71. številka.
Trst, v ponedeljek dns 30. marca 1903.
Tečaj XXVIII
„EDINOST"
izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaša: za vse leto 24 K. za pol leta i 2 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravni^tvo ne ozira
Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamične -tevilt* po 6 stot <3 nvč.l; izven Trsta pa po 8 st.
Telefon številka 870.
glasilo političnega društva „€3inost" za primorsko.
V edinosti je moč !
Oglasi
ae računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo Naročnino, reklamacije lin oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo it. 3, II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna . ulica Carintia štev. 1*2
=0
«
Iz pratte razurave v zbornici poslancev m Dnnajn.
Govor državnega poiianca S p i n č i č a v seji zbornice poslancev dne 11. marca 1W3.
(Dalje.)
Bamopravnost na pes. kr finančnih oblastih.
Na finančnem miniaterstvu tudi ni bolje.
0	ezi-covnih razmerah na oblastih tega mi-n sterstva je govor v interpelaciji posl. Spin-
č <F i in tovar še v od 16. aprila 1902; specijalno s1* v tej interpelaciji opozarja na rabo jez.ka na carinarskem in solnem uradu v \'<>!<>ekem in na d opisovanje z neko čisto hrvatsko oW no.
Na prej se je t»-j obiin< v neki stvari p italijansko; ker pa ista ni h itela vspre-jet tega dopisa. jej pisali, da bo zadovoljna — nemški. (Ve^ehut )
DitSai urad po I-rtri »o sploh prave trdnjave — če se smem tako izraziti — ita-
1	janizmn v Istr:.
I-»ti rabijo večinoma le italijanski jezik in naravnost bojevat' re treba žnjimi, če se hoče dobiti od njih tuii slovanskih dopisov, in t > celo v davčnem okraju Volosko, kjer s> u z\injem ljudskem štetju nti eli 270 Ita-Ijanov nasproti več nego 25.000 Hrvatov; in to ce o v okraju Koper, v katerem se nahaja pet čisto slovenskih in dve jezikovni mešani občini !
Na teh ol>laatih je smeti malo ali nič v hrvatskem ali f»l ovenskem jeziku tiskati ali pisati, ali pa se tiel>a boriti za ti. Tu imam na pr. kuvert, tu vidite napis : »K. K. Ba-zirkehsuptinaonsehafc, S:euer-Abtheilung in Capo d' Ltria«, in potem italijanski: »I. R. Cap tanat > d strettuale ses. l op e Sloven skega ni nič, će tud. je bil ta kuvert poslan v čisto slovenski kraj in poznanemu Slovencu.
Od strani finanč^h oblasti se solidaric »i poravnavni zapisniki tudi za slovenske in hr vatske okraje sestavljajo v neaaškem in italijanskem jeziku. Jaz sem videl takih za čisto hrvatske in s'ovenske obe ne, enega za Bovec, drugega za Kastav, zi oba le v nemški in italijanski To je nevtralnost organov c. k. vlade!
Na železnicah po Istri.
Na ministerstvu za žtlezn ce smo že mnogokrat predlagali željo, naj bi se zgrad la čisto kratka črta od Herpelj Kozine do Šip-
jan ali Ju^dinov, ali tu li tega se ne stori, da-« bi bilo jako potrebno za tamošnje prebivalstvo in da si bi tudi jako skrajšalo zvezo med Trstom in Vo!o*ko Opatijo.
Napisi na že ezn cl Divača-Pulj so le italijanski (Ću'te ! Čujte!) vzlic tožbam, pritožbam in zahtevam, ki se oglašajo v tem pogledu od strani s'ovenskih in hrvatskih občin.
Na novi železnici Trst Poreč so le na nekaterih postajah navedena tudi slovenska ali hrvatska imena in v notranjem postaj razobeseni nemški, italijanski in slovenski napisi.
O tem tožjo gospod poslanec Bennati in tovariš' v interpelaciji od 3. marca 1903; pritoževati pa se maramo m:, ker niso pi-vsodi na postajah razobešene table tudi s slovenskim ali hrvatskim označenjem. Ta ozaa čenja niso izmišljena v najnovejšem času, ampak žive v govorici naroda že stoletja.
Drusre znane stvari.
Komen od »k. k. Finanzoberinspector«, povs m nemška, in z\ tem je tudi en »Eiitto« v čisto ital'janskem jeziku, namreč od »I. R. Giudizio distreltuale sez. I. Pisino« in sicer sa okraj Pazin, v katerem bivajo v glavnem Hrvatje. (Mej-klici).
In takih objavov, razpisov natečajev itd. imamo v številkah od 17. novembra 1902, od 18. novembra 1902, od 20. novembra 1902, kakor sploh v vsaki številki.
Jaz sem vzei slučajno le to številko. Vi vidite, da date, ki sem jih našel tam, slede ena drugi.
(Zvrsetek pride.)
Javni shod
politič. društva »Edinost« v Barkovljah dne 25 marca 1903.
(Zvrsetek.) Na to se je razvila dolga in jako živahna razprava o vprašanju kandidature za Je pa šj drugh splošno zaanih stvari, 4. okraj. Razprave |so ee udeležili gg. Ante katere bi morali poznati tudi členi visoke c. Jaki<5 (opetovano), Ivan Marija Bole, (ope-k. vlade. Kazim napisov na železnicah, pri- tivano), A. Brnmic, Svetko Martelanc (ope-staniških oblastih, je še drusih nap sov, ki so tovano), profesor Mandić (opetovano), dr. le italijanski in nemški.	Rybi£f (opetovano) in dr. Edvard Slavik.
Poštno in brzojavno poslopje v Trstu je	Ko se ni ni kdo več oglasil za besedo o
za vse Primorje in tudi za Kranjsko, a na- vprašanju, je predsednik dal na glasovanje pisi so le nemški in italijanski. Za veliko ve- predlog gospoda Ivana Mirije Bole ta, da se Čino prebivalstva, če se prišteva tudi Kranj- gospod Ivan [Gerdol, posestnik na Greti in sko, ni določen noben napis.	c. kr. poštni oficijal proglasi kandidatom za
Ist »tako je ua c. k. finančni oblasti in IV. okraj. Predlog je bil vsprejet z vsemi na dru lih oblastih. Taka splošna stvar je da proti enemu glasa, kar je predsednik še imajo podjetni ai, ki so tuji državljani, pred- enkrat konstatoval s tem, da je pozval, naj nost na avstrijskih del h: istotako imajo ptnjl dvignejo rofco oni, ki eo proti tej kan-delavci prednost preko domačimi. Takojf didaturi.
splosn o znano dijs'vo je tudi list »Oiserva-	Zoorovalec g. Fran Godnik je na to
tore Triestino« s cesarskim orlom, ki izhaja stavil na politično društvo vprašanje, da-li je za Primorje, in s car li v italijanskem res, da misli vlada oddati tudi nova dela za jeziku	povečanje tržaške luke v zakup inozemski
V Dalmac ji, kjer jele21/2°/o Italijanov, italijanski tvrdki Faccanoni, Galimbarti in se uradni list tudi italijanski piše ; v Pri- Piani.
morju pa, kjer je večina prebivalstva hrvat-	Predsednik, g. profesor Mandić je na to
ska in slovenska, se uradni list izdaja le v odgovarjal, da je tudi na shodu na Prošeku italijanskem jeziku.	odgovarjal na isto vprašanje. Zatrdil je, da
In kako da p>st-p»jo druge oblasti, to kažejo vsa znamenja, da misli vlada nova je razvidno iz neke »Notificazione deli ' ispet- dela v tržaški luki, ki bodo stala 90 milijo-tore superiore di fiaanza« v Kopru od 12. nov kron, res izročiti omenjeni laški tvrdki. oktobra 1902 za okra) Poreč, to je v ste- Pojasnjeval je na to kako veliko škodo tr-vilki od 20 oktobra 1902 imenovanega urad- pij« domačini Ž3 sedaj radi tega, ker ima nega lista; potem je neka Notificazione istega sedanja dela v luki v zakupu inozemska »Ispettora superiore di finanza« za davčni tvrdka, katera jemlje na delo samo italijan-okraj Pazin, ki je skoraj ves hrvatski. Po- ske podanike in uporablja inozemski materi-tem je neka » Kuadmachungc za sodni okraj jal. Na ta način ne samo, da domačini
PODLISTEK.
Na rojstni zemlji.
gpiRal Ksaver-Šandor-Gjalskl ; prevel'
xxn.
t. c.
—	Vera obžaluje jako, da je za trgatev tako slabo vrema. H »tela je, da bodi trgatev slovesa« — oh —- in je škoda, da je tako slabo vre m
—	Ali si j "j povedala, da sem dobil p smo z Dunaja in da so dobri glasov: ?
—	Ne, nisem! Na vse zadnje bo bolje, da jej poveš ti — jaz ee ne razumem — pak — naj iz tvojih ust dobi srečno sporočilo.
—	Ti s; mal », neumno dete — jej je odgovoril L-»v in odšel v svojo sobo, kjer je nekako sladkoganjen gledal na svoje knjige in fotografi e, vprašujoči se, kaj ravno od tega je Vera p egledala in čisa se je dotaknila. Tedaj ga je bilo s*megs sebe sram in hitri se je preoblekel v suho obleko in si nadel čisto obuvalo ter odšel k očetu, da mu sporoči o delu.
—	Dovršili smo tri brda — ostaja nam še Okrogljak. Oskrbnik misli, da bomo imeli tam vsaj j»et dni posla, ker pravi, da je grozdja polno, a ljudje radi dežjh da ne hodijo radi v dnino.
—	Ah — čez glavo mi je T se — in stari si je z roko potegnil čez čelo. In vino
ne bo dosti vradno. Toliko dežja ! Pa videl Bem v stiskalnici, kako ničvredno je to — na pol gnjilo grozdje. Mikolaš ima prav! — je zaključil stari in rinil na stran svoj »Orbis pietus«, v katerem je čital, koje bil prišel Lev. Na mizi je bilo tu li pismo. Stari je opaz i, da je je Lev videl.
—	Piše mi ravno M kolač ! — je rekel stari, ali ni pridodal ničesar. L^v je želel izvedeti več — ali ni se drznil, da bi vprašal. Bal se je, da bi razjezil starega ; le tako od daleč je menil, kako da je povsodi ne-priiik m ne samo v gospodarstvu. Stari ga je pogledal pr> strani in vzel zopet staro knjig« predse. Ćital je brez naočnikov. — Hnratu se je obrnil z vsem obrazom do Liva, ki je bil s 1 na foteli v kotu.
—	A kaj je s teboj ? Kako nameru'eš s svojo gospodo v Zagrebu ?
—	Haa — za sedaj ne namerjam ničesar. Le da sem tu. G:avno mi je, da S9 oddahnem. Seveda — res je — življenje v mestu in v službi mi je strašno.
Stari zopet ni nič odgovoril in se je z obrazom zaril v svojo knjigo, primaknivši petrolejko bližje. V tim se je prikazal na vratih Tomica.
Debeli obraz se mu je razlezel od dclzega časa in zlovolje.
—	No, ti pesnik in filozof — kaj praviš sedaj o našem življenju na deželi? Per amo- ' rem Christi, kako dolgočasno je to! Ne moreš
iziti iz sobe — radi tega blata i a dežja ! Uh — strašno ! Vedno sami — sami smo ! Kako je t> vse drugače v mestu ! Kaj me tam briga dež ? Hodim po tlaku — morem imeti čevlje na lak in se ne premočim. Pravim jaz, v mestu živi — v mestu !
A glej, meni pa tako ugaja tu — je odgovoril L3V smejč se ; tako smessn se mu je zdel stric se svojim kislim in obupnim obrazom.
—	Ti si bil in ostaneš pretiranec ! — mu je odgovoril Tomica srdito — »meni pa tako ugajac — j^ Tomica porogljivo oponašal Leva. — Niti na lov ne morem ! Še odidejo mi kljunači — ne da bi jih bil človek videl. A — mora jih biti krdelo — v tej mokroti.
—	Res — mora jih biti neštevilo — se je umešal Biinjevič, ki je bil tudi strasten lovec.
—	Jih je — jih j a ! Pripovedoval je Mikolašev logar. A da — popoludne sem govoril z M kolašem. Odšel je v Zagreb. Neko nujno opravilo — zdi se mi, radi Alba-ni d j.
Lev se je stresel. Huda slutnja mu je pritisnila na dušo — in ono pismo, ki je je dobil z Danaja, spravil je v zvezo z odhodom Mikolaševim. »Najbrže je izvedel in kvaril mi bo delo«. — Zoog razburjenosti sa je dvign il s stolice in jel nemirno hoditi po sobi.
—	Kako radi Albanića ? — je vprašal lednjič.
nimajo nikakega zaslužka na tem delu, marveč gre ve3 kapital, katerega se potrosi za ta dela, iz naše države. To krivico hoče država še nadalje delati domačinom na ta način, da nameruje tudi nova ogromna dela izročiti v zakup isti inozemski tvrdki. Proti takemu postopanju se moramo mi vsi najodločneje vpreti in zahtevati, da se nova dela oddajo domači tvrdki. V tem smislu je bila tudi na Prošeku že vsprejeta resolucija.
Zborovalec g. Fran Godnik je predsednika zahvalil na pojasnilu in je predlagal slično resolucijo, kakor je bila vsprejeta na proseškem shodu. Shod je resolucijo soglasno in z odobravanjem vsprejel.
Slednjič se je g. Fran Godnik v lepih besedah spominjal boja zavednih Ricmanjcev za pravice slovenskega jezika v cerkvi in je povdarjal. kako potrebno je, da ob vsakej priliki kažemo svojo solidarnost z odločnim postopanjem Ricmanjcev in jih tako navdušujemo na vstrajanje v težkem boju. Ko je govornik zaključil svoj govor, zaorili bo po dvorani gromoviti »Živeli Ricmanjci !«
Ker se nikdo več ni oglasil za besedo, je predsednik še enkrat priporočal navzočim, naj delujejo na to, da bo. izvoljen proglašeni kandidat ter je zaključil zborovanje.
Politični pregled.
V Trsta, 30. marca 1903. Avstro-Ogrska in Italija. Ozirom na senzacijonelni poziv v »Giornale d' Italiac, naj italijanska vlada ne povspešuje, oziroma, da naj prepreča demonstracije, ki bi mogle delati avstrijski vladi neprilike in ovirati to poslednjo v izvajanju »dobrih namenov«, pripominja »Jedinstvo« :
Z i nas ni to nič novega. To le potrjuje glasove, da ooBtoji tajen dogovormed Avstrijo in Italijo radi nas Slovanov na bregovih Adrijanskega morja. To dokazuje ljubezen visoke in očetovske vlade nasproti narodu, ki je toliko žrtvoval za dinastijo in državo. Avstrijska vlada hoče pokazati nasproti nam, kaj je. Od todi poznani zistem v Istri; od to^i tudi božkanje in jačenje Italijanov po Dalmaciji. Nas k zidu! Samo to obžaljujejo, da irredenta dela neprilike; kajti, ako bi irre-denta bila malo pametneja in bi dopuščala avstrijski vladi, da uresniči Bvoje — dobre namene, bi se v Rimu kmalu uverili, da bi avstrijski vlada zaslužila njihov spomenik notri sredi Montecitorija.
—	Ne vem. Ni nič povedal. Da — ali glavno je : tudi z Vando sem govoril. Sporoča ti, da ni nikakor lepo od tebe, ker še nisi došel k njim. — Pravim ti : iant, drži se !
—	Ha, ha, ha ! — se je oglasil Lev. — Kaj naj se držim, saj je ravno odšla I
_ Ne — ne — povrne Be skoro. Rekla
je, da misli do Božiča in morda tudi dalje ostati na deželi. Prekrasna deklica, a potem kako dostojanstvo, kaka plemenitost je v njej ! Vsaka komtesa bi si mogla častita ti, ako bi bila kakor Vanda. Pri Bogu — le starost me varuje, da se i«e zaljubim vanjo. Ej — Lav, da sem jaz na tvojem mestu !
Lev se je le nasmehnil razmišljeno in
izisel iz sobe.
Na večerji je Tomica zopet začel slaviti Vando, no, naletel je na odpor toliko pri Bestri, kolikor pri teti Brigiti, in ceI6 pri Zlatici. Lav je molčal in mislil o tem na Vero. Skoro jezil se je na Tomico, ker večno Blavi Vando, a se ne spominja nikdar Vere. O tem ga je zopet spopadala skrb, da-li mu bo Mikolaš škodoval in delal zapreke o najemanju posojila. In bil je tako nemiren, da je — ne da bi bil čakal zadnje jelo — vBtal od mize in odšel v sobo, da takoj piše na Dunaj.
(Pride še.)
In ker nsm ie znano to, na* nimalo ne iznenadja. Vemo in vedeli smo vhikdar, kaj misli, pak je dobro, da ne ostaja skrito, kajti tako mora slednjič izvedeti sleherni Slovan, da b< mo mi na adrijanskih obalih naletali na milijone napadov, ako se ne oklenemo vsi ene smeri. Brez sjedinjenja nas čaka narodna smrt na teh obalih...
Mi smo rešili državo in dinastijo; v cesarstvih manifestih nam je izrečeno priznanje, da smo najzvesteji, in evo : kaj doživljamo ! Tajen dogovor s tujo državo, da se v naši bedni domovini jaci tuji element, da se »najzvesteji« pritisnejo k zidu. — Pravimo vam : vedno tista stara, poznana avstrijska vlada.
Demonstracije v Zagrebu. — Zagrebški »Obzor« prinaša z tjzirom na zadnje demonstracije sledeči poziv na meščanstvo :
»Meščani! Resen je čas, katerega preživljamo. Gre se za usodna vprašanja, ki se tičejo vsega našega narodnega bitja. V tako kritičnem času moramo biti vsi oprezni, da dobro pazimo na v?ak korak, katerega storimo in na vsak« sredstvo, katero uporabljamo. Zato m -raao danes podvojeno budno paziti, da se ne napravi ničesar, kar bi moglo našo borbo zavesti na ceste, katere bi mogle škodovati narodnim interesom in narodni ča=ti. Zato apeliramo Da vse meščanstvo, da z vsemi silami dela na t">f da se manifestacije ne izrode v izgrede, ki bi le škodovali započeti akciji neodvisnega meščanstva«.
V	eoboto sti poslopje ogrske državne d retvciie straži)i dve stotniji vojakov. Zatrjuje se, da se k ogrskim napisom dostavijo i še hrvatski. — Rane onega delavca, Adolf Weiss a. o katerem smo poročali, da je bil o demonstracijah ranjen z bajonetom, so e;cer jako težke, a niso smrtne.
V	soboto je četa visokošolcev krožila po glavnih ulicah in po vseh trgovinah ter zahtevala, naj se odstranijo nemški napisi, kar se je tudi brez ugovora izvršilo. Zvečer so imeli visokošolci shod, na katem so sklenili, da se bodo varovali agresivnega nastopanja in da l>odo energično branili hrvatski značaj mesta.
Katoliško-konservativna stranka v nemškem Tirolu sklicuje za dan 28. aprila strankarski shod v Sterzing.
Dogodki v Budimpešti. Ker so členi ljudske stranke, poal. Kaas, Berta in Ugron obdolžili nekatere voditelje socijalističke stranke, izlasti Bokanvi a, da so ti voditelji v zvezi s policijo, so ti poslednji za včeraj sklicali javno zborovanje, da protestujejo proti taki obdolžitvi. Zborovanja se je udeležilo kacih 15.000 oseb. Jeden govornikov je omenjal, kako je Bokanvi v letu 1898 silno napadal vlado, kako mil je Kaas čestital na tem, a se potem ni dal več videti, ko je bil Bokanvi radi teh napadov obsojen na eno leto in tri mesece. Na shoelu so konstatirali, da so bili členi ljudske stranke L gron, Kaas in Barta povabljeni na to zborovanje, da se jim je tudi zajamčila f>sebna svoboda, a vendar se niso odzvali pozivu. Zborovalci bo veprejeli resolucijo, s katero izjavljajo, da si hočejo, ako rečeni trije poslanci ne pre-kiičejo svojih obdolžitev tekom osmih dni, eami preskrbeti zadoščenje.
Ruska carska dvojica v Moskvi.
Iz Petrograda javljajo, da pojde ruska carska dvojica dne 9. aprila v Moskvo, kjer ostane dva tedna in preživi tudi pravoslavne velikonočne prarnike. Ko je bil generalni guverner v Moskvi, veliki knez Sergij Aieksandrovič — čegar soproga je sestra carice — v Pe-trogradu, se je določil la obisk. Carja bo spremljal državni tajnik, pl. Plehve. Car vsprejme bržkone deputacijo kmetov, da se pora zgovori žnju o na me rja ni h reformah za kmečko prebivalstvo.
Dogodki v Macedoniji. Boris Sa-rafov je uetašem cdpoelal manifest, v katerem jim pripor >ča, naj se ne dajo zavajati po obljubah veiesil, katere se same bojć Tuičije. V tej proklamaciji pravi Sarafov, da morajo Bolgari '-se igrati na poslednjo karto. Ali bo uataja triumfirala, ali pa macedonski Bolgari prenehajo ekzietirati.
Iz Monastira poročajo, da turško orož-Dištvo nadaljuje aretiranja v masah. Med drugimi so aretirali tudi S bolgarskih duhovnikov in več učiteljev. Tudi take, katerim je bila odpuščena kazen in eo bili izpuščeni iz ječ, zopet zapirajo.
Jako značilno je dejstvo, da je več polkov grške pehote odpotovalo proti grško-turški meji, dasiravno je oni del Maccdonije, v katerem prebivajo Grki, popolnoma miren.
Sodi se vsled tega, da se je med Turčijo in Grško sklenila t»»jna zveza proti Bolgarom.
Iz Belegagrada poročajo, da so Turki popolnoma un'čili neko ustaško četo, ki je pripadala odboru Mikajlovskega. Devetindvajset Bolgarov je bilo ubitih in le jed-najBtim se je posrečilo pobegniti, a tudi ti so pozneje naleteli na drugo turško četo blizu Podaresca in so bili vsi ubiti. Da lažje zatre ustajo, je generalni inšpektor Hilmi paša odredil, da je upravne okraje tako pomnožiti, da ne bo noben okraj obsegal več, nego šest ur hoda v premeru. V vilajetu Skoplje bi se na ta način število okrajev, katerih je pedaj 15, moralo pomnožiti na 40.
Ministerska kriza v Bolgariji. — Vzrok temu, da je odstopilo min-ster^tvo, je baje v kor-Hiktu, ki je navstal med mini-sterskim predsednikom Danevom in vojnim ministrom Paf r;kovom r^di dogodkov v Macedoniji. M nisterski predsednik da je izjavil, da ne more vsprejeti odgovorne sti za postopanje Papri kova, ker da bolgar-ka vojska pod vodstvom tega poslednjega cč tno podpira macedonako gibanje ter da ne izvaja na meji odredeb Bkupne vlade. Zato da je Da-nev zahteval, naj se mtnuje drug vojni minister, kateremu je staviti pogoj, da oii jamstvo, da bo vojska izvraevalen organ vojske. Ker pa se je knez obotavljal z rešitvijo, je ministerstvo podalo svojo ostavko.
Najverjetneje je baje, da prde na krmilo poslovno ali koalicijsko minister?tvo s kakim vojakom na Čelu.
Tržaška vesti.
Odbornikom polit, društva - Edinost
in njihovim namestnikom naznanjamo, da bo nocoj oh «S. in pol tiri seja, v kateri ho storiti zaključek velike važnosti. Zato so nujno pozvani vsi, da pridejo v to sejo.
Rogodki v Ricmanjih. O pogrebu 80-letnega Josipa Pregarca in 20-letnega dekleta Ane Kuret doznajemo še :
Očevidci računajo, da je število oni dan v Ricmarje došli h ljudij daleč presegalo 3«)<>0 glav. V sprevodu so morali ljudje hoditi po 6 in 8 v eni vrsti. Določeni red'telji so imeli težko nalogo, da so uredili sprehod. A rešili so jo kaj lepo, kajti sprevod se je raz v jal v divnem redu. Iz drugih krajev dotli bratje so se kar divili veličastnemu prizoru. Vedenje ljudstva na pokopališču je bilo pretresljivo in zajedno mpozantno. Srenjski župan, g. Berdon, _:e — kakor popred pred h'šo in potem pred vratmi pokr.pališea — z blagoslovljeno vodo tudi tu blagoslovil mrtvi trupli. Ko je molil za pokoj dušam vseh tam počivajočih pokojnikov, se je vee Ijudt-tvo vrglo na kolena in je molilo tako iskreno in goreče, da je bilo videti, kako to k pi iz src. Odmolivši je župan še enkrat pt škropil v jsmo pogrezneni krsti z blagoslovljeno vodo in je vrgel na nji grudo zemlje. Ko so potem pevci odpeli milo žalostinko, ki je ljudem izvabljala sozo v oči, je vse sleddo županovemu izglecu in je pokrivalo krsti z grudo svets slovenske zemlje, tiste klasične 2emlje, na kateri diven narod 1 i je odločen boj za pravo materinega jezika v cerkvi.
In ko so se mase vračale v eelo, črtalo se jim je na obrazih čutstvo, ki je prevladovalo veth. Čutatvo sožalja, spojeno s čuistvom pc nosa ! Izraz odločne sti v 1 cu in iskra v cčesu sta govorila: Taki smo!
Po pogrebu se je vsa vas tako napolnila z ljudstvom, kakor da je zopet dan sv. Jožeta.
Odlikovanja škofa Flappa. »Saša Sloga« p še :
V italijanskih listih čitamo, da je bil pore šbo-j uljsk i akt f dr. Flapp odlikovan a tem, da mu je bil podeljen naB'ov tajnega svetovalca. Dne 23. t. m. je bil škof Flapp v av-dijenciji pre.l Njeg. Veličanstvom, da Be za hvali na tem odlikovanju. To odlikovanje poreško puljskega škofa je iznenad io toliko njegove prijatelje, kolikor njegove nasprotnike. Prvi se Lolo vpraševali iznenadjeno: kako je doeel naš škt f do tolikega odlikovanja, kajti takega naslova že davno davno ni imel noben pt reški škof, a od tržaških je bil zadnji tajni svetovalec pok. Legat.
Naslov tajnega svetovalca dobivajo navadno stareji škofje ali povodom kakega jubileja, ali pa škofje g'asovitih škt fij. Od vsega tega ni nič v tem glačaju. Presvetli Flapp je namreč r&zmerno mlad, a ne slavi nikakov jubilej, n ti ni njegova škofija na Bog ve
kakem glasu. Torej ! No — čujmo druge, nasprotnike njegove:
Presvetli Flapp ima velikih zaslug za vladajoči ziatem v Primorju. On je tako umiril in ukrotil slovansko duhovščino svoje škofije, da je ni danes skoro sledi, in ga ni glasu o ni enem. On je očistil vaške cerkve od narodnega jezika ter je vspostavil latinščino tudi tam, kjer jej ni bilo mesta skozi stoletja. Pod njim učijo in propovedu-jejo italijanski duhovnjki v italija nskem jeziku v čisto hrvatskih župnijah. — Morda v nobeni škofiji Avstrije ni toliko izpraznjen h župnij kakor v poreško puljski. Te župnije upravljajo župe-upravitelji in s tem je prihranjenega mnogo denarja verskemu zakladu. Ako uvažujemo vrhu tega, da že pevajo škofu Flappu slavospeve vsi italijanski listi Primorja, službeni in neslužbeni, liberalni in konservativni, židovski in katoliški — nam ne bo težko umeti, kako je presvetli škof došel do odlikovanja, katero so brez dvoma sprožili in priporočili nositelji nesrečnega zistema v Primorju.
Židje so in ne Ljubljančani! Pišejo nam : Neko tukajšnje laško trobilo piše, da nekateri agenti ljubljanskega izdajatelja nosijo po hišah neke knjige v nekem tujem jeziku, da iste vsiljujejo na vse mogoče načine, a da tu v TrBtu ni terčna za eksotične knjige !
Mi znamo Famo, da dotični agenti, ki po večinoma Židje, prodajajo knjige v raznih |jezikih in da oni, ki noče kupiti slovenske, lahko kupi laško, nemško — ali tudi nič !
Da so pa »agenti« sploh sitni — posebno pa soverniki urednikov om. laškega trobila — znajo že vrabci na strehi !
Nas tudi jezi, ko nas razni »nosorogi« nadlegujejo, ali kar se tiče opazke o meta-' nju slovenskih tiskovin v — smetnike, j prepuščamo mi »barbari« Slovani to »častno« j delo »Indipendentovcem« in njihovim bolj civil"ziranim somišljenikom!
Ne samo, da mi ne nosimo laških knjig | v smetnike, kakor delajo (po izjavi njihovih glasil) tržaški sinovi prestare kulture — ampak smo ceJ6 ponosni, da zraven svojega jezika umejemo tudi laškega in druge. Ako pa meČete po agentih dostavljene vam slovenske tiskovine v smetišča — vedite, da delate b tem škodo le sovernikom Zidom, ker je gotovo, da je v»aj 98°/0 teh agentov židovske narodnosti in vere !
Nekaj o e. kr. ravnopravnosti! Pišejo nam : Večkrat že smo čitali v laških listih o veliki »naklonjenosti«, ki jogojč razni c. k. uradi v Tretu do našega jezika. Naši narodni nasprotniki nam često pred baci vajo in vedno govore v svoji hinavečini o zvezi Slovencev z vladnimi krogi.
Naj navedemo tr rej danes še nekaj, kar naj definitivno pribije vladino naklonjenost do našega naroda in še posebe do slovenskega jezika !
Tukajšnje c. kr. okrajno sodišče je na primer — pravi uzor c. k. enakopravnosti!
Ko sem bil te dni na nekem narodnem shodu, Be mi je pridružilo več okoličanskih posestnikov iz raznih okrajev naše okolice. Nekateri so mi kazali laške pozive, s katerimi so vabljeni za prvega tega meseca v laško šolo na istrski ce3ti, kjer se bo vršila razprava radi prodaje zemljišč za novo državno železnico. Drugi so se mi pritoževali, da jim isto c. kr. okrajno sodišče z neko posebno doslednostjo pošilja samolaške pozive in to ce!d v zgornjo okolico!
Zraven tega pa, da ta c. kr. oblastnija se svojim po-topa njem v jezikovnem pogledu naravnost žali našo narodnost ter zapostavlja ntš jezik, provzroča ta c. kr. urad tudi nekaj, za kar velja jako oster izraz! Na sto napisanih imen — poštenih slovenskih imen — je gotovo nad -/3 popačenih!!
Gosp. Petek — pardon Petech, ki podpisuje te akte, bi lahko znal povedati, koliko slovenskih pozivov je napisal za naše slovenske okoličane !
To je tako-le sličica c. kr. enakopravnosti in vladne naklonjenosti nasproti tržaškim Slovencem! Gospodu UrbančiSu, predsedniku deželnega sodišča, gotovo ni znana ta praksa, ker bi v nasprotnem slučaju za-: dela tudi njega krivda na tem nezakonitem postopanju !
Za danes se omejamo na to, kar smo povedali. Ako pa to ne pomore v toliko, da se neha to pačenje slovenskih priimkov in ia razpošiljanje laških pozivov poznanim slo-. vene kim stranka m v meetu ia po okolici —
prinesemo ceY> vrsto dokumentiranih dokazov.
Dvatisočletna kultura v — cvetju.
Minoli teden je v neki tukajšnji dvorani predaval gospod prr fesor Mick s. Ta mož je baje sovražnik tržaških irredentarjev, toda njegovo predavanje ni dišalo po politiki, ampak po fiziki. Vkljub temu se je v konfe-rerčai dvorani zbralo vece krdelo lahonskih irredentarčkov, ki so g. Micksa že ob njega nastopu pozdravili z »ven žnjim« in drugimi cvetkami iz vrta 2000 letne — kulture! Prizor je moral biti jako buren, ker je bolj resni del poslušalcev iztiral »otročaje« iz dvorane ter tako omogočil učeno predavanje g. prof. M:cksa.
Kakor sc vidi, je toliko Blavljena 2000-letna »kultura« v popolnem cvetju. No, saj smo v mili pomladi !
Vlada in nekdanji tržaški »konservativni« krogi smejo biti povsem zadovoljni se padom, katerega je rodila njihova popustljiva politika l
Mi pa, ki smo bolj »revaren« živelj, kar nič ne zavidamo naših sosedov na takem
—	cvetju !
' V Trstu je tlela za — inozemce. —
Praška »Politika« je posnela našo notico, v kateri smo pripovedovali, kako je poslanec Hortis vsprejel nekega domačega delavca, ki ga je bil naprosil, naj mu preskrbi dela. Potem pa pridodaje prtški list: »V Trstu je že zadostno dela, ali vspreje-majo se laški podaniki, avstrijski podaniki pa, tudi če so isti Italijani, se načelno odklanjajo. Avstrijski denar pa se za sedaj še vspremjemlje v Trstu ; da, zadnje dni so se ce'6 pri dunajski vladi storili koraki, da bi se zopet nekoliko mil'jonov te^a artiklja navelo v Trst. In vlada, ki se s;cer jako baha se svojo skrbjo za domače prebivalstvo, trpi brez prigovora to sedanje stanje, ob katerem bo pripadniki države oškodovani na najhuji način in so zapostavljeni inozemcem na korist. Ali seveda, Če stoji že v c. kr. aprobi-ranih šolskih knjigah »L' Italia nostra pa-tr?a«, potem si je mtžno razlagati — marsikaj «.
Redarstvu na znanje. Pišejo nam: O priliki, ko ima tržaška tlovenska Marijina družba svoje molitve v armenski cerkvi in ko členice te družbe hodijo po uliei Del Fin, se tam zbira krdelo 8—10 letnih paglavcev, ki neprestano žalijo in dejanjski napadajo omenjere ženske. Ker mora biti to naročeno po odraslih osebah in ker se lahko dogodi kaj hujšfga, opozarjamo redarstveno oblast, naj poskrbi za to, da se ti nesramni napadi odpravijo.
Prizadete.
Pevske vaje. Pevsko društvo »Kolo« naB prosi, naj objavimo sledeče: Kakor že zsdnjič javljeno, vsprejema »Kolo« nove pevske meči (obojega spola) le do pr.hodnje nedelje. Kedor želi pristopiti, naj pride prihodnjo nedeljo, od 3. do 5. ure pop., v društvene prostore v »Delavsko podporno društvo«. Pozneje se bodo v«prejemali le f-tari izvežbani pevci in to le izjemoma, ker vedno sprejemanje novih moči kvari napredek v učenju.
S* daj se prične s poučevanje m novih zborov; zato bo vabljene tudi vs»+ stare pevske moči, da rerlno zahajajo k vajam ter tako omogočijo redno napredovanje v petju.
Za mežko podružnico družbe sr. Cirila in Metodlja v Trstu so darovali : dva inavšlerja 2 K, kleplfcj kleplej 4 K 66 et., pogrebci poslanca 8 K 17 st., vrabci Ea str» hi čivkajo 2 K, kjbic 2 K.
Za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metodija je nabral gospod Ljudevit Schmidt mesto venca na grob pok. kapelanu g. Ivanu Župančiču 12 K 60 stot. Darovali so gg.: Ljudevit Schmidt 1 K 20 st, Mikeluci Ivan 1 K 18 stot., Mijot in Godina 1 K 6 &t., Svetko Škerl, Križman Anton, Sancin Anton, Godina Anton, Ivanka Mikeluci in Ji žefa Gropajc po 1 K ; V tez Drfgotin 80 stot, Škabar 80 stot,, Hinko Schmidt 50 st., Vianjavec Ivanka 40 stet., Karetto Antonija, N. N., Požar, Ana Sošič, Katarina Martin, A. B. in Ivanka Višnjaveo po 20 stot. Presična hvtla nfcbiraleu in darovalcem.
I?tej podružnici so darovali ob priliki občnega zbora g.ca Aih 80 st., g.ca Rovan 40 st, g.a Rezi Trampuž za piruhe 1 K, g. Miroslav Mavrin 2 K, g.a Gulič 3 K, g.a Kranjc 3 K, Svetko Sktrl 1 K. — Iz pusice pri gospej Zinki dr. Ry^revi 3 K. -G.ca Milka razprodala 3 bloke za 60 kron.
—	Za d ruš t ve® i vc stoik 7 K 20 st. Kakor
nove udinje bo pristopile : g.a U. Keršič, niti jedne ceste do iste, ker 30 g.a Pai-or, g.a Z«riea Lapi, g.a Alojzija Cok,' Postaja se prav labko postavi g.a Tomšič, g.a Katv Stetter, g.a Bizjak, ker je svet od Koprive do g.ca Josipina Kastelic, g.a Marija Velikonja, Repen raven. Ne pride-li postaja
že narejene, na to mesto občine Veli ki na ome-
g.ca IvanKa Slavec, g.a Benč'č, g.ca Rovan, ' njeno mesto, bo vel ka škcda za omenjene
g.a Sedmak Marija in g.ca Naj bi tem sledile se mnoge.
Oheni Zbor ženske podružnice družbe sv. Cirila ;n Metod'ja. Na včerajšnjem občnem zb^ru so bile izvoljene: ga. Karla Ponikvar,
Antonija Arh. 1 občine in za železnico samo.
x C'ižek na fzletu. Občinski tajnik v Podgradu imel je v svoji pipami čižka (frin gilla spinas), ki je bil že tako v domačen, da ni rabil kletke za drugo, nego za lukens. Še
predsednica; odborn'ce: ga. Ema Bartelj, ga. ' ctlo spat ni hodil v njo, ampak se je vedno Karla Nacbtigal, ga. Maša Grom, g.ica Olga aVomcdira 1 na vejico limoničnega drevesa. Dekleva in g.ica Dragica GregoriČ, pregle-' Po ves dan ee je sprehajal po pisarni in dovalki račnnov g.ica Milka Mankoč in ga. 1 včasih jo je mahnil ven na piano, a se zoptt Marica Bartd.	vračal točno vsikdar. Dne 19. jauuvarja t. L
Zavod ST. Nikolaja. »Nakazana svota zjutraj, koje občinski sluga pometal pisarno 200 K ra zavod sv. N kolaj a z ozirom na in odprl radi tega ikca in vrata, je čžek, u^tmeno izraženo željo pokojnega očeta, dra. kakor po navadi, izletel ven iz Fobe. A to Andreja Vojske, c. k. više deželnosodnega pot Be ni povrnil več. Dež ga je baje tako
svetova'ca* itd.
zmešbl, da je zgreš 1 svoje bival Šče. Par dni p;sal sin velikodušnega po tem so čižka videli pri neki sosednji hiši, YTladimir Vojska, c. k. v katero je silil, ^er je zapazil, da imajo
narodne probuje .... Stoletja si je naš maloštevilni narod v nesrečnih razmerah branil Bvoje bedno življenje. Pomislite, bratje, da je naše itak šibko telo razkosano na šest
Dogodki na Španjskem.
MADRID 29. (B.) Ir. Valencije so prišle brzojavke v cenzurirani obliki. S-><Ti se, da so se v Valenciji vršili re^ni dogodki, na ka-
dežel. — In zdaj se štirideset let razlega po' ter i h je prebivalstvo zahtevalo, naj se prefekt ši lepi, sveti zemlji s Sokolom na čelu, da' odstavi. Zadnje brzo;a\ ke javljejo, tla je mir
nasi
hočemo živeti, da hočemo delati, da hočemo biti častna, zdrava vejica na mogočnem slovanskem deblu. ... mi hočemo biti deležni človeških, božj h in državnih pravic, mi ho-
T»ko nam je pokoj n ka, gospod poštni az;stent. Taka velikodušnost nas je ganila. Kako vse drugače bi bilo z našim zavrd^m, ako bi imeli veliko t*cih blagih dobrotnikov, kakor je bil pokojni, ki se je še na =mrtni postelji spominjal našpga zavoda ! Vodstvu tega zavoda je vršiti veletežavno nalogo. Tu treba železne volje, da se vztraja. Ako bi vsaka gospodinja poznala namen in korist zavoda, bi tudi uv*ževala težave, ki iih je premagovati ne le glede potrebnih materijalnih eredstev, ampak tudi glede vzgajanja. Zato naj bi VBaka gospodinja pomagala v vzgajanju naših deklet. Vsi naj bi ume vali cilje našega zavoda tako, kakor jihjeumeval blagopokojni dr. Vojska, čegar velikodušni ein nas je ganil. Blagi družini bodi izrečena tem potom prisrčna zahvala. Blagega pokojnika se bomo opominjali v molitM. Bog nsm
tfm tudi kletke. A sosed ni umel našega čižka. Od tedaj pa ga ni bilo videli nikjer več, dokler Fe ni dne 25. t. m., t o j e : po 65 dneh svoje odsotnosti zopet prikazal pred cknrm pisarne. Obč. tajnik je koj spoznal pvojega bfguna. Nastavil mu je klel ko, ali č žek pa ni hotel v njo, ker n: bila ona, katere je bil navajen. Se-le, komu je tajnik pokazal kdanjo pravo kletko, pr frčal je Čižfk va njo ves zadovoljen, da je našel Bvoje staro bivališče. In zanimivo je,: da je na! znanec tudi zdaj, ko se je tako do'go in radovoljno navžival svobode in narave, še Vfdno pt pol d oma domač, kakor no-pred. Njegov lsstnik pravi, da je pcstal es mo malo bolj — zelenkast.
- N.— i
X Pevsko bralno društvo »Svoboda«
vspostavljen-
Ču^en pojav na morju.
PARIZ 30. (B.) Včeraj semkaj dc šli kapitan italijanske ladije »Nina« pripoveduje, čemo uživati srdove svobodne in napredne1 da je med vožnjo od španskega obrežja v kulture! Relativno smo zadnja desetletja v Zette opazil čuden pojav. Njegova ladija je istini čudom napredovali. O tem se lahko bila kakih 30 milj oddaljena od Zette, kose mili brstje sami prepričate dne 28. in 29. je pripetila grozna eksplozija v morju in je junija t. 1. Vabimo Vas iskreno ta čas na iz morja zaplapolal visok plamen. < )n da ne štiridesetletno godova nje lju-'ve, dali je bila to eksplozija v kaki po-
bij anskega Sokola na drugi' grezneni ladiji ali pa izbruh kakega vul-slovenaki vsesokolski izlet v kana.
belo slovensko Ljubljano. Prdite, pridite,!	Velikanski štrajk,
mili bratje slovanski, gori od Vltave, tam od I . NEW-YORK 29. (B) 18 000 delavcev Visle, izpfd temne Tatre ; pridite k nam vi, sedmero mlinov za pavolo v Livellu je skle-jugoslovarski sokoli; združite se v Ljubljani nilo, da v ponedeljek stopi v štrajk, ker se vsi slovenski sinovi! Prinesite nam saboj no- jim zahtevano deaetodstotno povišanje plačil vega poguma, svežega bodrila za naporno' ni dovolilo. Lastniki nboov so se bili spora-narodno delo, za obstanek naš in neposredno zumeli, da vzl'c štrajku v ponedeljek odpro svoj . . . Šumno, bogato, gizdavo Vas ne tre- mline in da j h zapro *e le p:>zneje, ako bodo remo sprejemati ... Tu pa imate naše hva- videli, da ni možno r-ziržati (»brata. Pozneje ležne pogbde, n-šo slovensko dlan, tu imate pa so vendar sklenili, da v ponedeljek zapro naše slovensko s*ce, ki Vam utriplje glasno mline.
naeproti: Slovani, ne vdajmo se— ne vdaj mo ?e ! Na zdar ! Za slavnostni odbor : dr. Ivan Tavčar, t. č. staroeta, Alojzij Novak, t. č. ♦ajnik.
Nezgoda nemške cesarice.
Današnje poročilo o Cesarica je prt bila stanje povoljno. Ni
državni zbor.
Glasom cesarske na-
— Deželni zbor štajerski se snide v!redbe cd včerajšoje^a dne se imajo volitve v v tri- do štridnevno za-1 državni zbor vršiti dne Iti. julija.
Vesti iz Štajerske.
BEROLIN 29. (B) staniti c3=2rice ?e glrsi: mirno noč in je s^lošoo ' oteklin in ne bol^čia.
Volitve v nemški
BEROLIV 29, (R)
tednu po Velikinoči
da> obilo takih dobrotnikov, pa bo naš zavod pri ev. Antotu (pri Koprui priredi dne 10. ustrezal svoi m velikodušnim namenem !	maja veselico z godbo, petjem, deklamaci-
Mofjurka. jami, narodnim govrr<m. Z* ta de u vabimo Občni zbor > Delavskega podpornega si- bratska društva, pevske zbore in rodo-drilštva« bo dne 26. aprila t. leta. Kraj ljube sploh, da pokažpmo, kako se svojim
društvenim delovanjem ( življamo našo Istro. Vrle sosede iz tržaške okoliee prosimo Še posebno raj pribitč nam siromakom na jomoč. SI. društva, ki bi hotela sodelovati, prosimo, naj nam izvole do 25. aprila naznaniti dotične točke.
sedanje, da sklene pror čunski provizorij za drugo polletje in iiviši volitve v deželni zbor.
in ura se nazr an ta pravočasno.
Odbor.
Prsibe pre*lčni». V torek, dne 31. marca ob 1(5. ur prsdpoltidatt se bode vsi#ti uredb« tok. t kr. okrajnega	za ci-
vilne «iv*£.ri vrAi'« si« leč« dražin. preuiičnia : uiica Roasetti 13, hišna oprava ; ulica Far« neto 10, hišna oprava ; trg Carlo Goldoni 67
in 7, hišna rprava ; sovir in hišca oprava fircis ;
X V Opatiji je bilo cd 1. septembra 1902 do vštetega 25. marca 1903 10 905
25.
Resolucija v Nikaragua.
NEW YOKK 29. (B.) V departementu Chontales (Nikfragu-) je počila revolucija.
—	Za družbo sv. Cirila in M'todija Ustaši so vzeli oba parnika na jezeru Nika-prired ti podružn ci v Mariboru dne 7. ju-1 ragua, po odrezali zvezo z Atlantiškim oeea-ni:a narodno slavnest v velikem zlogu. Na nom in eo udrli v depar'fment Granada. slavnoBti bodo sodelovs-la vpa druga sloven- Položaj je resen. Revolucija je podpirana od ska društva v Mariboru in iz okolice ter se I aunaj. Zveza h Tihim Ocpanom je v nevar-bo ista vršila v krasnih prostorih »Narodnega, .nosti, radi groz»čega uloma v Leon. Vlada doma«. j ai>ira velike vojaške mase in je odredila na-
—	Organizacija Nemcev. V Mariboru i j*m prisilnega posojila v znesku 1 000.000
ul;ca Carintia 19, gla- rseb. Od dne 19 marca
u'iea
ul ca S. Sebast:ano 3
S. Giaoomo
s ms'ca je prirastlo 726 oceb.
do vštetega Dne 25. marca
oprema v za- ' je bilo 24t»2 o?eb.
logi in razno; uiica S. Sebastiano 1, kolo in razno; Andr< na S. Euftmia 3, stroj; Op-j čina 147, hišna oprava.
Vremenski vestnik. Včeraj topi« mer 1 ob 7. zjutraj 7.5, ob 2. uri popoln dne 14 5 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 763 7. j — Danes plima ob 10 4*1 predp. in ob 10.4 pop.; ostka ob 4 37 predpoludne in ob 4 20 po pol u dne.
Vesti iz Kranjske.
* Ubojstvo. Na Laverci pri Ljubljani je bivši mesarski vajenec Fran Zupan ubil hlapca Antona Kocmurja. Skregali so se bili v nekem žganj* toču in je Zupan udaril Kocmurja s kolom po glavi. Fantje so šli na to
90 ustanovili v soboto okrajni odbor nemške ljudske stranke. Zopet vidimo, kako Nemci delajo, kako ee organizujejo za sv je ekspanzivno delo, in kako svojo organizacijo razpletajo dalje in dalje v naše dežele. In ob takrm naj bi štajerski Sloverci ne imeli druzega j.o«-la, nego presajati med-se — kranjske razmere!
pezov.
Izginil poročnik.
DUNAJ 30. (B.) Poročnika es'iadrone jezdecev U lesne g rde Pavel baron Brur-goina je včeraj odšel iz očetovske hiše, ne da bi se bil povrnil. Biti ^e je, ali da se mu j« prigodila ka*a nezgoda, ali da je v
melsuholiji sarn p lož i roko na Be.
Dne 1. septembra 1902 se je konstatiralo, daj se je iz Italije izselilo (največ v Ameriko) nič nazaj v hišo in — p li dplje. Pozneje so našli manje nego 355 125 mladen'čev, ki bi
Razne vesti.	Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN G0DNIK.
Italijanska vojska postaja vodnoslabeja. j N^na^l'rrrcir^!^" » Tr»t.
Kakor je splošno znano, dajajo Mauth-nerjeva semena ra repo in klajo velik dobiček. Ravno tako izvrstna in nedosegljiva so Mauthnerjeva semena za zelenjavo m cvet*
ljice.
Vesti iz ostale Primorske
za
X Predavanje o obdelovanju trt
Dne 'J6. in 27. t. m. je potova'ni učite j kmetijstvo, gospod I van Sarc:n, imel v Ma-rezigah pcučni tečaj o cepljena in < b delovanju amerikanskih trt. Tečaja se je udeležilo kakih 30 mož in mladeničev. Občina je izposlovbla na f*. kr. namenu štvu podporo l'*«J K n enako svoto pri dfž. kulturnem svirtu. Polovica te podpore se je up robila z<laj deloma za poiporo siroma.=n;m udele- 178, brivcev 69, knjigevezcev Sencem tečaja, deloma za nskup orodij, ka tera so bila razdtljena med naipridnejše udeležence t<čaja. Polovica pa se porabi maja meseca za cepljerje na zeleno.
Hvala prisrčna go-jK)lu Sancinu na trudu! Hva'a pa tudi drug m fdktorjeuo, ki eo omogočili cb<lržavanje omenjenega tečaja.
X 'z Ontovelj nam pišejo : Dopis o postaji Dutovlje Siopo ne ( dgovarja resnici. Mesto, ki je odločeno za postajo je res izpostavljeno burji. Postaja na onem mestu ne bo primerna niti za vzhodne niti za zahodne občine, ker bo prelaleč proti severu. Zraven tega l o treba delati tri ceste do postaje, kar bo vtliko sttlo po nepotrebnem. Priimrno mesto za postajo bi bi'o na cesti, k vodi iz Krajne vasi v Dutovlje Tukaj si tudi želijo postajo skoraj \seibčine, pcČenšt cd Sežane do Yrel. Dola. Ako bo postaja na tem mestu, ne bo treba dtltti
Kocn urja v jarku mrtvega. Iz strahuje Zupan Dasleiniega dne — v soboto — zjutraj bežal v Ljubljano, kjer je v pijači iskal omame. Policija ga je zasledila in aretirala. Zločinec je priznal zlučin in so ga izročili dež. wdišČu.
*	Število prometnih obrtor na Kranjskem je 23.453 in ficer: mizarjev je 765, krojačev 889. šivilj 494, čevljarjev 1585,
1 mlinarjev 1072, pekov 492, mesarjev 486, gostilničarjev 3454, točilcev žganja 284, zidarjev 481, trsarjev 361, trgovcev s špeee rijo (»78, branjevcev 415, trgovcev z mešanim blagom 802, trafikantov 1544, krošnjarjev 1132, kremarjev 173, kamnosekov 58, ključavničarjev 117, kovačev 854, kekrjev 237, Žagarjev 765, strojarjev 186, jermenarjev 122, tkalcev 107. kVbu^arjev 57, snažilcev obltk
30, lekarnarjev 31, steklarjev 13, krovcev l»9, pleskarjev 26, sobnih slikarjev 48, dimnikarjev 35, trgovcev z ž vino 172, lesotržcev 358, proda jalcev usnja 67, konfekcijonarjev 8, trgovcev z obuvali 24, denarnih zavodov H6, trgov, potnikov 132, po«treščkov 56, sejmar-jev 142.
*	Sokol ljubljanski razpošilja ravnokar sledeče vabilo :
Sokoli, mili nam slovenski bratje! Štirideset let je minulo, kar je severni Sokol poletel Bvojim sinkom iz Cehov na jug v slovensko Ljubljano; lela 1863 d\ ignil se je nadobudno >Južni Sokole v f-lovenskoczraČje. Tisto dobo se je Daš zapuščeni rod j oČel stoprav resno probujati ter se organizovati. In smelo trdimo, da je Sokol v prvi ^sti
bili morali podvreči novačenju. Deirmo, jih je bilo od teh 150.000 sposobnih za puško ; po tem lahko izrafuoimo — pravijo laške novine — kakov udarec je to za šta lijanoko vojsko.
Rodbinska drama Te dni ro našli v nekem peštan-kem hotelu gospo Berfco Fried-mann obršeno. Ista je bila poročena v Kis-Szebenu, a je pred nekoliko dnevi zapustila Bvojega moža. Njena ee^tra je prišla k njej v hotel, da bi jo pomorila z možem. Že pred sestro se je hotela ustreliti ; ali ko jej je sestra hotela iztrgati samokres, ee je ta poslednja rsn la v prsa. Friedmannica je spro-vela svojo sestro v bolnišnico, sama pa ee je vrnila v 1 otel, kjer ee je — obesila !
To 80 — Cehi. Iz duDajske »Icforma-ticn« po^nemljemo, da mali in ceneni dnev> nik »Narodny Politika« izhaja ob nedeljah v kakih 160 000 eksemplarov.
40.000 kron znaša gl&vni dobitek loterije za ogrevalne sobe. Opozarjamo m še ce njene čitatelje, da bo srečkanje nepreklicno dne 23. aprila 1903 in da se vsi dobitki izplačajo od dotčnih zalagateljsv s 10°/o odbitkom v gotovini.
Loterijske Številke, izžrebane dne 28. marca :
Dunaj	53 62 74 22 27
Gradec	70 43 86 10 39
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
ulica Tesa št. 25.
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
A.
Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikako konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi
po posebnih načrtih.
Una tro van cenik brezplačno in franko.
U*%KXXtKKKKKKXKX
netil narodno zavest, krepil slovansko navdušenje in delo. Sokol je bil z Ljubljansko či-' table danes talnico duša domovinski ljubezni,
Brzojavna poročila.
Izgredi v Zagrebu.
ZAGREB 30. (B ) Mnogi trgovci so bili včeraj od dijakov prisiljeni, da bo sneli nemške table. Uradno se priobčuje, da se zopet razobesijo, eveatuelno z zvezda brahijalno silo.
n n
M M
n n
K
u n
K
x
x
x
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznane
tovarne mizarste zadruge t Gorici (Solkan)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej ^nton Černigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna pohištva primorste ležete.
Solidnost zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobne, no* derai sestav. Konkurenčne ceno.
Wm~ Album pohJJtov brezplačen H
X X
K K
X X
X
X *
X X
i *
X
x
X
xxxxxxxxxxxxxx*x
Sprejema zavarovanje človeškega življenja po najraznovmnejSih kombinacijah pofi tako ugodnimi pogoji. ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodna zavarovanje na doživetje in »mrt z zmanjAutooimi »e vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.

SLAVIJ A"
vzajemna zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K.
Po velikosti drnara vzajemna zavarovalnica na5e države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
VSA POJASNILA DA.TE :
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavaij e poslopja in premičnine prot požarnim škodam po najnižjih cenah £kode cenjire takoj in najkulantneje lrživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz Čistega dobička izda*ne podpore v narodne in občnokoristne namene.
JAKOB BAMBIČ
- trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št 7
Priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navad neg i in najfinejega. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke. žita. ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in brobno Cenike razpošilja franko
Mala oznanila.
r*o-i to rubriko prinašamo oznanila po najniti'h jensh. enkratno insercijo »e plača po 2 stot za 6e?edo: za večkratno insercijo pa »e cena primerno caita. Oglasi za vs«? leto za enkrat na teden Btanejo po 2 J Kf ter ne plačujejo v četrtletnih anticipatnih ob^okia. Najmanja objava 60 stot.
XKX*nK*l&KKXKmKKUH**nUK***H**U***
V Trstu.
£tto;a likerjev v sodnih in bu*el1kah
Perhauc Jakob
ric butelile. Postrežba točna, cene zmerne.
kavarne.
Anton Sorli
priporoča svojo tavari o »Commercio« kjer je sha-»f!i-če Slovencev. Xa razpolago so vsi alo/eiski in mnogi irugi ćannifei.
FERDO GUŠTINClO

klesarski mojster
TRST iTil Gilllail 11) — BARKOVLJE lOTIfl
Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-1 mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spo- 1 menike, kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja. cementa in gibsa, kakor tudi 1 slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Več slik je na ogled v »Narodnem 1 domu« v Barkovljah.
Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor.
Cene po pogodbi in Jako nizke.
Pr'poroćuje se slav. slovenskemu občin stvu za obile naročbe udani
Ferdo Guštinčič
klesarski mojster.
Uradnika
sprejme posojilnica v Kopru. Pogoji in nagrada po dogovoru. Opremljene prošnje z dokazili o dosedanjem službovanji je vl</.iti j »ri odboru iste do dne 15. aprila 1903.
Hiša na prodaj.
Radi selitve je na prodaj hiša v sredini Sežane na glavni cesti. Ima pripraven prostor za p r o d a j a 1 n o ter klet, kuhinjo, eno sobo in sobico. Več pove lastnik Josip K<»mpure v Sežani št. 181.
TOVARNA POflIŠTUfl
IGNACIJ KRON
* *
K X K K K K K K K K X K
Paglianova pijača
Išče se sodrug
• • • prof. Ernesta Fag-liano • i
nečak pokojnega profesorja Hieronlma F&gllano j* bilo predloženo zdrav, vodstvu min. za notranje posle v Rimu, koje je dovolilo razprodajo.
Odlikovano na narodni farmacevtićni razstavi 1894 in na higije-nični narodni razstavi 1900 z zlatimi kolajnami.
Ogibajte »e \e<in ■ ponarejanj in zahtevajte vedno izdelkef koji nosijo na lončku ji: ovitkib našo varstveni« znamko.
Naročhe je naslovijati na tvrdko
pro/. €rncst pagliano, jtapolj, Galata San ]Marco štev. 4.
X
x
g	I (kompanjon) s 60.000 kron gl»T ni (T z a
X	preTze je neke še nad T<> let obstoječe
® X	trrdke. Ponudbe pori: .,A 100" m» upravo
S«
X X X X X
X
X X
našega lista.
Išče se
|učenec za prodajalnico jestvin. Prednost I imajo oni. ki je že nekaj zvežban in zmožen slovenskega jezika.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^XXXXXXKKXXX
oo
•O*
0	=t°8 V najem se odda
O Prodaj alnica obuval Julij a Rom^nelh q
CO RSO 8
Velikanski dohod za spomladni ča-Obuvala za gospode
črjp, angleški jm» gld 3 20, i umea, > p » gld 3.50
Obuvala za gosps.
«T*roi ali rumenu, angleški po gld. 3.50 n zki eevlji lakiraui ali ' eli po gld.1.90 Xaroebe po meri.
Specijaliteta ubava! za deeke.
Rujavi čevlji za moške ali ženske po gld. 2.50
•O—	00= ==0
V Barkovljah popolnoma nova hiša s 3 sobami, kuhinjo, kletjo in vrtom. HiŠu se nahaja v bližini miramarske ceste in tramwayeve postaje. — Xa-tanjčneje je poizvedeti v »Narodnem domu« v Barkovljah.
Srečkanje
nepreklicno
123. aprila 1903.
kron
Glavni dobitek
40.000
kron
Srećke za ogrevalne sobe
(Warnestuben-Lose)
po 1 krono
priporočajo :
Josip Bolaffio, Manili & C.o, Mereurio Triestino, Ig. Neumann. Henrik Schiff mami, S. Tatella, Fiscli cli 0. Zueulirt v Trstu
rsi dobitki se od prudajatcev izplačajo z 10" 0 odbitkom v gotovini.
Prodaj alnica ur
f. ^Caslinger
izvedenec in urar c. kr.
pri v.
zaprisezen južne železnice
Via delle Poste (Palača Galatti)
nasproti štev. 12.
Velik izbor ur vseli vrst. Poprave ee izvrše v katerimikoli množini in kateresibodi vete, ».akor kronornetri iti. z vso natančnostjo in
točnostjo na jamstvo. ■V" Brezkonkurencne cene.
dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848.
H
90 w
H
ulica Cassa di Risparmio
Tovarna na Dunaju.
Novi ceniki, izvirni Dan-i. nafrti za sohe na zahtevanje
iaoooacxvxxyaoofxx
Gustav Bonazza
v Trstu, Piazza Barriera vecchia,
(vogal Androna deli" Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev _____ in ta pecari j. —	-
- Popolno opremljene sobe. -
Konkurenčne cene.
Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na ......kolodvor ali b-oJ v Tr3 u......
XHXX«XKKKXK»XXHK
A. BUCHBINDER
TRST. — ulica Ribargo št. 27. — TRST.
Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev rapecarij vseh vrst, ročnih kovčeko.* in velikih kovčekov vseh vrst po nacriih železnic. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odpošiljanje po železnici ali morju.
Gulielmo Brod & C.°
poznana tvrdka s
OHIŠTVO M
najelegantnejše vrste
Z VJAMČENE KAKOVOSTI po najnižjih cenah
Via S. Giovani št v. 14
"J™ R S "P vogal Piaizi S Giovani.
KATALOGI BREZPLAČNO IN* G RAT iS
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v
Polno vplačani akcijski kapital	- Špitalske ulice Štev. 2. =====
K 1,000.000	Zamenjala in eskomptuje Daje predujme na vred. papirje.
Kupuje in p r O d S j 3	izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale
▼se vrate rent, zastavnih pi«em, prijoritet, kosmne'rin obligacij, «rećk, delnic, valut, novcev in devi*
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.	g
kupone.
Zavaruje srečke proti ===== izgubi =
k u rzn i
Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. JEskompt in inkasso menic.	Borzna naročila.
Poli a manifakturnega blaag
SALARINI
v ulici Ponte della Fabra št. 2.
in podružnica
„jfllla eitta 3i £on9rau
ulica Poste nuove št. 9. (B.unerjeva hiš>
Velika zaloga izgotovljenih oblek za naiSlce in defke. Velik izbor oblek za moške od gl<l 6.50 do 24, za dečke od gld. 4. do 12. sukuene jope v velikeai izboru ol gld. 3 do 8. zi:n«ske močns in podšite jope z ovratnikom od astrah ina od gld. 5 — 11, ravno take pod-ite 9 kožuhovino po gld 12. — Površne suknje v velikem izbor;> od gld 18 — 32. Jopice za dečke v raznih oblikah in barkah, volnene alače od gld. 2.50 — 4.50, fioejse od gld 5—9. Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let jd gld. 2.o0 — 10. Haveloki za moške in d^čke po aajmžiih cenah. Hlače od moleškina (zlodjela koza) 'a delavce izgotovljene v la-»tni predilnici ni r<)ko v Korminu.
Črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika ziloga snovij za mo-ke obleka na ;ii»:ir al J tadi za naročbe na obleke, ki se izgotovi -s največje točnostjo v slučaju potrebe v 21 urah. V podružnik v ulici Po3te nuove se zprejemajo izlelova'jja obleio po meri ter se Je posebno vdobiva vsake oble v raznih risanicah in merab za m^ske in deč.< e
Snovij za možke obleke
v velikem izboru, najmodernejše vrste, prodaja po juko ugodnih cenah dobro-znana prodajaluica sukna
Maccari & Pross
ulica 3IaIeautoii St. -J.
Na zahtevanje se izvrše od izvrstnih, krojaeev tudi obleke po meri ter se pošiljajo vzorci brezplačno in franko.
V najem se odda
na Fernetn u hiša s sobami. 1 kuhinjo, 3 kleti. 1 hlevom, s 1-STlZ1 metri vrtom in 11UG metri zemljiščem.
Pripravno za gostilno. Pogoji se izvedo v ulici Molin piccolo i). I.
9 kožo novć 9f>, l>rez kože gl 1 1.—t brez k«iže in ko^ti gld. 110 pleča	kosti 00 avč.,
8 u h o meso in slanina 80 novč., p re š i & j t j e z i k i 1 gl<I., glav ina 4f> n >vč., ogerski salami gH. 1.80, navadni mO novč., boljši 1 g!'l. ix šunka gld. 1 20 kil-gram, klobase male 10 velike 20 nvč. l>cšiijd proti po" zet j u o 1 ."» k.g naprej
Janko Evangelist Sire. Kranj.
LJUBLJANI
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestijq. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do -	znzz dne vzdiga.	-
Promet s .čeki in nakaznicami.