi modre barve s podvezicami na krilih, modro grahasta, črna, rdeča, rumeni z belimi podvezicami na krilih. Priznani sta tudi rdeča in rumena pepelasta barva s podvezicami na krilih in grahasta barva. Risbe na perju so enake za vse barvne različice. Izstopajo le luskinasti golobi, ki so na obarvanem polju dvobarvni s prelivajočo se belo barve. Osnovna barva pasme je bela. Obarvana je maska glave izpod kljuna ter krila in rep. V spodnjem delu bedra so obarvane "hlačke", vidne nad peto do višine 2 cm.
Beli orjak
Beli orjak je nastal, ko se je pojavil albinizem pri belgijskem orjaku. Prvič ga zasledimo leta 1825 v Belgiji. Z nadaljnjo selekcijo pa je nastala današnja podoba kunca. Kot samostojna je ta pasma priznana od leta 1911 dalje, prej je spadala pod vrsto belgijski orjak. Njegove fizične značilnosti so enake kot pri belgijskem orjaku, razen barve zadnji del telesa mora bili bolj zaobljen kot pri belgijskem orjaku. Zaradi pomanjkanja pigmenta imajo te vrste kunci rdeče oči, kremplji pa so rožnati. Posebno samci imajo močno izražene ličnice. Kožuh belega orjaka je gost, dlake so dolge cio 40 cm. Kožuh je popolnoma bel in ne sme biti nikakršnih primesi drugačnih barv. Zaradi bele barve je primeren za rejce začetnike.
Pripravil Zvonimir Zabukovec
Odmevi
MISLI
Ljudje imajo vedno možnost, da se umaknejo vase, kajti nikjer ni človek bolj varen pred nevarnostjo, kakor v lastni duši, posebno če goji v sebi misli, ki ga ohranjajo v stanju popolnega miru. Torej ni duševni mir nič drugega kakor prava urejenost misli.
(Mark Avrelij)
Cc sprejme} lačnega psa m ga nahraniš, te ne bo ugriznil. To je glavna razlika med psom in človekom.
(Mark Tivain)
Podhranjenost III
Moja napoved, da bo v odgovoru na moje prispevke o razmerah v PŠ Struge očitek na moje malopridno šolanje, se je izkazala kot zelo verodostojna. Vendar bi imel na odgovor dve krajši pripombi:
1. V odgovoru se šolski kolektiv vtika v moje zasebno življenje, kar bi kakšna občutljiva oseba imela tudi za javno blatenje. (Jaz se v svojih dveh prispevkih nisem podajal v njihovo privatnost, ker spoštujem zasebnost, obenem pa je glasilo verjetno namenjeno koristnejšemu informiranju občanov.)
2. Sprašujem se, če je nepoznavanje slovenske književnosti, ali pa morda kaj drugega, krivo neumestnemu citatu: "Le čevlje sodi naj kopitar." Če je prevzvišena učenost mogoče pozabila, čemu je slavni pesnik napisal to pesem, naj jim osvežim spomin, da zaradi cenzorjevega neupravičenega, neobjektivnega kritiziranja, neodobravanja in nasploh zavlačujoče cenzure Prešernovih svobodomiselnih pesmi. Ta nima z mojim pisanjem nikakršne povezave, saj lahko moja navedena dejstva overi kar nekaj generacij bivših, pa tudi zdajšnjih učencev.
Zaskrbljeni šolski kolektiv naj razbremenim nepotrebne skrbi o moji nenasitni lakomnosti s priznanjem, da sem se v tem času kakšno stvar le naučil. Med drugim sem spoznal, kako izobraževalne ustanove funkcionirajo drugje in da "starega osla težko kaj naučiš".
Kljub temu bi jih moja sklerotična glava opozorila vsaj še na en fenomen te šole. Kako to, da imajo deška lica struš-kih učencev odtise prstov in
dlani nekaterih omiljenih rabljev (učiteljic), ki s svojimi posegi goreče skrbijo tudi za to, da ne bi bila pregosta la-sišča mladih huliganov, kljub temu, da je fizično kaznovanje učencev že dolgo prepovedano z zakonom.
Upam, da je to moj poslednji prispevek pod tem naslovom, dasiravno njihovi sadovi niso preveč obetavni. Bi pa vseeno izrekel pohvalo njihovi pokončni drži na častihlepni poti njihove zarjavele ležernosti. Obstajajo osebe, ob katerih besede zgubijo svoj pomen.
Lepo vas pozdravlja vaš oporečni malopridnež, nenasitni lakotnik
Andrej Debeljak
Pojasnilo bralcem Našega kraja
Andrej Debeljak nadaljuje s pisanjem člankov o OŠ Struge z naslovom Podhranjenost.
Glede na to, da smo na pisanje že odgovorile, s tem ne bomo nadaljevale, smo se pa odločile za sodno ureditev razmer.
Kolektiv OS Struge
***
PRIPIS UREDNICE:
Glede na to, da sta imeli obe strani dovolj priložnosti izraziti svoje mnenje, v glasilu Naš kraj zaključujemo polemiko o zgornji temi in obveščamo prizadeti strani in bralce, da prispevkov na temo "Podhranjenost" ne bomo več objavljali.
MISEL
Človek je vedno občutljiv za drobne in neobčutljiv za velike stvari okoli sebe.
(Blaise Iyascal)
Slika zgoraj: Da so prišli na vrsto vsi, smo si pomagali takole
Slika spodaj: Razstava mladih konj in žrebet je bila najbolj zanimiva za otroke
Slika spodaj desno: Atraktivno jahanje - Aleš Marolt na Atomi
Dan odprtih vrat Konjeniškega društva Dobrepolje
2. maja je Konjeniško društvo na kmetiji Zago-rica 41 v sodelovanju s Turističnim društvom Dobrepolje priredilo dan odprtih vrat.
Izredno lep sončen dan je privabil precejšnje število ljubiteljev teh plemenitih živali. Prikaz šolskega dresurnega jahanja konj v moneži - ogradi, kar predstavlja osnovno zna nje jahača in konja, je izvedla preizkušena jahalka Martina Padar na Atomi. Za atraktivno jahanje v galopu v izredno majhnem prostoru je poskrbel Aleš Marolt in si prislužil a-plavz gledalcev. Alojz Erčulj je imel s svojo vprego ogromno dela, s kmečkim vozom, ki je bil vedno poln, je vozil obiskovalce, kar je bila posebna atrakcija.
Potekali so tudi informativni razgovori o tečajih jahanja, ujahovanju konjev, kar bo kmetija v bodoče nudila, pa tudi o nastanitvi konj, saj je v izgradnji hlev za konje.
Dan je postal kar prekratek in pri družabnem srečanju je padla marsikatera ideja.
Frenk Padar
Zveza športnih organizacij Dobrepolje
OBČINSKA LIGA V MALEM NOGOMETU                                      KOMA750-ŠDSTRUGE 8:1
ZAGORICA MOTO. - PREDSTRUGE SNE. 4 : 2
REZULTATI 4.KOLA, Z DNE 9.MAJA 1999                                   BRUHANJA VAS- MIX Šl) PONIKVE 7 : 2
OKREPČ. ZORA - ŠD KOMPOLJE                       9 : 0                       VODIČAR BRDAVS - BISTRO PIZ.ADAM 4 : 4
MES.	EKIPA	ŠT.TEK. ZMAGE NEODL. PORAZ TOČKE D. + P.GOLI						G.RA.
1.	OKREPČEVALNICA ZORA	4	4	0	0	12	27:05:00	22
2.	BRUHANJA VAS	4	4	0	0	12	20:04	16
3.	ZAGORICA MOTOMAT	4	3	0	1	9	18:15	3
4.	VODICAR BRDAVS	4	2	1	1	7	22:11	11
5.	KOMA 750	4	2	0	2	6	15:16	-1
6.	BISTRO PIZZ. ADAM	4	1	2	1	5	14:16	-2
7.	MIXSD PONIKVE	4	1	0	3	3	11:22	-11
8.	PREDSTRUGE - SNEZAK	4	1	0	3	3	10:12	-2
9.	SD STRUGE	4	0	1	3	1	9 : 24	-15
10.	SD KOMPOLJE	4	0	0	4	0	3 : 24	-21
Pripravil: Alojz Kuplenk
Naš krai
Varnost v cestnem prometu
5/1999
25
Tehnični in strokovni pregledi lahkih priklopnikov
Lahki priklopniki so tista priklopna vozila, katerih največja dovoljena masa (masa vozila + nosilnost) ne presega 750 kg.
V 1 74. in 188. členu Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98) je določeno, da morajo biti lahki priklopniki tehnično pregledani najmanj enkrat na leto. Prvi tehnični pregled lahkega priklopnika mora biti opravljen 3 leta po nakupu za tiste lahke priklopnike, za katere so lastniki ob nakupu prejeli Izjavo o ustreznosti in in tehnični brezhibnosti vozila (črka A v serijski številki), ki se je pričela izdajati po 1. 5. 1998, drugi lahki priklopniki, za katere kupci niso prejeli take izjave, pa morajo biti tehnično pregledani pred pričetkom uporabe v cestnem prometu.
Lahke priklopnike, ki se pojavljajo v cestnem prometu, lahko razdelimo v naslednje skupine:
I. Lahki priklopniki, za katere je izdana listina o tipski homologaciji, kar lastnik izkazuje z Izjavo o ustreznosti vozila s črko A v serijski številki (Uradni list RS, št. 43/96). Ta izjava se je izdajala za vozila od 26. 3. 1993 do 30. 4. 1998 ter Izjava o ustreznosti in tehnični brezhibnosti vozila (Uradni list RS št. 33/98), ki se je pričela uporabljati 1. 5.1998. Lahki priklopniki morajo imeti vtisnjeno številko šasije in pritrjeno de-klaracijsko tablico.
II. Lahki priklopniki, ki so posamično pregledani ter je zanje izdana Izjava o posamično pregledanem vozilu s črko B v serijski številki in imajo vtisnjeno številko šasije s strani pooblaščene organizacije in pritrjeno deklaracijsko tablico.
III. Lahki priklopniki izdelani pred 26. 3.1993, ko je stopila v veljavo odredba o homologaciji lahkih priklopnikov ter so že bili pregledani in imajo vtisnjeno številko šasije in pritrjeno deklaracijsko tablico.
IV. Lahki priklopniki izdelani v samogradnji, ki jih je potrebno strokovno pregledati, vtisniti številko in pritrditi deklaracijsko tablico.
Lahki priklopniki, navedeni v točki I, II, in III, lahko opravijo tehnični pregled brez strokovnega pregleda pri vsaki pooblaščeni organizaciji ter tehnične preglede motornih in priklopnih vozil, lahki priklopniki navedeni v točki IV, pa morajo opraviti, pred prvim tehničnim pregledom, strokovni pregled. Na strokovnem pregledu se ugotavlja, ali je lahki priklopnik pravilno konstrukcijsko izdelan in opremljen ter ali so pri izdelavi uporabljeni deli ustrezne kvalitete.
Lahki priklopniki v samogradnji so:
1. Lahki priklopniki, izdelani iz nekaterih sestavnih delov, namenjenih za različna vozila ter nekaterih delov lastne izdelave. V takem primeru mora lahki priklopnik na strokovni pregled, kjer mu bodo na podlagi opravljenega pregleda vtisnili številko šasije ter pritrdili deklaracijsko tablico.
2. Lahki priklopnik, izdelan iz originalnih sestavnih delov posameznih proizvajalcev, ki izdelujejo lahke priklopnike (npr. TPV ali IMV), na katerih so že vtisnjene številke. Te posamezne sestavne dele so lastniki lahkih priklopnikov nabavili pri proizvajalcu, nato pa priklopnik izdelali v samogradnji. V takem primeru mora lahki priklopnik na strokovni pregled, kjer mu bodo na podlagi opravljenega pregleda vtisnili novo številko in morebitno staro številko šasije presekali.
3. Lahki priklopniki, ki so predelani tako, da je na podvozje tovarniško izdelanega lahkega priklopnika (npr. podvozje počitniške prikolice), ki ima vtisnjeno številko šasije in pritrjeno deklaracijsko tablico, vgrajena nova nadgradnja. Tudi v tem primeru mora biti lahki priklopnik ponovno strokovno pregledan. Obstoječo številko šasije bo pooblaščena organizacija presekala, vtisnila novo številko šasije. Prav tako bo v takem primeru odstranila staro deklaracijsko tablico in pritrdila no-
vo.
Strokovne preglede opravlja pooblaščeno podjetje jP LJUBLJANSKI POTNIŠKI PROMET d.o.o. iz Ljubljane, ki je pooblaščeno tudi za ho-mologacijo lahkih priklopnikov.
Da bi lastnikom lahkih priklopnikov čim bolj olajšali opravljanje strokovnih pregledov, je Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Urad za standardizacijo in meroslovje pooblastilo še osem organizacij za tehnične preglede motornih in priklopnih vozil, ki od 1. 9.1998 dalje opravljajo te preglede. Te organizacije so:
1. AVTOPLUS Koper
2. AMZS PE Otočec
3. AMZS PE Celje
4. ŠTAJERSKI AVTODOM Maribor
5. AGROSERVIS Murska Sobota
6. AVTO SERVIS Nova Gorica
7. TIB PETROL Ilirska Bistrica
8. INTEGRAL BREBUS Brežice
9. INTEGRAL JESENICE
10. ALPETOUR REMONT Kranj
Pooblastilo jim je izdano za dobo enega leta. Po poteku tega časa bodo lastniki lahkih priklopnikov lahko opravili strokovni pregled le-teh samo v strokovnih organizacijah, ki jih za pregled vozil v postopku ugotavljanja skladnosti kot celote pooblasti Urad za standardizacijo in meroslovje (12. člen Odredbe o homologaciji vozil Uradni list RS št. 33/98).
Na strokovnem pregledu lahkega priklopnika pooblaščene organizacije pregledajo lahki priklopnik, in v kolikor ugotovijo določene pomanjkljivosti v konstrukciji in opremi lahkega priklopnika, od stranke zahtevajo, da pomanjkljivosti odpravi v roku štirinajstih dni.
Za lahki priklopnik, ki je spoznan za sposobnega za varno udeležbo v cestnem prometu, pooblaščene organizacije določijo največjo dovoljeno maso lahkega priklopnika, odtisnejo številko šasije in pritrdijo deklaracijsko tablico, ki jo za vsa podjetja enotno izdeluje pooblaščeno podjetje JP LJUBLJANSKI POTNIŠKI PROMET d.o.o. iz Ljubljane. De-klaracijska tablica se prikoviči s kovicami spredaj na desni strani vlečne rude ali nadgradnje oziroma na mestu, kjer je najmanjša možnost poškodovanja tablice. O opravljenem strokovnem pregledu lahkega priklopnika se stranki izda potrdilo.
Opravljen strokovni pregled se smatra tudi za prvi tehnični pregled. Zato pooblaščena organizacija pri strokovnem pregledu lahkega priklopnika izpolni tudi zapisnik o tehničnem pregledu vozila. V posamezne rubrike se vpisujejo naslednji podatki:
Znamka: "LASTNA IZDELAVA"
Tip: "750"
Oblika karoserije: npr. "KASON"
Številka šasije: šestmestna številka, določena na podlagi strokovnega pregleda
Nosilnost: določena na podlagi strokovnega pregleda lahkega priklopnika v kg
Masa praznega vozila: masa lahkega priklopnika - stehtana v kg V rubriko Opombe se vpiše "STROKOVNI PREGLED". Na podlagi opravljenega tehničnega pregleda pooblaščene organizacije izdajo lastniku "Karton tehničnega pregleda motornega - priklopnega vozila", ki je sestavni del pravilnika o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil ter traktorjev in traktorskih priklopnikov (Uradni list SRS št. 3/83).
KINO   "DOBREPOLJE" VIDEM 34
KINOPROGRAM ZA MESEC JUNIJ 99
NEDELJA, 6. JUNIJ, samo ob 20.30
ameriška nora komedija PATCH ADAMS
(zdravnik z dušo)
KRATKA VSEBINA: Patch Adams (ROBIN VVILLIAMS) je bil že med študijem medicine bolj klovn kot resen študent medicine. Že takrat so mu nekateri profesorji svetovali, da bi bil boljši klovn kot zdravnik. Uspeh doseže v obojem. Uspe mu združiti obe strani njegove osebnosti. Postane pacient in zdravnik hkrati na psihiatrični kliniki... Že sama zgodba zagotavlja, da bo smeha še in še.
NEDELJA, 13. JUNIJ, samo ob'20.30
italijanska drama - evropski film leta ŽIVLJENJE JE LEPO
KRATKA VSEBINA: Guido - očarljivi
moški z otroško nedolžnostjo in velikimi sanjami o svoji lastni knjigarni in njegov prijatelj pesnik Ferrucci, sta osrednja lika zgodbe. Zgodba se odvija v italijanskem mestu Arezzo, leta 1939. S predrznim neustavljivim humorjem in radostjo iščeta srečo in romanco, pri tem pa ignorirata antisemistično in fašistično vzdušje, ki se razrašča okoli njiju. Guido se zaljubi v Doro, mlado in lepo učiteljico. Na njegovo nesrečo pa je ženska, ki jo kliče "PRINCESA", že zaročena. Še slabše, zaročena je s fašističnim uradnikom, na katerega je Guido že naletel, a se njuno srečanje ni ravno prijateljsko končalo. Vendar pa zaljubljenega Guida to ne odvrne in sledi pravljična romanca...
NEDELJA, 20. JUNIJ, samo ob 20.30
ameriška romantična komedija - uspešnica
ZALJUBLJENI SHAKESPEARE
KRATKA OZNAKA: Najuspešnejši film letošnje pomladi oziroma filmskega leta, saj je dobil kar sedem oscarjev. Čudovita romantična komedija devetdesetih let postavljena v 1590-a leta. Z domišljijo
razkriva nagajivo, erotično m večno
pravljico, ki se skriva za največjo ljubezensko zgodbo vseh časov...
NEDELJA, 27. JUNIJ, samo ob 20.30
slovenska komedija V LERU
KRATKA OZNAKA: Film je dobro zrežirana in odigrana komedija naših mlajših in brez dvoma zelo prc.spcklivnih igralcev in režiserja. Zgodba je preprosta in simpatična. Prikazuje življenje v študentskem domu in s tem povezane najrazličnejše zgodbe. (ilavna junaka sta "ci-mra", večni študent DIZI in bruc MARKO, bil m je navduševal ljubljansko publiko v maju, aprila pa je na portoroškem festivalu dobil kar tri nagrade.
Naš kraj
Zahvale, oglasi
5/1999
27
ZAHVALA
Ob smrti drage mame, stare mame, sestre in tete
ROZE FRANCELJ
iz Bruhanje vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, pokojni darovali cvetje in sveče, nam izrazili sožalje in nam kakor koli pomagali. Iskrena hvala Jožici Lohkar, gospodu župniku Francu Skulju, Moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani in vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti. Vsi njeni
Ugasnila je luč, ki prižgala si nam jo,
a svetila nam bo, ko te med nami ne bo.
ZAHVALA
Odšla je s pomladjo, tiho, tako kot je živela naša mama, stara mama in prababica
JOŽEFA NOVAK
Antončkova mama iz Zdenske vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sosedom in znancem ter vsem, ki ste nam izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče ter jo v velikem številu pospremili , do njenega zadnjega doma.
Iskrena hvala gospodu župniku Francu Škulju za lep pogrebni obred, Moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani, trobentaču in gospodu Konradu Piku za poslovilne besede.
Zapustila nas je, toda v naših srcih bo večno živela! Vsi njeni
d.o.o.
a v t o š o I a
prireja
tečaj CPP
za kategorije A, B, Ekb, C, E, F
na OŠ Primož Trubar v Velikih Laščah Začetek tečaja bo 28.6.1999, ob 17. uri.
Organiziran prevoz izpred OŠ na Vidmu ob 16.30.
Možna takojšnja vožnja v sodobnih vozilih, izbirate lahko med osebnimi vozili znamke Renault, Citroen, novi GOLF; tovorno vozilo Mercedes Benz 814 s priklopnikom; Lokacijo pričetka vožnje lahko izbirate; na Strelišču na Dolenjski cesti ali na Kotnikovi; Popust za dijake in študente.
Bila pomlad je in bilo je poletje, zoreli so in dozoreli klasi, siveli so in osiveli lasje...
(Gradnik)
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta
FRANCA BLATNIKA - LUKE
iz Prcdstrug, Dobrepolje
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče in ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za tolažilne besede in lepo opravljen pogrebni obred. Hvala dr. Mariču in sestri Ljubi za nesebično pomoč v času njegove hude bolezni. Hvala Moškemu zboru Rafko Fabiani Dobrepolje za lepo petje ter Godbi Dobrepolje za lepo izvajane skladbe v
trenutku slovesa. Hvala tudi ZŠAM Grosuplje za izkazano čast in pozornost pri pogrebni slovesnosti. Enako velja zahvala tudi Planinskemu društvu Dobrepolje in Društvu upokojencev Dobrepolje.
In nenazadnje velja iskrena hvala tudi sosedom za nesebično pomoč takrat, ko smo jo najbolj potrebovali. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej! VSI NJEGOVI
Prijave predhodno zbiramo vsak dan od 9. do 22. ure po telefonu 061/13 16 301, GSM 041/726 897 LEDINA CENTER, lokal 37, Kotnikova 5, Ljubljana
TURISTIČNO DRUŠTVO DOBREPOLJE
r a z p i s u j e akcijo v Občini Dobrepolje
Urejena domačija '99
CILJI:
■ prispevati h kvaliteti bivanja in urejenosti okolja
■ vzpodbujati zavest za ohranjajne naravne in kulturne dediščine
Ocenjevanje bo obsegalo tri sklope:
1. UREJENOST KMETIJ
2. NAJLEPŠE UREJENI BALKONI NA STANOVANJSKIH OBJEKTIH
3. NAJLEPŠE OHRANJENI AMBIENTI V NASELJIH iz
arhitekturnega, urbanističnega in oblikovnega vidika
Čas ogledov: julij, avgust (komisija si pridržuje pravico do nenapovedanega natančnejšega datuma ogleda)
Predlagane objekte bo komisija fotografirala in fotografije pred razglasitvijo rezultatov razstavila v sejni sobi občine.
Ocenjevanje bo dvojno:
1. ocena komisije
2. ocena občanov
Razglasitev rezultatov bo predvidoma 27. novembra, 1999.
Predsednik komisije "Urejena domačija '99: Igor Ahačevčič
Predsednik TD: Stane Škulj
ANTENSKI SISTEMI
SAT
Merharjeva 2, Ribnica, tel./fax.: 860 - 657 Del. čas: 8.00 -18.00, sobota 8.00 -12.00
■ Elektronska nastavitev anten
■ Meritve TV signalov
■ Servis
■ Montaža KANAL-a A, POP TV, HTV 1,2,3
■ Montaža SAT sistemov (navadni, vrtljivi, digitalni)
Garancija 12 mesecev
Plačilo na obroke
8-letite izkuMije - razlag/ za kvaliteto, itv zaupanja
MISEL
Pogosto v kmečki hiši najdemo tisto, česar ne moremo v kraljevski palači.
(danski pregovor)
JAGODE
Nudimo sveže vrtne jagode
Mustar, Kompolje 110a Tel.: 061 787-161,041 787-361
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Glavna in odgovorna urednica: Mihaela Steklasa.
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov. Glasilo spada med proizvode, za katere se plačuje
davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov.