Poštnina plačana v gotovini KATOLIŠKI Sped. in abbon. post. s II Grupp« Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410 i Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100 Leto II. - Štev. 33 16 Gprica - . avgusta 1950 - Trst Izhaja vsako sredo TRIBUNALE SPECIALE IN SLOVENCI Najmočnejši steber fašistične diktature je bil tribunale specia-le, ki je s svojimi podrejenimi organi kot OVRA teroriziral prebivalstvo, v kolikor se ni podvrglo fašističnemu terorju. Demokratična Italija je v prvih letih osvobojenja častila žrtve tega nasilja kot redke borce za svobodo in jih odlikovala z najvišjimi častmi, vse poslance obsojence jc imenovala dosmrtnim senatorjem. Ime »tribunale speeiale« s studom izgovarja vsak pošten državljan, člane tega sodišča so kot nevredne izločili iz narodnega občestva. Posebno je bila trn v peti fašizmu slovenska manjšina, ki se ni nikoli hotela vkloniti nasil-slvu. Med Slovenci so bili, v nasprotju z drugimi prebivalci le redki, prave bele vrane, ki so vzeli fašistično izkaznico radi kruha, in so raje izgubili eksistenco, kot da bi oblekli črno srajco. Naravno je, da se je fašizem s pravim gnevom in besnostjo vrgel ravno na to manjšino, ki je kila celemu svetu vzgled junaštva in možatosti. Zato pa je fašizem čisto odkrito in javno priznal, da hoče to prebivalstvo izbrisati iz zemeljske oble. Ciano pripoveduje v svojem dnevniku (stran 11), da je fašistični glavni tajnik Vi-dussoni, ki je imel stopnjo ministra, predlagal, naj se vsi Slovenci pobijejo. Ker mu je Ciano ugovarjal, da bi bilo milijon pobojev preveč, je isti energično vztrajal, da se morajo Slovenci iztrebiti. In sam duce je še isto leto (1942) prihrumel nalašč v Gorico, da je v svojem javnem govoru na P. Ginnastiea spet potrdil načrt, češ da bo kot Julij Cezar uničil vse moške, ako se takoj ne bodo uklonili fašizmu. Zanimivo je, da sta tako Vidus-soni kot duce rabila isti izraz »sterminio« izkoreninjenje. In ta govor so takratni lisi i v debelih mastnih napisih širili med podrejene organe, kot sveto voljo onega, ki se nikoli ne zmoti in ki ima vedno prav. Takoj na to se je ta načrt pričel izvajati. Kot kolektivno kazen so v lastni državi zažigali cele vasi (Ustje itd.). Odprli so taborišča na Rabu, Gonarsu itd., ki ne morejo vsaj v začetku prav nič zavidati Buchenvaldu, saj so n. pr. od lakote na smrt oslabele ljudi pustili, da jih je še žive dobesedno pokrila plast uši, to kar se po izjavi zdravnikov, ki so še vedno lahko priče, do takrat še ni slišalo. Odprli so zloglasni »ispettorato speeiale« v Trstu, kjer so med drugim celo ženske mučili. Po izjavah nepristranskih tujih opazovalcev, so šle obsodbe proti Slovencem že do leta 1935, ko še ni bila izdana parola »sterminio degli Slavi«, na več stoletji zapora, poleg smrtnih obsodb, seveda se je delavnost teh sodišč vsako leto povečala. Najbolj go-rostasne laži so zadostovale, da so fašistična sodišča in policija div-jr.la proti Slovencem. V ljube- zenskem prepiru od svojega soko-lega Paulino Antonija ubiti finančni stražnik Rastrelli, je bil v Koprišču pri Kanalu proglašen za narodnega junaka in kot takemu so postavili spomenik, češ da je bil ubit od slovenskih upornikov v obrambi domovine. Aretiranih je bilo 13 kmetov iz Kala, katere so fašisti nečloveško mučili in jih je potem posebno sodišče obsodilo na 330 let zaporne kazni. Ker je tolika krivica ganila celo ubijalca, da se je ta sam obtožil in je bilg ta samoobtož-ba objavljena v Gazzettino z dne 12. oktobra 1932, je oblast časopis zaplenila, samo da bi sodišče ne izgubilo na prestižu. Ob obsodbi je predsednik ie cinično izjavil: Vem, da ste nedolžni, toda jaz Vam ne morem pomagati. (Life of a national minoritj stran 203) in vkljub samoobtožbi Pao-lina in prošnje za revizijo procesa, je fašistično sodišče revizijo zavrnilo, češ da ni dovoljnih razlogov (La minorite slave en Italie stran 254). In tozadevna sodba ima še danes popolna veljavo. Tako je prišlo med drugimi tudi do znanega tržaškega procesa, ki je bil od vseh obsodb posebnega sodišča najbolj krvoloč- no, saj je bilo izrečenih 9 smrtnih obsodb in 799 let in 6 mesecev zaporne kazni. Glavni zločin obtožencev je bil, kot motivira sodba, da so pripravljali med slovensko manjšino oborožen upor. da bi razbili fašizem in režim. Obtožba špionaže je bila montirana zadnji moment, proti prepričanju preiskovalnega sodnika, ki je izjavil, da je moral raztegniti obtožbo po ukazu od zgoraj in to proti vojaškemu izvedenemu mnenju. Kri fašističnih žrtev je že takrat globoko odjeknila po celem svetu in je bil to začetek fašističnega propada. Politikom kot Sforzi, ki so se v inozemstvu borili za uničenje fašizma, je bil to dragoceni kapital, s katerim so dokazovali svobodnemu svetu, da se italijansko ljudstvo ne sme istovetiti s fašizmom. Sami Nemci, ki so v letu J943. zasedli Italijo, so skupaj z neo-fašisti kot eden izmed prvih aktov poskušali popraviti neugoden vtis, ki ga je ta obsodba napravila po celem svetu i,i so vse obsojence brez vsake procedure izpustili na svodobo. Zato nas je aretacija dr. Sfiligoja tem bolj presenetila. Nihče si ni mogel predstavljati, da bo fašistična sodba naknadno potrjena moralno in materialno, ko so je celo Nemci in neofašisti skušali spraviti v pozabljenje. Tej aretaciji bodo nujno sledile druge, saj bi, po sami tej obsodbi, bilo odsedeti obsojencem prvotno skupaj 1000 let ječe. In ista usoda bi čakala druge, saj je bilo med vojno proti Slovencem izročenih več težkih obsodb, ki niso bile tako znane. Kot enega izmed prvih darov; ki bi jih morali pričakovati tržaški Slovenci po priključitvi Trsta, bi bila »pravica« tribunale speeiale s svojimi sodbami in iz teh sledeča 'aretacija na več sto let zaporne kazni tržaških intelektualcev, ki so bili sojeni skupno z dr. Sfiligojem. In tej sodbi bi nujno sledile druge, ki čakajo izvršitve na višjem vojaškem sodišču v Rimu. Zaključujemo s željo, da se ta krivica takoj popravi in da se taki slučaji, ki so tako neugodno odjeknili po vsem svetu, ne ponovijo. To željo smo izrazili v prejšnji številki, pa ker želimo mirnega sožitja, nam je bilo težko premlevati te stare fašistične krivice. Toda dolžnost je dolžnost. enotna evropska armada Evropska konzulta je sprejela Tl. avgusta zgodovinsko odločitev o ustanovitvi enotne evropske armade. Predlog je prišel iz ust Churchill-a, kateri v svesti si velike sovjetske nevarnosti, je opomnil evropske državnike na nujnost le odločitve. Nova evropska armada bo imela nalogo braniti zapad pred morebitnim napadom. Vojska bo postavljena pod poveljstvom evropskega obrambnega ministra, podvrženega evropski demokratski kontroli in kateri bo sodeloval s Združenimi državami Amerike ter Kanado. Značilno KDO PODPIRA Z D NA KOREJI Glavni stan OZN je izdal seznam* držav, ki podpirajo akcijo na Koreji. Po tem seznamu je 12 držav poslalo ali pa napovedalo od-pošiljatev edinic v podporo akcije OZN za vrnitev komunističnega napada na korejsko republiko. Te države, ki so že poslale ali obljubile kopne, pomorske ali letalske vojaške sile, so Avstralija, Nova Zelandija, Kanada, Francija, Nizozemska, Združene države, Korejska republika, Velika Britanija, Turčija, Kitajska, Filipini in Južna Afrika. Nedoločeno število drugih držav se pa še posvetuje z enotnim poveljstvom OZN o eventualni podpori z vojaškimi edinkami ali v materialu. za PRISPEVAJTE f L. Kemperletov sklad! je, da Churchill ni bil pesimist kot navadno, temveč precej optimist. Dejal je, da po njegovem nmenju imamo še dve leti časa, da se pripravimo in zavarujemo pred morebitnim napadom. Churchill je nadalje rekel, da zahodna civilizacija se nahaja pod moro sovjetske napadalnosti, ker celotna sovjetska moč zdaleka presega ono zapada. * VOJAŠKA SLUŽBA V ANGLIJI Na predlog obrambnega ministra Shinvell-a je sprejela angleška vlada predlog o podaljšanju roka vojaške službe iz IH mesecev na dve leti. Sprejet je bil tudi predlog, da se čim preje izboljša ekonomsko stanje vojakov. Sredi septembra bo poklicana zbornica, da sprejme omenjeno odločitev. KOREJSKO ROJIŠČE Prvi cilj severnokorejskih enot naj bi bila zasedba Taegu-ja, kol omenjajo zadnje vesti iz korejskega bojišča. Vendar dosedanjim hitrim in razmeroma lahkim uspehom komunistov, se niso hoteli pridružiti novi. Razna komunistična mostišča so bila, po srditih bojih, uničena po A-meričanih. Da je sovražnik hotel napredovati za vsako ceno, nam priča dejstvo, da so politkomi- sarji streljali na severnokorejske vojake, ki so se zaradi hudega ognja, hoteli umakniti. Na drugih sektorjih, so Amerikanei celo napredovali. Kot opažamo, se je razmerje sil nekako ustalilo in je v nadalje pričakovati ameriških uspehov. Vendar po najnovejših vesteh, skušajo komunisti, z novimi silovitimi napadi, prodreti pri Taegu-ju. BALDUINOVA PRISEGA Pozdravljen od naroda in vojske, je princ Balduin dospel v belgijski parlament, kjer je [»red predstavniki belgijskega ljudstva prisegel na ustavo. Prisoten je bil tudi belgijski primas kardinal Van Roey. Samo en komunist je med ceremonijo zavpil >:Živela republika«, dočim so pa drugi vsklikali mlademu princu, svojemu vladarju. PAPEŽ O DRŽAVI Ob priliki 8. mednarodnega kongresa za administrativne vede v Firencah, je sprejel sv. oče v svoji poletni rezidenci v Castel Gandolfu udeležence tega kongresa ter naslovil nanje v francoskem jeziku važne besede o državi o njenem bistvu in namenu. Med drugim je dejal, da je država med vsemi socialnimi ustanovami prva za družino, da ima svoje korenine v stvarstvenem redu in da je eden izmed elementov, ki ustvarjajo naravno pravo. Po svojem bistvu je država organizem, ki temelji na moralnem redu. Zato ne sme biti zatiralka upravičenih avtonomij. Država ne sine absorbirati ne posamezne osebe ne družine. Vsak človek in vsaka družina ima že po naravnem pravu izvestne pravice in svoboščine, ki jih mora država vedno ščititi in katerih ne more kršiti ali žrtvovati kaki namišljeni splošni dobrini na ljubo. Med te pravice spada poleg drugih tudi pravica do časti in do dobrega imena, pravica, da sme človek častiti pravega Boga, ter pravica staršev do otrok in do njihove vzgoje. — Glede vodstva države pravi sv. oče. da bi morali voditi državo tisti, ki vidijo v državi živ« bitje, ki se razvija iz človeške narave, in ki upravljajo državo tako, da se posamezniki ne čutijo ne v svojem privatnem ne v socialnem življenju zadušene pod težo državne administracije. Zveza krščanskih demokraciji za Evropo Dne 25. julija t. 1. je bila osnovana v New Yorku krščanska demokratska zveza za Srednjo Evropo. »Katoliški glas“ v vsako slovensko družino I Bolgarija izganja Turke Po najnovejših vesteh je izdala bolgarska vlada odlok, obenem opozorila tudi turško vlado, da mora v roku 3 mesecev, zapustiti njeno ozemlje 250 tisoč članov turške narodne manjšine v Bolgariji. Turčija sama ima mnogo brezposelnih in bo le z težavo mogla ugoditi. Bati se je tudi, da ni med to množico petokolon-eer. NEMŠKO - JUGOSLOVANSKE IZMENJAVE Jugoslavija in zapadna Nemčija so podpisale v Bonnu trgovinsko pogodbo za dobo petih let in sicer do leta 1955. Na podlagi te pogodbe bo Jugoslavija izvozila v zapadno Nemčijo 10.000 ton pšenice, 30.000 ton koruze, 60.000 ton ovsa in 50.000 ton ječmena. Zraven te žtrometov. pred divjajočim občin« stvorn! Ali je hotel življenju mladega mučenca morda Bog sam s takim koncem vtisniti pečat drame? Kot dramo jc treba razumet pričujoči življenjepis. Grozde sam igra svoje življenje, przor za priBorom. in po« navija besede, ki še danes gore na« prej v srcih njegovih tovarišev. Vse je sodobno na tem mladostnem juna« ku. Njegove besede, njegovi zapisk, njegove pesmi', njegovo ravnanje. Njegova življenjska pot zpolni do« cela ali vsaj večji del razdobje naše« ga lastnega življenja. Njegova pot kv:šku gre preko istih ovir, o:b ka« terih sc mi spotikamo ali se j:m skušamo izogniti1. Bolj kot mi vsi ,ie stal Grozde na prelomu časa, kj ga je silil, da zavzame k vsem vpraša« njem dejavnega mladega fanta in d « jaka svoje stališče. Tako spremljamo mladega študenta na njegovi poti sko« z/ mladostne viharje k čistosti in ja« snosti, jz vsakdanjega življenja brez cilja, polnega otročjh šal, k moški zavesti' svojega poslanstva, od zasa« njanega občudovanja narave in do* movine d° pesniške ekstaze v Bogu. Zanemarjen paglavec postane ugle« den -mladinski voditelj, zanikrnež a« postol, ki na gledalskem odru na Mirni naredi ogromen korak od pesnika jn Kristuso\ ega borca do mučenca in zmagovalca. Ta mladi Slovenec, ki se sam s seboj bori za popolnost do zadnje in celotne pr e* danosti, je naravnost poklican, da ravno danes kot kljcar stopi pred ka« toPško mladino in jo svari pred gro* zečo nevarnostjo razkristjanjevanja in jo vž:ga za to, da krščanstvo vza« me končno resno in s: pribori najlep* šo zmago — rojstvo novega človeka v novem času«. Revija „Duhovno življenje" Pred mano lež:i revija »Duhovno življenje« — 7 številk zapovrstjo: od januarske do julijske. Z zadovolj« stvom gledam, odpiram, nrekstujem to tiho bogastvo in ga sprejemam va« se. Z menoj še marsikdo na Primor« skem, v Argentini, v Severni Ameri* ki. skoroda vsepovsod po svetu ra« zen doma — v Sloveniji. Zares obide radost človeka. Krvavi čas nas jc raztrgal, razgnal nas jc veter na štiri stran'1, pa glej: versko revijo imamo bogato, enotno, žvljcnj« sko razgledano, na taki v;,šini, kot Slovenci verjetno verske revije še ni« smo :meli. Vprašam duhovnika — pohvalno se izraža o njej. Moj zna« nec — katoliški izobraženec jo jem« lje v roke, kot da jc blesteča lepo« slovna novost. Preprosto dekle m: je navdušeno govorilo o njej. O čem piše »Duhovno življenje«? O vsem, kar potrebuje danes verni Slovcnec v svetu, da lahko ohrani v sebi zdravo katoliško prepričanje. Načelni člank:, osvetlitve sodobnih perečih verskih vprašanj se preple« tujo s sončnimi zgodbami in reli« gioznimj pesnimi na dostojni literar« ni v sini. Zanimiv je oddelek, posve« čen slovenskim misijonom — saj je misijonska delavnost kakega naroda merilo narodove verske stopnje. V reviji imajo svoj kotček otroci pod naslovom »Za naše male«. Rubrika »Malo za šalo, malo za res« skrbi za dobro voljo. Razgledne vest:‘ jz k a« toliškega sveta, iz življenja rojakov v svobod*' jn irz zasužnjene domovine pa zaključujejo 64 strani obsegajoči mesečnik. Kdo piše v »Duhovno življenje«? Znani duhovni pisatelj'’: dr. Odar, dr. Ign. Lenček, dr. Ahčin, dr. Hanželč, dr. Slapar, dr. Gnidovej, Košmerlj, Hladnik, L. Lenček CM, ki je glavn urednik, prof Geržini, dr. Brumen; dalje pesniki -n leposlovni pisatelji: Budnik, Srebrnič, Gregor Mal', Mau« ser, Mernik, Trpotec, Zcmlak, Janko, Igor; dopisujejo v rev’’jo različr.j mi* sjonarji, med njimi edin'1 slovenski misijonar zdravnik dr. .lanež, ;n še mnogi drugi. Med najbolj odličnejše sodclavcc spadata pač dr. Gregorji Rožman, ljubljanski škof, ki pod silo razmer še zmeraj živ;- v Ameriki, in pa dr. Miha Krek. Revija 'zhaja v zelo okusni iin raz« košni opremil, poživlja jo množ;ca slik. Okv;T naslovne strani ponazo« ruje na svojevrsten način vsebino »Duhovnega življenja«: v slovensko cvetje ov:to najdemo to, kar mora bit! vsakemu rojaku najsvetejše in čemur je posvečeno pisanje l sta: križ predstavlja Boga, Jezusa Kristu* sa, Marij n monogram našo nebeško mater, papežev grb sveto katoliško cerkev, slovenski grb našo domovno in zibelka slovensko družino. Taka je revja »Duhovno življenje«, ki leži pred menoj tiha, ponižna, a vsa prijazna. vabljiva. Ali je ne bi hotel na svoj' mizi imeti' tudi ti? O P D I S Podgora Opazujemo, da se v Podgori kar s čudovito vnemo pripravljajo na po« sebno praznovanje Marijine slavnosti za spomin Njenega Vnebovzetja. Zjutraj bodo mali otroci' prejeli prvo sv. obhajilo. Zvečer pa ho ne« kaj imenitnega! Ob 20. uri se bo po tridnevni pripravljalni pobožnosti razvila lepa procesija s spominskim kipčkom Brezmadežne Devce k od« daljen m h.šam, ki so ob meji z bliž« njim Ločnikom. Nato bo sledil vsak dan obisk Marijin k posameznim BOŠTJAN FRANKO: Zadnji dneol pefikegci mučenika POVEST IZ MISIJONSKEGA DE« LOVANJA V SEVERNI AMERIKI 12. ZADNJA ZMAGA Na skalnati trdnjavi gromovnika Fernana, na tihem otočku v jezeru s tisoč otoki, je vladalo danes bujno življenje. Lesene deske, ki so omogo« čevale dohod na otok, so ležale pri« trjene na obeh skalnih pomolih. Ves čas so prihajale rjave moške postave preko njih. Vest o Ondessonkovi in Timankovi rešitvi je hitro prodrla v gozdove in prirvabila mnogo otrok divjine, da bi pozdravili svojega oče« ta. Sedaj so pritšli, da bi prisostvi« vali slovesnemu Timankovemu krstu in tudi, da bi zadnjič videli črno suknjo. Fernan in njegovi ljudje so vse poskusili, da bi se globoka patrova rana zacelila; stanje pa sc vendar ni zboljšalo. Ko je četa dospela po de« setdnevni hoji na skalnati otok, jc bili pater skrajno slab. Junaški mož« je bi ga bili radi prinesli v Qucbec, toda duhovnik jc čutil, da se mu bliža zadnja ura in je želel, da bi sred' svojih otrok zatisnil oči. Molče so čepeli Indijanci okoli pa« trovega ležišča, ki je b'lo postavljeno pod milim nebom. Smehljaje je gle« dal misijonar zveste može, dv gnil roke proti nebu in vprašal: »Ali se« daj verjamejo moji bratje Huronci in Algonkinci, da jih črna suknja ni hotela oslepariti za njliove bobrove kože, temveč jim prinesti bogastva? »Tvoj jezik pozna samo resnico,« je odgovoril H tri jelen, »Ondessonk ni prišel z žgano vodo, ki ubija dušo rdečega moža in ga naredi voljnega, da da zadnjo kožo.« »Hitri jelen govori dobro,« so rekli možje. »Torej želite postati bogari kot Ondessonk?« je vprašal duhovnik da« lje. »Ali hočete zgraditi črn: suknji kočo in Velikemu duhu lep šotor?« »Najkrasnejša trata je pripravljena za duhovnika,« je odvrnil Hitri jelen. »Pride naj in mir bo cvetel. Naj se ne boji hudournih tokov in vodnh vrtincev. Vse smo pregnali in reko tako ured li, da bo lahko sam brez truda iin bojazni veslal z lahkim ročnim veslom.« Misijonar se je smehljal. »To pr « vite očetu molitve, ki pojde kmalu k Velikemu duhu. Shranil bo vašo besedo v svojo dušo in jo odnese v nebesa.« »Gorje,« so tožili možje, »zakaj hočeš odit' v deželo, ki vse vzame in nikogar ne vrne? Zakaj ti je strupena puščica pognala smrt v srce? Ondessonk, ti si bil resnična črna suknja za naše divje gozdove in majhne koče.« »Vsaka črna suknja je vaš brat jn prijatelj!« Misijonarjev glas se je ustavil. Misli so mu šle nehote na« zaj v davna leta. Kako veselo je bilo njegovo srce v tistii uri, ko si je enaindvajsetleten mladenič lahko rekel: »Sedaj si jezuit« In potem je prišlo silno, vroče hrepenenje, da bi kot njegovi veFki bratje ponesel križ med poganske narode. Na ko« lenih je prosil za milost, da bi lahko trpel za duše. In nekega dne je stala ladja, ki naj ga ponese v novi svet, pripravljena. Kaj je dosegel v dvajsetih letih svojega delovanja med Indijanci? Kako strašno majhne, okajene koče, kako revna in ostudna hrana! Mnogo hudega je pretrpel, mnogo grenkega razočaranja doživel, toda tudi obilo veselega zvedel. Mimo njegovega du« ha so šle posamezne postave in cele skupine, ki jih je krstil. O, bili so ubogi otroci d;vjine, ki jih je osrečil, kj jim je preskrbel edino srečo v nji* hovem življenju. Gotovo, rešenih duš ni štel na tisoče, toda ali. niso bili oni redki, ki jih je pritvedel k Krigtu* su, lepo plačilo za njegov trud, lepše, kot ga je zaslužil? In, ali ne leži se* daj smrtno ranjen za druge, smrtno ranjen kot njegov Gospod, zaradi katerega je hotel živeti, trpeti in umreti?? Ali ne bo vzel celo v smrti s sabo lep plen za nebeško kralje* stvo? Premagal je Huanga, velikega glavarja in čez nekaj trenutkov bo sklon'l ponosni Tjmanko svojo glavo pri sv. krstu. Zahvalne solze ao sto* pile misijonarju v očj. Daleč od svo» jih sobratov, ki jih je nosjl globoko v družinam. Res prav krasen, kar nebes ški, je v cerkvi izpostavljeni kipček z nosilom. Kar ganljive pa je videt , kako se dobre žene, dekleta, tudi fantič' jn posebno pa pridne deklice iz Marijinega vrtca trudijo v prpra* v: lepih venčkov, cvetlic ter oblekic in številnih ter pestrih perutk za »•angelčke«. To bo vse skupaj res ne* kaj vzvišenega in pomenljivega. Rojan Dne 13. avgusta je praznoval zlato poroko g. Benedikt Trampuž, sedanji rojanski1 organist. Prišel je k nam iz Komna ob koncu zadnje vojne, ker "ma tukaj svoje otroke. Prej je bil dolgo let organist v K°mnu jn še poprej v Kostanjevici, kjer se je tudi pred 50 leti poročil. V Rojanu, kljub svojim letom, uči še vedno petje in sedaj tudi orgla z veseljem jn pra* v m mladeniškim navdušenjem. Rojanci jn Komenci mu ob tej priliki čestitamo jn voščimo še obilo veselja med nami jn v njegovi dru* zinil Jamlje Se bolj kot drugod občutimo letos* njo sušo Kraševci, kj smo odvisni le od našh »»Štirn« z deževnico; te so že davno jzsušene. Tudi poljski pri* delki so skoraj uničeni, še živini, ki se ves dan pase po rjavih pašni* k h, je treba Prekladati še jz »zalog«, iz senika. — Razveselila pa nas je vest, da dobi naša dobrdobška obč* na od države čez dva milijona lir za električno napeljavo in tako trdno upamo, da nam bo za letošnji Božič že zasvetila večkrat obljubljena elek* trična luč. Tako se bo naša od oblast’ zanemarjena vas za velik korak pri* bližala drug m naprednejšim krajem, dasi še vedno ostanejo nerešena vprašanja vodovoda, župnišča, zlasti pa šola, k' je že več let celo brez primernega stranišča. Boljunec Pri nas se opaža živahno stavbin* sko delovanje. Vas se širi izpod hri* ba v ravan. 2e nekatera družina si je postavila lepo novo hišico. Polje* delsko nadzorništvo daje znatne pod* pore tistim, ki napravijo dobro klet po predpisih. To je velika pomoč za tiste, k'i žele napraviti novo in udobnejše bivališče. Predniki so se stiskali v majhne hišice pod hribom, kakor piščeta pod kokljo. Novi do* movi so znaten napredek v zdrav* stvenem pogledu. • Nekaj pomoči je prišlo tudi od vojne odškodnine. Žal da vsi oškodovanci ne zmorejo svoje* ga deleža za temeljita popravila. Pomanjkanje stanovanj je še vedno občutno. Tud'' iz Trsta bi se ta ali oni preselil k nam, če bi mu mogli nudita stanovanje. Saj zveze s Tr* stom imamo sedaj dokaj dobre: dve avtomobilski podjetji nas prevažata v mesto in nazaj; v jutranjih in ve* černih urah je na naši »gorici« (va* škem trgu) prava avtobusna postaja. Z gorice tudi lahko pogledate na cerkveno uro, ki jo je spretno po* pravil naš domačin Nine Slavec na stroške vaškega načelstva. Pri tej pri* liki so bile tudj obnovljene stopnice v zvonku. Velik napredek za našo vas pa bo tudj vodovod. Tržaški vc* dovod je segal doslej do Zabrcžca; zdaj ga bodo podaljšali sem dol v Boljunec in še v Dolino. Na hribu sv. Mihela že grade potrebni vodo* hram. Delo bo v glavnem končano pred koncem leta. Štandrež Ni zastonj obiskovala »Fatimska Mar-ja« naše družine in naše domove. Hotelj smo pokazati ljubezen do Marije tudi s tem, da smo šli obiskat Njena božjepotna svetišča. V maju smo šli na Barbano. Prav zares je b la lepa in ganljiva proce* sija s kipom Matere božje z duhov* ščino j.n nadškofom na čelu — po morju — v čoln h in ladjicah. Slo* vesna nadškofova maša in povratna procesija z Barbane v Gradež je da* la nepozabljiv pečat v spomin tstim, ki so bil’’ navzoči. 5. jn 6. avgusta smo se pa odpe* Bali s koriero do prijaznih Žabnjc nato pa po »križevem potu« na Vi* šarje. Res križev pot, saj je najmlaj* š; romar imel 8 mesecev, najstarejša pa 70 let! Lepota planin ;n krasen dan je še povečal prijetno bivanje v okrilju svetišča. Prepričani smo. da je bila Kraljica Slovencev vesela na* šh molitev, pesmi, večerne procesije s svečami okrog hriba, spoved" jn obhaj 1 jn vseh žrtev, katere je moral vsakdo prinesti v večji alj manjš' mer pred Marijino podobo. — Mia* aina ljubi lepoto in junaštvo. Zato hajd na Lovec! Vsak je odnesel kak lep spomin. Nato pa b:tro domov, Društvo »PRAVNIK« v Trstu smatra za nezakonito aretacijo tovariša dr. Avgusta Sfiligoja, odvetnika v Gorici, ki je bila odrejena na podlagi razsodbe Posebnega sodišča za zaščito države v Trstu dne 14. 12. 1941. s »zapornim poveljen vojaškega prokuratorja italijanske republike v Rimu z dne 26. 7. 1950. Izreka tovarišu dr. Sfiligoju sV°j° popolno solidarnost in jav- Jugoslovani v Gorici V mestu je vladalo veliko priča* kovanje glede nedeljskega srečanja sorodnikov na bloku pri »Rdcč: h'ši«. Ker je bil naval tolikšen, so oblastva da so nam noge klecale in na« še r.ekaj dni opominjale na lepo božjo pot. 13. avgust pa nas je dob i na Stari gori. Kar premajhna je bila koriera za vse ljubitelje te najstarejše Ma* r jine božje poti v teh krajih. Lepo je bilo, le hitro smo morali doli, ker nas je čakal še Barnas s praznikom »Kronanja Tolažnice Žalostnih«. O* genj Marijinega češčenja, k' je za* gorel na tej nov j Marijmi božji po* tL je ogrel tudi naša srca in nas po* trdil za še večje zaupanje v Marijo. — Ostane naj v nas vedno spomin na »Marijino romanje« po našj vas’: »PO MARIJI K JEZUSU«. Zgonik Zadnje čase se v naši' okolici šušlja, da namerava komunistični (komin.for* mistični) župan Pirc Alojzi j vriniti' v poslopje zgončške šole poštni urad n zdravniško ambulanco. Kot je zna* no, so imeli policisti zasedenih polo* vico šolskjh prostorov namenjenih za učiteljsko stanovanje in druge šolske potrebe ter so jih — ko je bik do* grajena njihova vojašnica _ pred kratkim izpraznili. V svoji' fraitelančni zavednosti je še! župan celo tako daleč, da je jta* 1 :ianski poštni uradnici ponudil baje tudi stanovanje, medtem ko ga mora naš gospod učitelj drugje plačevati Zelo verjetno si je »tovariš« župan misl i, da se bo s poniževalno po* nudbo zakotne izbice pred učiteljem n ljudmi primerno izmazal, toda se je najbrže vštel. Kobko kominformistični' Pirc upo* števa čast slovenske šole ju uč’’teljev trud, bo pokazala bodočnost. A V A Ija, da se bo poslužilo vseh zakonitih sredstev, da se ta krivična aretacija prekliče in uradno razveljavi imenovana fašistična sodba napram njemu in vsem ostalim tržaškim Slovencem, ki so bili z isto razsodbo prizadeti. Društvo »Pravniku v Trstu, dne 8. 8. 1950. za tajnika: za predsednika: dr. E. Leban dr. J. Abram bila prisiljena dcvolit - morju ljudstva prihod v mesto. Ob navalu je Kdo nekaj ljudi polomljenih, vendar hu* dega ravno ni bilo. Ljudje so se s čudom izpraševali1, če je li morda mogoče, da so spet v Gorici? Potom laznjh premenjav, so si nekoliko po* magalS, ter tako nakupili sladkor, riž, kavo, metle, seveda najnujnejše kar v Jugoslaviji primanjkuje. Ljudem od tu je bil tudi dovoljen prehod na jugoslovansko stran. Ljudje .so lahko pr hajalj v mesto od 9h do 1 Oh, na* kar so prihod ustavili. Opazilo se je več ganljivih prizorov srečanja. Za* radi ogromne množice ljudstva na tej in oni strani, vprašanje dovoljenj sploh ni prišlo v poštev. Cenijo, da je bilo v nedeljo v Gorici več tisoč ljudi iz Jugoslavije. Stavka kanclistov v Gorici Kot po celj Italiji se je tudi tu pričela v torek 8. t. m. stavka sodrnh kanclistov. Trajala je do sobote 12. t m. Povod za stavko je bilo ne'z* plačanje doklad za pisarniške in dru* ge dohodke upravnega značaja. Smrtna kosa med kapucini Dne 29. julija je v Škofji loki umr! p. Marko Fišer, k' je bil nekoč v Gorici dobro znan. Dne 28. julija je umrl v Ptuju p. Lacko Hazemali' {n nekaij tednov prej je umrl na Hrvatskem p. Bonaven* tura Savec. Večna luč naj j,im sveti! Vodovod v Štandrežu Pri nas že ves teden kopljejo jarek po ulici Sv. Mihaela za napeljave vo* dovoda. Delo dobro napreduje. Upa* mo, da bomo tako tudi pri nas v kratkem dobili vodo po hišah. Važno za zdravnike Kot poroča prefektura, priredi Vi* sok.i komisariat za higieno in zdravje konkurz za pomočnike deželnih zdravnikov. Na razpolago je 60 mest. Prošnjo s potrebnimi dokumenti je treba predložiti Visokemu komisa* riatu najkasneje do 26. t. m. Beograjski dijaki prihodu na svobodo izjavili tisku, »da n 'so delovali za Kominformo, temveč so bili zaprti radi snovanja tajnih tele v svrho zrušenja sedaj obstoje* čega socialnega reda«, kar bi po naše pomenilo, da so bjli pristaši nac:o* nalnh protikomunističnih organi* zacij. Kosilo na Bledu Kakor poroča inozemski tisk, je Tito pretekli teden priredil na Bledu slav* nostno kosilo« gospej in gospodu Fi* lpu Noel Bakeru, britanskemu mi* nistru za gorivo' in energetiko, gospej iri gospodu Arthur*ju Bottomley*ju, britanskemu ministru za prekomorsko trgovino, ter gospej jn gospodu Char* lcs*u I’eak*u, britanskemu veleposla* ruku v Beogradu. Pri kos lu so bili navzoči, podpredsednik centralne vla* de ter minister za zunanje zadeve Edvard Kardelj, generalni major Mi* lan Žeželj, predsednik prezdija skup* ščine L. R. Slovenije Josip V:dmar, podpredsednik vlade L. R, Slovenije dr. Marijan Brecelj ter več drugih osebnosti iz sedanjega komunistične* ga vodstva Jugoslavije. Obsojena knjiga Mož, ki je poroč'1 bivšo »zamak* njenko« jz Alpaga, ki' je bila zaradi' tega izobčena, dr. Bruno Ugh" je izdal knjigo »La v.ia«, kjer razprav* lja o nov h poteh za uveljavljenje kraljestva božjega na zemlji. Sv. sto* Eca je to knjigo postavila na Indeks prepovedanih knjig. Ughi je po roj* stvu 1 ržačan [n je bil nekoč tudi nekaj časa v Gorici. Trst Od 10. do 13. avgusta je bil na oib:sku pni generalu T. S. Aireyu njegova ekscelenca B. R. Sen. CIE, indijskj veleposlanik v Rimu Jn Beo* gradu. Veleposlanik je s svojo rod* h'no stanoval na Devinskem gradu. V naprej zgrajena stalna hiša na Opčinah H ša, ki so jo zgradili na Čampo Romano na Opčinah, je izdelek do* mačega podjetja »Legnotccnica«. Hj* sa obstoja iz štir h stanovanj, 0d katerih ima vsako po eno spaln eo z vzidanim’’ omarami, prostorno kuhi* njo s štedilnikom in lijakom, prho z električnim grelcem 'n majhno shrambo. »Legnotecnica« je postavila h šo za približno štiri milijone lir, katere je preskrbela Zavezniška vojaška upra* va. Pr: delih, bi so znašala skupno 4000 ur, je bilo zaposlenih petnajst strokovnih delavcev. Podjetje »Legnotecnjca«, k’ je kot prvo postavilo tako hišo v Trstu, je poslalo strokovnjaka v Avstralijo, kjer so take h;'še v splošnj rabi, da se seznani s podrobnostmi gradnje. Slov. kršč. soc. zveza v Trstu nam je poslala obširen protest zoper aretacijo Dr. Sfiligoja. Radi pomanjkanja prostora smo ga odložili za prihodnjič m' SPOR T-w Plavan je V tekmi za francosko državno pr* venstvo je 17 letni Boitč premagal bivšega svetovnega prvaka Jany*ja. Boite je prišel na cilj 4 sekunde pred Jan v* jem. Nogomet Na turneji po Zahodni Nemči.r je beograjska enajsterica »Crvene zvez* de« premagala berlinsko enajsterico »Borossi*ja« z 4 * 2. Tekmi je pri* sostvovalo okrog 40.000 gledalcev. Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici Prvo nedeljo v septembru bo v Šfeverjanu koncert cerkvenega pevskega zbora. - Na veselo svidenje! I Z i NOVIC Tr'je študentje beograjske agro* nomske fakultete, katere je moskov* ski radio slavil češ, da so bili zaprt ker so delovali' za kominformo, so po srcu, je čutil, da se mu bliža smrt. Nobene dušne pomoči ni imel, toda nobeno čustvo grenkobe ali nemira ni pretresalo njegove duše. Skrita groza se jc polastila rdečih mež, ko so vadeli, da so po vpadih in bledih licih njhovega očeta tekle solze in ko so opazili, da je z zad* njimi sdamj izvlekel križ in ga polju* bil. In ko so stopili jz koče beli mož* je in Chionata v praznični opravi, s Timankom v sred:, so .se spoštljivo umaknili in naredili krog okoli mi* sijonarja. BledoFčniki so pripravili svoje grmeče cevi. Fcrnan in Timan* ko sta pa stopila k patrovemu le* žišču. Slavnostna tišina je legla na zbra* ne. Slišalo se je samo šumenje in skanje valov, ki so se odbijali od skal in stokanje drevesnih vrhov, ki so se gibali v vetru. Timanko se je zgrmi)! na kolena. »Oče, prosim te za sveto vodo, ki bo očistila mojo dušo.« Z žareč;mi očmi je gledal misijo* nar mladeniča. Ta trenutek je od* tehtal žrtve vsega življenja. S trdnim glasom se je mladenič odpovedal satanovemu sijaju in ve* Lčastnosti. In ko je tekla voda čez Timankovo čelo, se je oi razburjenja tresla celo Fernanova roka, ki jo je kot boter položil na krščenea. V istem trenutku so beli možje izstre* lili puške, da se je daleč razlegalo. Skale so dale stoglascn odgovor. Misijonar je pritisnil mladega kri* stjana na se in rekel kolikor mogoče glasno: »Sedaj se imenuješ Ignacij kot moj veliki oče; t« si zadnja On* dessonkova zmaga; premagaj sedaj svoje brate.« »In svojega očeta!« je vzkliknil Chionata. »Ondessonk, pošlji nam drugo črno suknjo; Nobene dušne pomoči' ni imel, toda nobeno nočem več služiti glavarju hudiču.« »To bodo storili Fernan in moj: beli bratje.« »Al’ obljubijo to bledoličnikii z gr* mečimi cevmi?« je vprašal Hitri jelen. »Da,« je odgovoril Fermjn. »Naj grmeče cevi potrdijo našo besedo.« Glasno je odmevalo po zraku. »Skale in valovi so slišali besedo: no bodo je pozabili1.« Stop i jc na* prej in zapel: »Pojem iz srca, iz sr* ca vam govorim, bratje; moje pr * jazne besede prihajajo jz srca. Zdrav. Ondessonk, zdravi, bratje, zdrava čr* na suknja, ki' bo stopila v naše gozdove.« Zbor je odpel: »Srečen naj bo nje* gov prdiod, vesel njegov jezik, pozno njegovo slovo!« Hitri jelen je nadaljeval: »Z Bo* gom, bitke! Z Bogom, bojna sekira!« In možje so odgovorili: »Do danes smo bdi' mrzli kot skale, sedaj hoče* mo biti zvesti bratje.« Fernan je dal znamenje. Njegovi ljudje so dvignili: kvišku mogočen, iz dveh debel narejen križ, ki je ležal na tleh in ga postavili na rob skale. Indijanci so padli na kolena, pater je blagoslovil kr ž s svojega ležišča in vzdihnil: »Veličastno gledaš, zna* menje odrešenja, s te skale v deželo. Vladalo boš ob reki sv. Lovrenca. Naj valovi še tako hrumijo in sika* jo, stresli te ne bodo. Tu stojiš in tu boš zmagovito ostalo.« »Amen, amen,« so klicali bledoFč* ni ki. Pater se je hotel dvignit', toda d st ga jc vrgla nazaj. »Prijatelji, Lr tje!« je šepetal, »ali ne slišite z nav, kj zvonijo v Quebeeu? Ozna* io rojstni dan naše ljube Gospe. 7 ava, Kraljica!« Zopet so zagrmele puške preko otokov; oznanjevale sc gozdu in reki, da se jc junak ločil od njih. ^rugi dan so hrabri možje poko* pali očeta molitve pod velikim kri* žcin. Nato so se ločili. Timanko je šel z blcdoličirki v Quebec, da bi izprosil črno suknjo za svoj rod. Jezuiti so radostno ustregli njegovi želji. Fernan je stop ji popolnoma v službo misijonarjev in prej kot po dveh mesecih je spremljal s Timan* kom mladega duhovnika v huronske ir. algonkinske gozdove. Rdeči možje so se veselo zbirali' okoli novega očeta molitve. Kr ž v skalnem gradu na jezeru s tisoč otoki pa je ob svojem vznožju kmalu videl krasne prizore krščanskega življenja. KONEC.