g>L>airi&'¿-¿sči-rtcf-rict G'o-/*/c-« Številka. 2 letnik: 1 1 februar 2005 RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica TEL: 01/7869-040 FAX: 01/7869-045 POPOLNA PONUDBA Računalniki, tiskalniki, komponente... Programi za podjetja in sam. podjetnike... .. .za računovodstvo in trgovino http://www.lamas.si e-mail: lamas@lamas.si > - « ' POHODNIKE JE NA MULJAVI PRIČAKALO VELIKO PRESENEČENJE d > |%fct ■ suk/tmi m-nt t wÊf ^ 4y\ i i v v str. 7 XII. POHOD PO JURČIČEVI POTI Letošnjega pohoda po Jurčičevi poti se je udeležilo preko 4.000 pohodnikov, kar 37 je bilo takšnih, ki so se udeležili vseh dvanajstih pohodov. Med pohodniki je bila tudi Kitajka Fay, ki se mudi v Sloveniji na izpopolnjevanju. Pohoda se je udeležila s svojimi slovenskimi prijatelji, od katerih so organizatorji pohoda prejeli naslednje zahvalno pismo: "Še enkrat se Vam v imenu Fay zahvaljujem za njej izkazano gesto. Ne moremo Vam povedati, kako je bila vesela vašega priznanja. Še danes bod šle vse slike vašega pohoda po elektronski pošti na Kitajsko skupno z navdušenim pismom o prireditvi, naši lepi Sloveniji in njenih prijaznih ljudeh. Kako relativno malo, ampak s kančkom človečnosti, je potrebno za fantastično promocijo naše lepe Slovenije. Organizacija pohoda je bila zares odlična (prijazen sprejem na štartu, dobro označena celotna trasa, skratka vse OK). Še enkrat najlepša hvala za topel sprejem in z veseljem vas bomo naslednje leto obiskali." • • Kosovni odvoz in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev 45 let ZŠAM Ivanina Gorica MMHHHMHHHBHH^HHHHMBMHflHBHHi Pesem preprostih ljudi 70-letnica Polževeaa 9 7 ' I ■f/ ■ \L ■ ■ ' Minuli mesec je bilo na uredništvo Klasja naslovljeno kar nekaj klicev občanov, da niso prejeli januarske številke. Zakaj je prišlo do tega, žal nismo ugotovili, pošta namreč zagotavlja, da je vsako gospodinjstvo v občini prejelo Klasje. Prosimo, da v takem primeru pokličete na uredništvo (7869-400) In poslali vam bomo vaš izvod. Prispevke za naslednjo številko zbiramo do 25. 3. 2005. Uredništvo www.interalta.si iKTERfILTA PVC OKNA IN VRATA Pe Novo mesto, tel.: 041/846 034 Interalta d.o.o.. Stegne 21c, Ljubljana tel.: 01/511 16 24, fax: 01/51115 43 Okna Interalta omogočajo višjo kulturo bivanja! SENČILA OVEN ^ Tomaž Oven s.p. Pot v resje 1 GSM: 031/679-079 /n IZDELAVA IN MONTAŽA 1295 IVANČNA GORICA Tel,/fax: 01/7878-266 [ucm IGNAC CUGEU s.p. ........ Stična 102, » Ivanina Gorica . nuMM/tm te) /faks. 01/7878 S3S gsm: 041/757 055 /M ®B jr\ ki je padal, nas ni nič mota. Upamo, da bomo še šle na pohod. Pa še to: ne moremo verjeti, da Krjavlja igra vaš župan. Izreden je!« Peter Zupane, Mislinja »Pot dobro pripravljena, lepa pokrajina, čist zrak. Upam, da bom še šel, letos pa sem bil prvič na pohodu.« Silvo Uršič, Vrhpolje Kamnik »Letos sem bil prvič na pohodu po Jurčičevi poti in zdelo se mi je enkratno, čudovito. Prav zato bom še šel na ta tradicionalni pohod.« Slavka Rant, Marija Svolšak, Marica Dolenc, Škofja Loka Na pohodu se je zbralo več kot štiri tisoč ljudi. Nekatere izmed navdušenih pohodnikov smo povprašali, kakšna se jim je zdela pot. Letos je bila najdlje od doma pohodnica Fay, ki prihaja s Kitajske, zaradi študija pa trenutno živi v Kranju. Kar 37 pa je bilo takšnih, ki so se udeležili pohoda po Jurčičevi poti vsako leto, letos torej že dvanajstič. Janez Dragoš, Črnomelj, dobitnik priznanja za 12. pohod »Tudi letos so organizatorji dobro pripravili pohod in ostali program. V dvanajstih letih se spominjam pohoda, ko je bilo izredno slabo vreme in sem že po prihodu v Višnjo Goro spraševal kdaj pelje naslednji vlak proti Beli krajini. Ko pa sem videl množico pohodnikov, ki se je kljub slabemu vremenu odločila za pohod je tudi mene potegnilo.« 6 Ivančna Gorica, februar 2005 NOVA RiiRIKA -»VISPRAŠUJETE, MI ODGOVARJAMO« Bralci Klasja se velikokrat obračate na uredništvo z različnimi vprašanji, ki vas tarejo, pa se vam zdi, da bi bilo prav, če bi dobili tudi odgovore nanje oz. če bi se našle kakšne rešitve. Zato smo pripravili novo rubriko, v kateri bomo skušali odgovarjati na zastavljena vprašanja. Objavili bomo torej nekaj vaših vprašanj in nato do izida naslednje številke skušali najti odgovore pri pristojnih službah. V tej številki objavljamo tri vprašanja, ki jih zastavlja Tej a Lah iz Ivančne Gorice: Kdaj je predvidena gradnja novega vrtca v Ivanini Gorici? Kje so sredstva, ki bi jih morala Občina plačevati Kra jevni skupnosti Ivanina Gorica za najemnino stavbe »Rojieva hiša«? Zakaj je pred stavbo Trgoprometa pločnik narejen tako, da lahko na njem parkirajo tudi avtomobili in je tako pešcem in invalidom onemogočen prehod? Na ta vprašanja bo uredništvo skušalo najti odgovore in jih objavilo v naslednji številki Klasja. Imate težave s celulitom, so se nabrali odvečni kilogrami? nmf »0X1« IN ANTICELUUTNI PROGRAM POMAGATA PRI ODPRAVLJANJU VAŠIH TEŽAV. FizioFit center Mediko Fizioterapija, kozmetika in pedikura Dedni dol 33, 1294 Višnja Gora tel 01 78 84631,78 03 069 www.tico.si/mediko,mediko.ordinacija.net mcdtko@siQl.net • Nega obraza in telesa ® Masaža • Pedikura, manikura • Solarij » Shujševalni, anticelulitni tretmani • Oxi tretman • Individualni trening » Darilni boni • Ambulantna fizioterapija • Fizioterapija na domu DOliiJSIi NAREČNE POSEBNOSTI Ko sem leta 1972 kupil nekaj malega zemlje na Dolenjskem, natančneje na Rihpovcu v trebanjski občini, sem začel ob sobotah in nedeljah pogosteje zahajati na oddih v kmečko okolje. Oddih je bil predvsem psihološke narave - polnjenje baterij za zahtevno strokovno in znanstveno delo med tednom v urbanem okolju. Sproščanje pri meni ni potekalo v poležavanju ali sprehajanju med gozdovi in travniki, ampak je bilo povezano s celodnevnim fizičnim delom na parceli, kjer je bilo treba obnoviti majhen zastareli vinograd in na novo vzgojiti sadovnjak, pozneje pa vzdrževati eno in drugo. Zame, ki sem bil od nekdaj vajen tudi fizičnega dela, je bila to ravno pravšnja rekreacija. Veliko preglavic mi je delala tudi visoka trava, saj je pobočje prisojno, zemlja globoka, od pomladi do jeseni pa je trava večkrat zrasla do pasu, če je nisi pravočasno pokosil. Tako me je lepega dne, ko sem ravno ves prepoten in s koso na rami prilezel na pot, ki je prečkala našo parcelo, srečal domačin - očak, star že več kot osemdeset let, in se krepko začudil: "Ja kaj tudi vi mestni ljudje znate kositi?" "Seveda," sem mu odgovoril, "saj tudi v Ljubljani trava raste." In preden se je lahko čudil še naprej, sem mu razložil, da se šalim in da nisem ravno čisto mestni človek tja v tretje koleno nazaj, tudi če ne izvzamemo Višnje Gore, od koder sem doma. Bil je očitno zadovoljen z menoj, potem pa se je ozrl navzgor, na parcelo nad potjo, kjer je žena počivala v senci na ležalniku pod cvetočo jablano, in je brez pridržka po stari kmečki navadi komentiral: "A ženska pa nič ne dela, a ona pa samo v senci leži?" Dobro, da sva bila nekoliko oddaljena in da žena ni dobro slišala celega pogovora. Ko sem ji pozneje povedal, kako jo je presodil stari očak, se je počasi, pa vendar nekoliko kislo nasmejala tej dolenjski opazki. Šele pozneje, ko sem sam dodal še nekaj soli temu komentarju, češ: "A, vidiš, kako te je stari oče hitro spregledal," sva se oba nasmejala temu dovtipu. Se danes jo v šali, kadar jo zalotim pri ležanju, malo podražim: "A ženska pa nič ne dela, ona pa samo v senci leži?" Pa imam zelo pridno ženo, da ne bo pomote. Moram preiti na jezikovno dolenjsko posebnost. Ženska namreč po dolenjsko ne pomeni samo na splošno žensko osebo, ampak tudi ženo. To nam je nekako v peti ali šesti gimnaziji razložil že profesor Joža Mahnič pri uri slovenščine. Rekel je: "Ženska povsod v Sloveniji pomeni na splošno katerokoli odraslo osebo ženskega spola, edino Dolenjcem lahko to pomeni tudi ženo." Rekel je: "Dolenjec ženi, ki jo ceni in spoštuje, ne reče žena, ampak ženska. Moja ženska." Za sebe moram reči, da potemtakem nisem več polnokrvni Dolenjec, ampak ta stari očak, katerega žal ni več med živimi, pa sva dostikrat kakšno rekla čisto po domače, mi je zapustil le to šaljivo opazko, ki jo še danes včasih uporabim pri svoji ženi, da se spomnim na tisti čas in da sem spet enkrat čisti Dolenjec. Valentin Skubic SNiŽAKAIMMO ZA SOSEDA Konec februarja, ko je že marsikdo nabiral zvončke in se veselil pomladi, nas je presenetila zima ter nam poslala obilo snežnih padavin. Tako se je potrdil rek, da zima vedno udari: če ne drugače, pa z repom. SLOVESNOSf 11ČANDKOVI DOMAČIJI NA PREDVEČER POHOil PO JURČIČEVI POTI na MHJAfi mmm rojmu Na predvečer Jurčičevega rojstnega dne so Muljavci svojemu rojaku zapeli podoknico. Pravzaprav sta pela Moški pevski zbor pod vodstvom Maksa Strliča in pevska skupina Akord, ki jo vodi Maja Sever. Zbrani so se lahko po kratkem, a prijaznem kulturnem programu ogreli in okrepčali v obnovljenem skednju, ki pa še ni popolnoma dokončan. SS Sneg prinaša obilo nevšečnosti na cesti, hkrati pa obilo veselja in zimske radosti. To veselje občutijo predvsem otroci, ko se prepustijo brezskrbni igri na snegu. Toda tudi odrasli se znamo poveseliti: to so dokazali Muljavci. Sneg jih je čisto prevzel in sklenili so napraviti snežaka v samem središču Muljave nasproti Obrščaka. V soboto. 26. februarja 2005, se je v popoldanskih urah zbrala skupina fantov in skupna delovna akcija izdelave snežaka se je začela. Že prej so v glavah napravili načrt o velikosti in obliki snežaka. Izdelali so pokrivalo, kavboj ske hlače velikanke so uporabili za šal. Vsi so bili vneti graditelji. Pomagali so si tudi s traktorjem ter lestvijo. Tako je nastal sest-metrski snežak. Ta lepo pozdravi vse, ki prihajajo na Muljavo ali pa se samo peljejo skozi naselje. Pa naj še kdo reče, da se na Muljavi nič ne dogaja. Snežaka velikana so delali Podržaj Andrej, Blatnik Jože, Bregar Primož, Bregar Leopold, Strojan Aleš, Glavan Robert, Glavan Branko, Novak Aleš, Verbič Rok, Petan Metod, Sever Matija, Erjavec Gašper. Z delom so pričeli ob 14.30 in končali ob 21. uri. Uradna izmera velikosti je bila 640 cm. JOŽICA SERAFIN Slika od rane mladosti, intenzivneje pa od leta 1986 dalje. Likovno se je izobraževala pri akademskem slikarju Izidorju Urbančiču, 7 let pa je likovne izkušnje pridobivala v privatni šoli risanja in slikanja akademskega slikarja Sava Sovreta. Že 12 let je članica skupine ARTI pod mentorstvom akademske slikarke Mare Kraljeve, je pa tudi članica Društva likovnikov Ljubljana, Društva Tine Rožanc ter Društva ljubiteljev triglavske likovne dejavnosti in prijateljev Triglava Bled. Sodelovala je že na 216 domačih in mednarodnih extem-porah ter skupinskih in samostojnih razstavah v Sloveniji, Italiji, na Madžarskem, v Avstriji in Švici. Kar devetintridesetkrat je bila uvrščena med dobitnike nagrad, pohval ali priznanj. Njen način slikanja uvrščamo v zvrst poetičnega realizma. Kakor avtorica razstave v Višnji Gori, sama pravi, nima pravega vzornika, saj si noče zastavljati ciljev, ki so jih že dosegli drugi umetniki. Stremi k nečemu, kar še ni odkrito. mš Višnjani so pričeli s prireditvami ob 12. pohodu po Jurčičevi poti že v nedeljo 27. februarja z slovesno blagoslovitvijo novega Rriževega pota v mestni cerkvi sv. Ane. Župnik Boštjan Modic je blagoslovil Križev pot, ki ga je po naročilu nekdanjega višnjegorskega župnika Stanka Kastelica izdelal Višnjan Janez Kastelic. Obred blagoslovitve je spremljalo petje cerkvenega pevskega zbora Višnja Gora pod vodstvom Milana Jevnikarja. Blagoslovitev je pripravilo Turistično društvo višnja Gora v sodelovanju z župnikom, Turistično društvo pa je po končam slovesnosti pripravilo tudi sprejem za povabljene v mestni hiši. Že deseto leto zapored pa je potekal na Čandkovi domačiji v Višnji Gori slovesen uvod v tradicionalni pohod po Jurčičevi poti. Letošnji predvečer pohoda, 4. marca, je zaznamovala otvoritev razstave ljubiteljske slikarke Jožice Serafín iz Ljubljane. Vsi, ki so se udeležili zanimivega kulturno-umetniškega večera, so poleg predstavitve del slikarke in avtorice same ---—----lahko uživali ob napevih ljudskih pevk Eme Grünbacher in Vide Gorišek. Da je bil večer v celoti posvečen ženskam v skladu z mesecem marcem, so poskrbele tudi učenke OŠ Višnja Gora z recitacijami slovenske ženske ljubezenske poezije. Večer je v prijaznem vzdušju Candkove domačije povezoval Rudi Škof, razstavo slikarke Jožice Serafín pa je uradno odprl Višnjan in prav tako slikarski mojster Štefan Horvat. 24 Ivančna Gorica, januar 2005 CMaVKWE AKTIVNOSTI V CENTRU ZA SOCIALNO DELO VESELJE NA TABORU OD 12. DO 14. NOVEMIIA 2004 Daleč stran od mestnih ulic in računalnikov, sredi prelepe narave, tik ob gozdu v okolici Kureščka stoji Dom zveze prijateljev mladine. V njem smo otroci in prostovoljke spet preživeli nepozaben vikend. Pred domom je igrišče, ob njem pa na travnati površini igrala. Na žalost vseh udeležencev tabora nam tokrat vratca, koši in igrala niso prišli prav nič prav. Ne samo da ni bilo sončka, tudi pihalo je in bilo grozno mraz. Seveda pa nismo pustili, da bi nam vreme pokvarilo lepe trenutke, ki si jih delimo na taboru. Zato smo bili sami sončki: veseli in nasmejani. Vsak posebej je osvetljeval prostor v domu in v naših srčkih. Kako so se nam sploh zgodili vsi ti lepi trenutki, kakšni so bili, kako smo si jih delili? Dobre volje in polni pričakovanj smo se začeli zbirati v petek okoli pol štirih popoldne v prostorih Centra za socialno delo. Seveda je bil naš pozdrav po nekaj mesecih ponovnega snidenja objem ali vsaj lep nasmeh. Zbrali smo se vsi: otroci in prostovoljke, ki že hranimo lepe spomine na prejšnje tabore, prišlo pa je tudi nekaj "novih otrok", ki so bili polni novih pričakovanj (Nada, Aleksander in Nika). Odhod je bil okoli štirih. Ko smo prispeli na naš težko pričakovani cilj, smo s skupnimi močmi znesli v dom vso prtljago. V dnevnem prostoru smo se pozdravili, si izmenjali nekaj besed, potem pa na delo ... Na vrsti je bilo postiljanje postelje. To nam je šlo hitro od rok, saj smo pomagali drug drugemu. Moram povedati, da so tokrat otroci pomagali nam prostovoljkam. Seveda smo bili po vožnji in delu že kar lačni. Ena skupina je odšla kuhat večerjo (mmm: ogromno hrenovk), ostali pa smo delali plakate za skrivnega prijatelja, kofetkarje in čajčkarje, naj poštarja ... Potem je bil »spoznavni večer«. Na vrsti so bile spoznavne in družabne igre, predstavitev programa, žrebanje skrivnega prijatelja, drevo pričakovanj. Kljub utrujenosti se je bilo težko odpraviti spat. Ampak počasi nam je uspelo tudi to. Novi dan: sobota, 13. novembra. Uf, kako težko je vstati ... Nekateri že pridno pripravljajo zajtrk, drugi letajo po kopalnicah z zobnimi ščetkami, tretji pa ... ha - še poležavajo. Ampak dobremu zajtrku in druženju s prijatelji se človek ne more upreti. Po zajtrku so bile na vrsti družabne igre in novinarska delavnica, katere rezultat je to, kar ravnokar držite v rokah. Kot vidite, smo imeli veliko dela, zato smo si zaslužili dobro kosilo, ki ga je skuhala pridna skupina »kuharjev« (mnjami: makaroni!). Po kosilu smo si nabrali novih moči, zato je program lahko tekel naprej. Maček Muri. Delavnica, ki je bila glavna atrakcija tabora: pravljica, ki je v tako zanimivi, smešni in nepozabni obliki ni videl in slišal še nihče. Pričarala nam je obilo smešnih trenutkov. Za to pa so bili posebej krivi naši »tarnali«, saj smo bile prostovoljke ponosne prav na vsakega posebej, ko smo gledale dve predstavi, v katerih so igrali. Oblečeni v kostume, ki so jih naredili sami, z besednim zakladom in norimi idejami sta bili zaigrani najbolj smešni predstavi vseh časov. Ja, lahko si predstavljate, kako lačni smo bili po vseh teh pripravah na gledališče. Pohiteli smo na večerjo (spet nekaj dobrega - mlečni zdrob z velii-iiiiiko kakava). Se nekaj malenkosti za prestavitev igre je ostalo za po večerji. In tu je predstava, katere igralci so popolnoma naravni talenti! Spet spanje ... pa spet - nikakor za-spat ... Ampak: kar se mora, ni težko! Joj, zadnji dan, nedelja. Kako hitro je minilo! Samo še zajtrk, pospravljanje, kosilo in odhod. Pa še pomemben in eden najlepših delov tabora: razkritje skrivnega prijatelja in zrcalo. Ko zaslišimo avtobus, je pa res konec; no, za nekaj časa. Z lepimi spomini na še en lepo preživeli vikend, na še en tabor se odpravimo v varen objem svojih najbližjih, ki so nas gotovo že pogrešali. To je to! Vidimo se na naslednjem taboru! Prostovoljka Maja Jančič KAKO SMO OKRISILI PROSTORE CSP GROSUPUE Okrog štirih popoldne v petek, 10. decembra 2004, smo se začeli zbirati. Najprej se je zdelo, da nas bo čisto malo, pa ni bilo tako. Počasi nas je bilo tam prav spodobno število, da smo prostore Centra za socialno delo napolnili z našim veselim čebljanjem in smehom. Zasedli smo dve pisarni in kar cel hodnik. V eni od pisarn so nastajale novoletne čestitke in tu se je najprej gnetla množica mladih ustvarjalcev. Je že tako, da za božično-novoletne praznike vsi želimo razveseliti svoje dra- ge in prijatelje s čestitkami, in če so te ročno narejene, pomenijo tistim, katerim jih pošljemo, še toliko več. S prtički in vatami smo v drugi pisarni ustvarjali Božičke in cefrali raznobarvne papirje za velik kolaž, na katerem je nastajala smrečica v vseh odtenkih zelene in rjave. Na raznobarvne krogce je vsak napisal svoje novoletne želje, ki smo jih nato obesili kot okraske na njene veje. Nekaj naših želja je bilo takih: Želim si, da bi bilo bolj lepo kot lani. Barbi-ko Bejbi Anabel. Da bi imela čas za prijatelje. Želim si, da bi bilo več snega kot lani. Želim si, da bi se mi uresničile vse želje. Da bo veliko snega. Želim si tisto, kar ponavadi prinese Božiček: knjige, barvice in ... Po hodniku smo rajali ob zvokih glasbe, medtem ko smo postavljali in okraševali smrečico in obešali raznobarvne verige po celem hodniku. Okrasili smo tudi vsaka vrata. Bilo je lepo in veselo in Center je bil čudovito okrašen. Lianka Varga OGLED PREDSTAVE 0 COPRNICI ZOFKI Pred CSD Grosuplje smo prostovoljci v soboto, 18. decembra 2004, počakali otroke in njihove starše, da smo jih odpeljali do Kina Grosuplje, kjer nas je čakal ogled predstave o coprnici Zofki. Uživali smo v zelo lepo izvedeni predstavi. Tema, ki je vsake toliko zavladala v dvorani, je prestrašila le najmlajše med nami, tako da se je vsakokrat, ko se je stemnilo, zaslišal njihov neutolažljivi jok, a vse solzice so se posušile ob prihodu Dedka Mraza, ki je vse otroke razveselil z darilci. Stanje ki ga prikazuje fotografija v tem trenutku ni možno videti zaradi snega, kije zapadel v minulih tednih. A ko bo sneg skopnel, bo obilica smeti ob poti proti hramu učenosti v Ivančni Gorici zopet na vidiku, smeti pa bo verjetno še več kakor prej. Se tu res ne da nič storiti? Nekateri izmed krajanov Ivančne Gorice se upravičeno sprašujejo, kdo je odgovoren za takšno stanje in kdo za rešitev nastale situacije. Morda pa bi prišla prav tudi kakšna očiščevalna akcija? Vsi ki se čutite pristojne ukrepajte! VABILO NA KRVODAJALSKO AKCIJO Občanke in občani, storite nekaj dobrega za soljudi: darujte kri in tako pomagajte bolnim in ponesrečenim. Za mnoge je kri edino zdravilo, ki lahko reši življenje. Udeležite se krvodajalske akcije v aprilu: • V TOREK, 12. 4. 2005, OD 7. DO 13. URE, V OŠ LOUIS ADAMIČ GROSUPLJE • V SREDO, 13. 4. 2005, OD 7. DO 13. URE, V KULTURNEM DOMU IVANČNA GORICA • 12. in 13. aprila sta izredni krvodajalski akciji in krvodajalcem ne bomo pošiljali osebnih vabil. V jesenskem roku imamo redne krvodajalske akcije po naslednjem razporedu: • v torek, 13. 9. 2004, od 7. do 12. ure, v OŠ Dobrepolje - Videm-Dobre-polje • v sredo, 14. 9. 2004, od 7. do 12. ure, v OŠ Ferdo Vesel - Šentvid pri Stični • v četrtek, 15. 9. 2004, od 7. do 13. ure, v OŠ Louis Adamič - Grosuplje • v petek, 16. 9. 2004, od 7. do 13. ure, v Kulturnem domu Ivančna Gorica Vljudno vabljeni! OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE Spoštovane, ne moremo vam enako vrniti, ker ne znamo enako iju6iti. Vse naše 6esecCe, in vsa naša dejanja ne dosežejo vaši/i moči! Za vaša praznika - dan žena in materinski dan -vam iskreno čestitamo/ K/ajevna organizacija ¿Rdečega križa Ivančna (jorica (marec 2005) ALI PRAVILNO DIHAMO? Dihanje se nam zdi nekaj povsem samoumevnega. Večina od nas ne pomisli, da bi si lahko s pravilnim dihanjem ohranili zdravje, ga povrnili ali si celo podaljšali življenje! V jogijski tradiciji velja, da je število dihov v človekovem življenju vnaprej določeno. Če dihamo plitvo in hitro, se nam obeta krajše življenje. In obratno: če se naučimo dihati globoko in počasi, si lahko podaljšamo življenje. Kako torej pravilno dihati? Tridelno: najprej vdihnemo v trebuh, tako da se trebušna stena izboči in omogoči razširitev pljuč, nato dvignemo vdih v prsni koš, nazadnje ga še razširimo in podaljšamo v ključnični del. To je tako imenovano tridelno jogijsko dihanje, ki maksimalno izkoristi pljučno kapaciteto. Na ta način pride v pljuča tudi do pet litrov zraka, ki očisti našo kri, pljuča in dihalne organe. S plitvim dihanjem ne izkoristimo vseh pljučnih kapacitet. Najslabše dihamo ravno ženske; zaradi materinstva imamo namreč drugačen ustroj notranjih organov kot moški. 90 % žensk diha samo ključnično: ob vdihu dvignejo ramena in ključnični del. Tako namesto pet litrov vdihnejo samo pol litra svežega zraka. Pri vadbi joge se najprej naučimo ravno pravilno dihati. Tako nežno masiramo trebušne organe. Pomembno je, da dihamo skozi nos! Narava gaje opremila z vsemi varovali, da vanj ne bi vstopila umazanija, mrzel in premalo navlažen zrak. Na vhodu nosu zapirajo pot dlačice, ki varujejo pred prahom in drobnimi žuželkami. Sledi predel, ki je obdan s sluznico; v njem se hladen zrak segreje in prah, ki je prešel skozi dlačice, odloži, hkrati pa so v nosu tudi žleze, ki preprečijo mikrobom vstop v pljuča. Nos je opremljen tudi z vohalnimi živci, ki nas posvarijo, če je zrak zaudarjajoč ali strupen! Čemu bi torej dihali skozi usta? Vadba joge po sistemu »Joga v vsakdanjem življenju» poteka v Srednji šoli Josipa Jurčiča ob sredah ob 18. uri za prvo stopnjo in ob 19.30 za 2. stopnjo. Vabljeni! Ana Godec 24 Ivančna Gorica, januar 2005 Predsednik ZSAM Ivančna Gorica Franc Bivic in ustanovni člani Kamnikar Anton, Franc Kalar in Ivan Zupančič. Z veselim srcem voščimo vsem šoferjem dober dan ... Tako so se slišali prvi verzi, ki so jih zapeli člani Vokalnega kvarteta Stična ob otvoritvi rednega občnega zbora Združenja šoferjev in avtome-hanikov Ivančna Gorica. Ta je bil v nedeljo, 20. februarja, v Kulturnem domu Ivančna Gorica. Letošnje srečanje je bilo tudi priložnost za obe-ležitev okroglega jubileja - 45 let delovanja. Predsednik združenja Franc Bivic je po pozdravnem nagovoru in izvolitvi delovnega predsedstva vsem navzočim predstavil poročilo o delovanju združenja v letu 2004. Združenje, ki šteje več kot 250 članov, je ponosno na lansko leto kot na leto uspešno izvedenih akcij in prireditev, pri katerih so s svojim delom sodelovali tudi člani ZSAM Ivančna Gorica. Tudi lani jih je Občina Ivančna Gorica pri organizaciji vsakoletnega pohoda po Jurčičevi zaprosila za redarstvo, prav tako pa tudi pri organizaciji osrednje slovesnosti ob dnevu državnosti na Polževem. Šoferji so svoje delo opravili tudi na taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Sodelovali so še pri spominski dirki oldtajmerjev na Pristavo, pri kolesarskem maratonu treh občin, na srečanju paraplegikov Slovenije na Letališču v Šentvidu pri Stični, na srečanju upokojencev, ki ga je organiziralo upokojensko društvo Ivančna Gorica in pri izpeljavi motokros tekmovanj v Dolini pod Kalom. Člani združenja so redarsko službo opravljali tudi ob otvoritvi nove športne dvorane v OŠ Stična. Zaradi dobrega sodelovanja je bila oktobra 2004 z rokometnim klubom SVIŠ Ivančna Gorica podpisana tudi listina o skupnem sodelovanju, ki določa, da ob vsaki domači tekmi kluba ZŠAM Ivančna Gorica prevzame popoln nadzor nad prometom. Združenje je bilo aktivno tudi na ravni Zveze združenj šoferjev in avto-mehanikov Slovenije; njegovi člani so se redno udeleževali prireditev in sej, ki jih je prirejala zveza. Predstavniki združenja so se udeležili tudi občnih zborov ostalih združenj in sej odbora regije Ljubljana okolica. Kar nekaj aktivnosti je bilo izvedenih tudi v prostorih doma ZŠAM Ivančna Gorica. Tako je v njem ZŠAM Grosuplje dvakrat organiziral tečaj za vozniški izpit A- in B- kategorije ter za varno delo s traktorjem, Rdeči križ pa štiri tečaje in izpite. ZŠAM Ivančna Gorica je jeseni 2004 tudi nadaljeval z drugim letnikom šole V. stopnje izobrazbe Prometni tehnik. Seveda pa predsednik združenja pri analizi preteklega leta ni mogel mimo pomembnega deleža, ki ga združenje prispeva na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu. V sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Policijo Grosuplje so člani združenja poskrbeli, da je bil začetek šole tudi lansko jesen kar se da varen in miren. V smislu preventive so postavili opozorilne table in transparente ob prometnicah v naši občini. Kot vsako leto pa so tudi lansko leto člani združenja sodelovali pri šolskih tekmovanjih »Kaj veš o prometu«. V nadaljevanju občnega zbora je bilo predstavljeno tudi finančno poročilo za preteklo leto, predsednik pa je, ozirajoč se v prihodnost, že predstavil tudi načrte za leto 2005. A ker je bil letošnji občni zbor slavnostni zaradi jubileja, ki ga združenje v tem letu praznuje, je bilo prav, da se spregovori tudi nekaj besed o preteklosti, zato je predsednik združenja vsem navzočim na kratko predstavil tudi obdobje nastanka in delovanja ZŠAM Ivančna Gorica zadnjih 45 let. Pogled na zgodovino združenja je bil še toliko bolj živ, ker so bili na občnem zboru tudi trije izmed ustanovnih članov združenja: Franc Kalar, Ivan Zupančič in Anton Kamnikar. ČESTITKE OB JUBILEJU O jubileju in dosežkih združenja v zadnjih letih je spregovorilo tudi nekaj povabljenih gostov. Tako je sekretar Zveze šoferjev in avtomehanikov Slovenije izrazil svoje navdušenje nad tem, da je ZŠAM Ivančna Gorica lahko pravi vzor v smislu povezave neke organizacije s krajem in lokalno skupnostjo. Temu sta pritrdila in zagotovila še nadaljnje sodelovanje tudi župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret ter vodja policijskega okoliša Ivančna Gorica Marjan Fric. V imenu tistih, ki so ustanavljali ZŠAM Ivančna Gorica pred 45 leti, je spregovoril Franc Kalar in izrazil zadovoljstvo nad tem, da je delo, zastavljeno pred desetletji, doživelo uspešen razvoj in obstoj. Napovedal je še, da bo vsa zgodovina dogajanja na področju razvoja avtomobilske in motorne tehnike na področju Ivančne Gorice v bližnji prihodnosti povzeta tudi v obliki knjige. Na koncu občnega zbora je predsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica podelil še naslednja priznanja: jubilejne značke za 10, 15, 20, 25, 30, 35, 40 in 45 let delovanja v združenju ter posebna odlikovanja in plakete ob 45- letnici združenja. Priznanja za zasluge na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu pa je podelil predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Franc Grabljevec. Člani ZŠAM Ivančna Gorica so tako na slovesen način obeležili praznično obletnico, in kot vedno ob takšnih priložnostih, ni manjkalo voščil in dobrih želja za prihodnost. Ob tej priložnosti se združenje zahvaljuje vsem svojim zvestim donatorjem in simpatizerjem, predvsem pa Občini Ivančna Gorica, Svetu za preventivo in vzgojo Ivančna Gorica, Krajevnim skupnostim Ivančna Gorica, Šentvid pri Stični, Stična ter Višnja Gora, Peskokopu Podsmreka, Univerzalu Malo Hudo in Transportnemu podjetju TRAIG Ivančna Gorica. Ob slavnostnih besedah in mnogih gostih pa so pozornost vseh vzbujali tudi pred vhodom v kulturni dom razstavljeni motorni konjički oldtajmerji. Organizatorji spominske dirke na Pristavo kljub mrazu že pripravljajo svoje motorje, Jože Nosan pa je gospoda Franca Kalarja povabil, da na njihovi prireditvi prevzame častno funkcijo štarterja. Matej Šteh OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV IVANČNA GORICA OB 45- LETNICI ZDRUŽENJA 45 LET ZSAM IVANČNA GORICA Združenju šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica manjka do polnih petdeset samo še pet let. Njegova bogata in ustvarjalna zgodovina ima svoje korenine že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja v povezavi z razvojem tehnične stroke. Leta 1922 je namreč v Ivančni Gorici začela delovati prva mehanična delavnica na širšem območju Dolenjske, kije stala prav na mestu, kjer je danes vratarnica podjetja LIVAR. Zanimivo je, da so v mehanični delavnici mojstra Antona Petruna opravljali tudi vsa ostala kovinarska dela, saj je bilo do leta 1924 na celotnem območju Ivančne Gorice in okolice le pet avtomobilov, bila so štiri motorna kolesa in trije stabilni pogonski motorji. S prihodom elektrike in z uvedbo prve avtobusne povezave na Dolenjskem (relacija Ivančna Gori-ca-Žužemberk) je bil gospodarski razvoj vse hitrejši. Odpirale so se manjše tovarne in obrati, med drugim za izdelavo parketa v Ivančni Gorici, izdelavo sira v stiškem samostanu, Lavričeva tovarna usnja v Šentvidu ... Tako je imela tudi mehanična delavnica v Ivančni Gorici vedno dovolj dela s popravili raznih strojev, naraščalo pa je tudi število vozil in avtoprevoznikov. k Mehaniki in šofeiji v mehanični delavnici v Ivančni Gotici leta 1945, ki jo je vodil Marjan Petrič. Čedalje večje so bile tudi želje in potrebe po t.i. avtošoli in po možnosti opravljanja vozniškega izpita. S tem namenom je bila leta 1946 ustanovljena Avto-moto grupa Ivančna Gorica (kasneje Avto-moto društvo Šentvid), ki je dve leti kasneje izvedla prve izpite za pridobitev vozniškega dovoljenja. Pozneje so bili podobni tečaji organizirani tudi v Višnji Gori in Šentvidu. Nagel razvoj motorne tehnologije in vsesplošne razmere so privedli do tega, da se je mehanična delavnica razvila v samostojno podjetje Agroservis Ivančna Gorica, ki je opravljalo vsa vzdrževalna dela kmetijske mehanizacije na našem področju. Ni naključje, daje bil potem, ko so razmere za ustanovitev stanovske organizacije šoferjev in avtomehanikov dokončno dozorele, prvi občni zbor Združenja šoferjev in avtomehanikov organiziran prav v prostorih podjetja Agroservis. Na ustanovnem občnem zboru, ki je potekal 19. 3. 1960, je bilo navzočih 12 ustanovnih članov. Predsednik prvega upravnega odbora je postal Franc Kalar, za predsednika nadzornega odbora pa je bil imenovan Ivan Zupančič. Združenje je takoj po ustanovitvi začelo redno delati in vpisovati nove člane; začeli so se sestanki in priprave kandidatov na izpit A- in B- kategorije, kasneje pa tudi za pridobitev kvalifikacije za poklic šoferja. Leta 1964 so člani ponosno razvili svoj društveni prapor, leta 1973 pa je društvo na pobudo takratnega predsednika Cirila Zajca st. kupilo prostore, v katerih je še danes dom ZŠAM. Združenje se ves čas svojega obstoja skuša tudi čim bolj aktivno vključiti v delovanje na področju regije Ljubljana okolica ter v aktivnosti Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije. Sčasoma se je začelo tudi vse bolj intenzivno sodelovanje s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, in zdaj vse več pozornosti namenjajo skrbi za varnost udeležencev v prometu. Zato organizirajo predavanja o zakonih o varnosti cestnega prometa in pri zagotavljanju prometne varnosti sodelujejo z vsemi šolami v občini. Zaradi velikega zanimanja v zadnjih letih poteka tudi šola za pridobitev izobrazbe prometni tehnik. Da je delo združenja, zastavljeno že pred 45 leti, imelo pravilen in uspešen razvoj, potrjujejo tudi številna priznanja. Med njimi izstopata Jurčičevo priznanje občine Ivančna Gorica iz leta 2001, za zasluge in dosežke v preventivnem delovanju, in bronasti znak, ki ga je združenje prejelo leta 2002 na predlog Prometne policije Grosuplje, ob dnevu policije v Ljubljani. Povorka ob 25-letnici delovanja. 24 Ivančna Gorica, januar 2005 120. OBČNI ZBOR »GD ŠENTVID PRI STIČNI Občni zbor šentviških gasilcev v jubilejnem letu je bil 26. februarja 2005 v prostorih gasilskega doma v Šentvidu pri Stični. Kulturni delež na prireditvi so prispevali Šentviški slavčki z nekaj pesmimi in učenki OŠ Šentvid z recitacijami. Letno poročilo o delu društva je predstavil predsednik PGD Šentvid Jože Anžlovar. Upravni odbor se je v letu 2004 sestal devetkrat. Prvi pomembnejši dogodek je bila počastitev praznika sv. Florijana - zavetnika gasilcev. Junija je društvo organiziralo tradicionalno veselico ob taboru pevskih zborov, avgusta pa so se člani odpravili na izlet na t.i. Orlovo gnezdo. V času pred novim letom so obiskali krajane ter jim s koledarji zaželeli vse dobro v letu 2005. Predsednik se je na kratko ozrl tudi v bogato zgodovino društva in navzočim predstavil razvoj društva in gasilstva v Šentvidu. O posameznih intervencijah in drugih aktivnostih je poročal poveljnik PGD Šentvid Bojan Rus. Gasilci iz Šentvida so v letu 2004 prvič posredovali 22. januarja, ko so iz dimniške naprave in z ostrešja odstranili tlečo izolacijo. 3. julija so ob prisotnosti policije in ostalih služb sodelovali pri reševanju obe-šenca na mostu obvoznice pri Ivančni Gorici. 4. avgusta se je klic Na pomoč zgodil kar dvakrat - strela je namreč zanetila požar v Sušici in na Potoku pri Muljavi. Tri dni kasneje je gorelo tudi v Stični in gasilci šentviškega društva so ponovno pomagali pri gašenju, naslednji dan pa še pri prevozu pitne vode. V začetku septembra so bili angažirani predvsem v šentviškem gozdu ob šoli, kjer je tlelo in gorelo kar nekajkrat. Oktober - mesec požarne varnosti - je minil v znamenju vaj, predvsem sektorske vaje v Hrastovem Dolu, kjer je enota PGD Šentvid dosegla zelo dobre rezultate. Vse leto so člani dejavno sodelovali pri zagotovitvi varnosti na različnih prireditvah, kjer navadno ne manjka pirotehničnih sredstev. Nepogrešljivo je sodelovanje pri ognjemetu in kre-sovanju na Gradišču, tekmovanjih v motokrosu v Dolini pod Kalom, tridnevnem zabavnem programu Radia Zeleni val in Letalskega društva Šentvid, kolesarski dirki treh občin in ob blagoslovitvi konj na Štefanovo. Društvo je tudi v preteklem letu skrbelo za izpopolnjevanje operativnih članov ter nakupe ustreznih zaščitnih sredstev in opreme. Na občinskem gasilskem tekmovanju pa je članska A- ekipa dosegla 6. mesto. Občni zbor, ki je potekal tudi v znamenju priprav na obeležitev visokega jubileja - 120 letnice društva - so s svojo navzočnostjo počastili tudi predsednik Občinske gasilske zveze Ivanč-na Gorica Lojze Ljubic, predstavnika PGD Višnja Gora in PGD Litija ter predsednica Krajevne skupnosti Šentvid pri Stični Marjetka Bijec. Šentviški gasilci se torej že aktivno pripravljajo na praznovanje visokega jubileja. V juniju bo namreč potekala slavnostna seja in po Šentvidu se bo razvila velika gasilska povorka v počastitev 120- letnice delovanja društva. Matej Steh DVAJS1T PLODNI! LET DRUŠTVA DELOVNIH INVALIDOV Padeš lahko sam; da se pobereš, pa potrebuješ prijatelja. Ta židovski pregovor je svojo izpolnitev doživel ravno med delovnimi invalidi iz Grosupljega. V stiski in tegobah so jim pot utrli prijatelji in trnje pod koraki znali spremeniti v cvetje. Društvo grosupeljskih invalidov se je konstituiralo pred dvajsetimi leti. Takrat so medse sprejeli vsakega invalida, zdaj pa samo tiste, ki so se poškodovali ali zboleli med delovno obveznostjo. »Član mora imeti določeno kategorijo in stopnjo invalidnosti, kar dokazuje z invalidsko odločbo,« nam je povedala dolgoletna predsednica Irena Kunej. »Nadzor je zelo strog. Zveza natančno preverja odločbe, ali članom pripada določena oblika programa.« • Društvo se je vsa leta spopadalo s prostorsko stisko in neugodnimi lokacijami - sedaj se stiskajo v tesni sobici v družbenem domu, po rušenju objekta pa naj bi jim pripadli prostori gradu Brinje - pa tudi sredstva jim niso bila ravno naklonjena. Delovni program društva obsega široko paleto socialnih vsebin. Z njimi nas je seznanila desna roka predsednice, tajnica Anica Perme: »Organiziramo srečanja in obiskujemo težke in nepokretne invalide ter jim pomagamo. Namen našega društva je, da nudimo osebno in socialno pomoč ter pomoč invalidom po težkih operativnih posegih ali po nastanku invalidnosti. Skrbimo za ohranjanje psihofizičnih sposobnosti invalidov in spodbujamo njihovo ustvarjalnost ter integracijo v kulturno in družabno življenje.« Štiristo trem invalidom iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepo-lje poskušajo napraviti življenje kar se da prijazno in znosno. Vsako leto jih odpeljejo na letovanje, romanja, izlete, pohode, peljejo jih v kino, zanje organizirajo različne delavnice (bioenergija, korektivna telovadba, meditacija, sprostitvene delavnice ...), športna tekmovanja in obiske pri zdravniku (merjenje tlaka, merjenje gostote kostne mase), nudijo jim pravno pomoč in pripravljajo različna praznovanja. »Glavni cilj delovanja društva je bilo druženje, zdaj pa je to socialna podpora. Za delovanje prejmemo zelo malo sredstev od zveze, nekateri pa tudi ne plačujejo članarine, ker sami ne zmorejo tega bremena. Izvajamo pa pet programov. Invalide obiskujemo po domovih starejših občanov in na domu, obiščemo vse operiran-ce po bolnišnicah in jih razveselimo s simboličnim darilom. V Ponikvah organiziramo praznovanje 8. marca in silvestrovanje. Invalidom poskušamo popestriti njihov vsakdan. Tiste, ki so še v delovnem razmerju, pa pošiljamo na izobraževalno-rehabilita-cijske programe v zdravilišča.« Želja in potreb je veliko: »Ljudje največ iščejo druženje. Dolgčas jim je, zato poskrbimo, da se ne počutijo odrinjene iz družbe,« tolmači cilje delovanja Anica Perme. »Kadar organiziramo družabna srečanja, starejši s seboj vzamejo tudi vnuke. Pravijo, da je to zanje najlepši čas v letu.« Starostna slika članov je sila pestra. Društvo delovnih invalidov Grosuplje je vključeno v Zvezo delovnih invalidov Slovenije. Njen namen je vključevanje invalidov v družbo in sodelovanje v vsakdanjem življenju, delovanje proti diskriminaciji invalidov in spoštovanje osnovnih človekovih pravic ter prizadevanje za njihovo večjo gmotno, socialno in pravno varnost. Zato se je vabilu na svečanost odzval tudi predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije, dr. Miran Kranjc, kije predsednici in društvu izročil posebni priznanji. Društvo delovnih invalidov Grosuplje pa na svoji poti ne bi zmoglo nuditi opore tolikšnemu številu bolnikov, če mu ob strani, pa čeprav s skromno pomočjo, ne bi stale tudi občinske institucije. Oba predstavnika lokalnih skupnosti Grosuplje in Ivančna Gorica, župana Janez Lesjak in Jernej Lampret, sta invalide počastila s svojo prisotnostjo na praznovanju. Društvo jima je podelilo zahvali. Prav tako so se zahvalili in skromno obdarili nekatere člane za dolgoletno pripadnost in delo v društvu. Največja zahvala pa je upravičeno pripadla dolgoletni predsednici Ireni Kunej in njeni desni roki, tajnici Anici Perme s Spodnje Slivnice. Barbara Pance Sneženi mož, ki so ga naredili pri Rogljevih v Stični se ne more primerjati z muljav-skim orjakom, toda za njihovo malo radovednico je gotovo največji. OBČNI ZiOR ŠEiTfIŠKli UPOKOJENCEV V nedeljo, 6. marca, so imeli svoj občni zbor upokojenci šentviškega društva. Ker je marec mesec vseh žena in mater, je vsaka članica ob prihodu prejela nagelj, a tudi za člane upokojence je bil pripravljen kozarček za aperitiv. V gasilskem domu Šentvid, kjer je občni zbor potekal, se je tako zbralo več kot sto članov upokojenskega društva, ki jih je najprej pozdravila pesem vokalne skupine Šentviški slavčki. Udeležence občnega zbora je nato pozdravil in nagovoril predsednik Jože Kenda, ki je poročal o delu društva v preteklem letu. Nekaj besed je namenil izvedbi pohodov - letos jih je bilo kar šest in na vseh je bila udeležba zelo dobra. Člani so se udeležili srečanja upokojencev Slovenije v Slovenj Gradcu in bili tudi sicer aktivni pri raznih dejavnostih v društvu. Ob tej priložnosti se je predsednik zahvalil vsem zvestim sponzorjem. Program, v katerem so z instrumentalnimi skladbami sodelovali tudi učenci OS Fer-da Vesela, je povezovala Nuša Volkar. Janez Kastelic je prebral dve zgodbi iz knjige Ide Dolšek Kako se kaj narod rihta, Tone Drab pa eno izmed svojih šaljivih pesmi. Sledilo je še poročilo finančno-gospodarske komisije, ki ga je prebral Jože Kastelic. Navzoče je pozdravila tudi predsednica KS Šentvid Marjeta Bijec, ki je upokojencem položila na srce, naj vsak dan pomislijo najprej nase, saj so se v življenju žrtvovali za druge, zdaj pa je končno napočil čas, da kaj postorijo tudi zase. Na občnem zboru so izvedli tudi volitve v upravni odbor društva, ker je dosedanjim članom odbora letos potekel mandat. Da se šentviški upokojenci in upokojenke še zdaleč ne predajajo brezdelju, pa je dokazala prisrčna razstava ročnih del - ustvarile so jih članice krožka ročnih del, ki deluje v okviru društva. Razstava je bila postavljena v prostorih doma upokojencev Šentvid pri Stični, s svojimi izdelki pa so jo dopolnili tudi nekateri drugi člani društva. Lahko smo videli izjemna ročna dela, pletenine in vezenine, umetniške poslikave stekla, šopke suhega cvetja, umetniške slike, poslikane panjske končnice, metle, grablje in koše in tudi kar nekaj obnovljenih starih kmečkih predmetov. Krožek ročnih del ima svoje zavetje v domu upokojencev, kjer se vsako sredo srečujejo tisti, ki ustvarjajo in želijo svoje stvaritve pokazati tudi ostalim. Pa ne samo to: članice krožka bi z veseljem svoje znanje posredovale vsem, ki bi se želeli naučiti tovrstnih spretnosti. Le na ta način lahko namreč zagotovimo, da bo bogata dediščina preživela tudi v sodobnem svetu, kjer največkrat zmanjkuje časa, pa tudi volje, s katero bi prijeli za pletilke, kvačko ali čopič. Tisto, kar je v tem krožku morda še najbolj pomembno, pa je pristno druženje, ki oplemeniti vsako, še tako preprosto delo. dš 24 Ivančna Gorica, januar 2005 raiMJSWE 8c3spco®0[?n KO PRIM ZIMA f ¥1$ Mii POCITNICAMD - VIRIDA VISC0NTI IN NJEN ČAS 5. DEL: KRVAVE SPLETKE DRUŽINE VISCONTI Začetki te znamenite lombardske družine so zaviti v legendo. Šele v 13. stoletju se pojavijo prva preverljiva zgodovinska dejstva. Severnoitali-janska mesta, ki so se razvila ob prometnih poteh proti zahodni Evropi, so bila že od križarskih vojn naprej poleg sredozemskih pristanišč največji trgovski in banana centri tedanje južne Evrope. Upravljale so jih patricijske družine, ki so si to mesto priborile z bogastvom in političnim vplivom. Te mestne državice so postale kmalu tudi pomemben politični dejavnik v evropskem prostoru. Stefano Visconti, ded naše gospe s Pristave, je zapustil tri sinove. Mat-teo (1319-1355) naj bi mu sledil na prestolu, vendar je še ne 36- leten umrl; domnevajo, da sta ga v želji po oblasti zastrupila lastna brata. Posest sta si razdelila in s svojim delovanjem posegla v sam vrh evropske politike. Viridin stric Gian Galeazzo I. (132o-1378) je imel svoj dvor v Pavii. Bil je zavetnik umetnosti, ustanovitelj univerze in knjižnice, Petrarcov prijatelj, spreten diplomat in politik novega kova. Viridin oče, Barnaba Visconti (1323-1385), poročen z Regino Beatrice della Scala, je prestoloval v Milanu. Barnaba jebil zelo vihravega značaja in zato v neprestanih sporih in spopadih z ostalimi vplivnimi lombard-skimi mesti ter celo s papežem. Iskal si je vplivnih zaveznikov na severu, saj so bili Viscontiji že v 13. stoletju cesarski namestniki. To funkcijo je bilo mogoče celo kupiti, kar je leta 1328 storil Viridin stric Galeazzo, ki jo je dobil za 60.000 forintov in tako prehitel svojega brata Barnabo. Zato tudi ni čudno, da je Barnaba iskal drugačnih možnosti, kako priti do zavezništev. Leta 1365 je prišlo do poroke dvanajstletne Viridis (okoli 1354-14o4) s komaj petnajstletnim Leopoldom III., bratom znamenitega Rudofa Ustanovnika, o katerem smo že govorili. Take poroke so bile v tistih časih nekaj običajnega, še posebej v vladarskih hišah, saj so si na ta način zagotavljali zavezništva, mir ali pa politični vpliv. Viridin oče si je pač na svoj način skušal zagotoviti proste roke in dobiti zagotovilo, da mu v severnem sosedstvu ne bodo delali težav. Ko je zavladal njegov nečak, Viridin bratranec Gian Galeazzo II. (1351— 1402), pa stvari niso več tekle tako gladko. Ambiciozni Galeazzo, ki ga je oče še ne devetletnega poročil s francosko princeso Isabelle de Valo-is, se ob smrti svoje žene leta 1378 ni kaj prida žalostil. Ko mu je padla v vodo poroka z Marijo Aragonsko, si-cilsko kraljico, se je leta 1380 poročil s svojo lastno krvno sestrično Katarino, Viridino sestro, in imel z njo več otrok. Strica Barnabo je dal vreči v zapor, ga postavil pred sodišče in mu s strupom pomagal na oni svet (ne vemo, ali je Barnaba nasprotoval poroki ali pa je imel samo za nečakova pojmovanja »neustrezne« politične ambicije). Na podoben način se je znebil tudi svojih bratrancev, Viridi-nih bratov, ki bi mu utegnili stati na poti. Vsekakor je na ta način Gian Galeazzo II. Visconti postal edini gospodar v milanski vojvodini. V letih 1385-1395 je razširil milansko posest s pomočjo najbolje opremljenih, izurjenih in ne posebno tenkočutnih plačancev svojega časa, kot so bili npr. Facino Cane-, Iacopo del Verme, Alberico da Barbiano. Spretno si je pridobil tako naklonjenost papeža Urbana VI. kot češkega kralja Vac-lava. Ta mu je za 500.000 forintov leta 1397 podelil (beri: prodal) naslov »vojvoda milanski in lombard-ski«. Vaclava, ki nikakor ni dosegal svojega očeta, češkega kralja Karla IV., so volilni knezi kmalu odstavili z obrazložitvijo, da je »nekoristen, len, brezobziren in nevreden«. Gian Galeazzo Visconti si je skušal zavarovati hrbet tudi na zahodu. Svojo hčerko Valentino (pravo Viridino nečakinjo) je omožil z Louisom Orleanskim, bratom francoskega kralja Karla VI. Postala je mati francoskega pesnika Karla Orleanskega, kije bil enaindvajsetleten leta 1415 v bitki pri Azincourtu, kjer so Francozi utrpeli katastrofalen poraz, ranjen in ujet. Prebil je 25 let v ujetništvu v Angliji. Njegova lirična poezija spada v sam vrh francoske srednjeveške literature. Ko se je vrnil iz ujetništva, se je naselil v rodbinskem gradu Blo-is v dolini Loire in postal podpornik mnogih pesnikov, med njimi tudi znamenitega Frangoisa Villona. Galeazzo je uredil svojo držav(ic)o v skladu z novimi časi. V zunanji poli- tiki je imel vizijo nekakšnega italijanskega kraljestva, zato je bil v stalnih spopadih z večjimi mesti v severnem predelu apeninskega polotoka(Bo-logna, Firence), ki jih je skušal s pomočjo plačancev osvojiti in spraviti pod svoj vpliv. Za vojne pohode je potreboval denar, zato je ustanovil centralni davčni urad, ki je, tako kot se dogaja tudi dandanes, uspešno pobiral davke vsem davčnim zavezancem. Začel je z gradnjo znamenite milanske katedrale in parmske kar-tuzije. Z rodbino Visconti pa je šlo kljub vsemu navzdol. Ko je Galeazzo leta 1402 umrl za vročico (morda je bila tudi ta umetno povzročena), sta ga nasledila mladoletna sinova, Viridina nečaka. Vedno sta zrla le nasilje, zato sta tudi sama reševala konflikte le z nasiljem; starejši od njiju je dal zapreti lastno mater regentinjo, sam pa nekaj let kasneje komaj triindvajsetleten umrl nasilne smrti (umorili so ga plačanci). Njegov dvajsetletni brat je sicer zasedel prestol, vendar je v resnici vladal poveljnik plačancev Facino Cane. Umrl je brez moških potomcev, ostala mu je le nezakonska hči Bianca Maria, ki so jo poročili s Francescom Sforzo. Ta je postal na ta način milanski vojvoda. Z njim se je uresničil dolgoletni sen rodbine Sforza, ki bo odslej krojila usodo Milana in Lombardije. M.A. Ficko .'Bete Lina i ji r mm Srednjeveški vsakdan: krojaška delavnica in mesarija ob koncu 14. stoletja v enem od sevemoitalijanskih mest. KS METNAJ VASI NA VELIKONOČNI PONEDELJEK 28. MARCA, NA 5. JUIILEJNI VIRIDIN POHOD S STARTOM OB 8. URI ZJUTR J. VABLJENI! 24 Ivančna Gorica, januar 2005 Letošnje zimske šolske počitnice, ki so potekale od 28. februarja do 4. marca, so, potem ko je narava radodarno poskrbela za snežno odejo, otrokom omogočile obilo zimskih radosti na snegu. Kljub mrazu ni manjkalo nadebudnih sankačev, smučarjev pa tudi deskarjev in tistih, ki so za snežne radosti uporabili kakšne druge pripomočke. No, za to, da šolarji niso bili povsem prepuščeni samim sebi oziroma svoji iznajdljivosti, so poskrbele tudi nekatere šole, ki so otrokom ponudile raznovrstne aktivnosti v šolskih prostorih tudi v času počitnic. Na Osnovni šoli Stična so se lahko otroci udeležili aktivnosti v sredo in četrtek. Vsak dopoldan od 9. do 12. ure so potekale zanimivosti v računalniški učilnici, pa v knjižnici in seveda v športni dvorani. Otroci so igrali namizni tenis in razne igre z žogo, na razpolago pa so imeli tudi urejeno progo za tek na smučeh. Aktivnosti se je vsak dan udeležilo po 15 udeležencev. Podobno je bilo tudi na podružnični šoli v Višnji Gori, kjer so se najmlajši lahko zabavali tudi z oblikovanjem različnih materialov. Nekaj manj kot v Stični in Višnji Gori se je počitniških delavnic udeležilo otrok v Zagradcu. Tu so lahko ustvarjali v likovni in plesni delavnici, manjkalo pa tudi ni sankanja in ostalih vragolij na snegu. Trije šolarji so med počitnicami obiskali šolo na Krki. Z učiteljicama so delali okraske iz slanega testa in se kajpak tudi sankali. Skratka, možnosti za aktivno preživetje počitniškega časa je bilo veliko, še največ otrok pa se je verjetno predalo uživanju na snegu. Tudi na srednji šoli so zato organizirali štiri smučarske dni na smučišču Osojščica (Ger-litzen), ki se jih je udeležilo dvajset dijakov in dva učitelja. Ni pa bilo malo takih, ki so se skupaj s starši udeležili pohoda po Jurčičevi poti ali smučanja na Polževem. mš Helena Adamič Zimski svet je čaroben, daleč največ veselja s tem letnim časom pa imajo naši najmlajši. Medtem ko tisti malo starejši stokamo zaradi mraza in spolzkih cest, jo oni gledajo skozi popolnoma drugačne oči. Otroci Vrtca Ivančna Gorica letošnjo zimo preživljajo kar najlepše. 21 se jih je od 14. do 18. februarja udeležilo zimovanja na Rakitni. Dasiravno takrat zima še sploh ni bila prava zima, ker snega pač ni bilo, to malim navihancem ni skazilo veselja. Snežne igrarije so prepustile prostor čarobnemu svetu pravljic. Ob domu na Rakitni namreč stojijo tri hišice in vsaka je skrivnost zase. Najprej so obiskali hišico palčkov, se sladkali z lizikami in zabavali s piskajočimi balončki, nato obiskali Muco Copatirico in se z njo slikali, tretja hičica pa je pravzaprav pastirčkova kočica in otroci so se na igriv način seznanili s tem, kako se je včasih paslo. Obisk Povodnega moža se ni najbolj posrečil, saj je bila gladina jezera zaradi hudega mraza zamrznjena, tako da so lahko le malo slišali njegovo mrmranje izpod ledene ploskve. To pa še zdaleč ni vse: v tem času se je tudi neugnano pelo, poslušalo pravljice in ustvarjalo. In vendar nam letošnja zima ni ostala prav nič dolžna, tako da so prišle na vrsto tudi norčije na snegu. Odkar je tetka Zima pobelila hribe in doline, ga ni dneva, da se otroci prav vseh treh skupin Vrtca Marjetica, seveda toplo zimsko oblečeni, ne bi odpravili na bližnji hribček. Gruča rdečih noskov in ličec, ki gledajo izpod toplih kap, brezhibno oboroženih s sankami in bobi, iz dneva v dan stresa svojo brezmejno energijo gor in dol po belih strminah. In seveda otroci kljub svojemu veselju niso pozabili na živalice. Lepo namreč skrbijo za ptičke: izdelali so jim pogače in jih obesili okrog vrtca, v ptičjo hišico na igrišču pa natresli zrnja. Tako se trudijo zimo narediti kar najbolj prijazno vsem: da jo bodo imeli tudi drugi tako radi kot oni. C33JKMM JURCIC1WA NAG11JENKA MARIJA BREGAR NOVINARSKA ilLAVNICA Ob največjem slovenskem kulturnem prazniku - Prešernovem dnevu - so v treh občinah: Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica, izbrali letošnje Jurčičeve nagrajence. Priznanje so prejeli, ker leta in leta ustvarjajo in oblikujejo kulturni prostor in je to predvsem nekakšna nagrada za Marija Bregar je svojo »gledališko kariero« začela z vlogo mestne gospe v drami Cvet in sad. Po svečani podelitvi priznanja je dejala: »To mi pomeni izredno veliko; vem, da zanj nisem zaslužna le jaz, ampak tudi organizatorji predstave in režiserka ter soigralci. Priznanje mi poleg zahvale pomeni tudi vzpodbudo za nadaljnje delo, da bom še tako pridno hodila na vaje,« je dodala z nasmeškom, saj so vaje poleg sproščenega druženja lahko tudi izredno naporne, kajti lahko se zavlečejo tudi dolgo v noč. Bregarjeva je igrala v mnogih predstavah, med drugim v Kloštrskem žolnirju, Doktorju Zobru, Sosedovem sinu in nazadnje v predstavi Tihotapec; njej pa je najbolj v spominu ostala vloga v Desetem bratu: »Vsekakor mi je najbolj všeč predstava Deseti brat« (v njej je Bregarjeva igrala grajsko gospo). Nato pa je dodala: »Vse vloge so lepe, vsaka po svoje, saj se za vsako tudi vsak po svoje potrudi in ji da nek čar.« Letos bodo na Muljavi uprizorili Domna, in Bregarjeva je z veseljem poudarila: »Ja, tudi letos bom igrala, mislim da graščakinjo.« Zakaj pa iz leta v leto vztraja pri igranju na Muljavi? »Predvsem ta tradicija. Všeč mi je, da se to naprej pelje, da se ne bi opustilo, kajti na primer Jurčičev pranečak Ciril Jurčič igra že od 45. leta naprej, pa zakaj ne bi še mi, ki smo toliko mlajši. Všeč pa mi je tudi druženje in vse zabavne peripetije, ki se dogajajo v zakulisju.« SS Na delavnici sva mentorici Janja Ambrožič in Saša Senica poskušali predstaviti osnove teorije in znanje o novinarskem pisanju in sporočanju. Ogledali smo si posamezne časopisne vrste in jih analizirali. Odpravili smo se tudi na uredništvo Klasja, kjer je Matej Steh mladim razkril nastajanje našega časopisa, ter se na kratko javili na Radio Zeleni val. Obiskal pa nas je tudi snemalec televizije Vaš kanal. Mladi nadebudni novinarji so dobili novinarske naloge; njihove prispevke, članke in fotografije boste lahko prebrali in si jih ogledali v prilogi Klasek, ki bo predvidoma izšla ob naslednji številki Klasja. SS njihov trud in delo. Iz občine Ivančna Gorica sta dobitnika Marko Okorn in Marija Bregar. Tokrat vam predstavljamo zvesto ljubiteljsko igralko Marijo Bregar z Muljave. Bregarjeva je dolgoletna članica muljavskega letnega gledališča, ki deluje že 25 let in iz leta v leto uspešno uprizarja Jurčičeva dela. Gledališka skupina, ki jo sestavljajo domačini, se tako vedno znova poklanja svojemu velikemu predniku Josipu Jurčiču, čigar obletnico rojstva smo praznovali pred kratkim. Javni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ivančna Gorica, je pripravil že tradicionalno novinarsko delavnico za osnovnošolce in srednješolce. Na poučni in zabavni delavnici se je zbralo 16 mladih z osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični, OS Stična, OŠ višnja Gora in s Srednje šole Josipa Jurčiča - gimnazije. INFOMACUi IZ PRVI iOKE - POGOVOR Z MARTINO KRALJ, VODITEUICO ENE IZMED MNOGIH DELAVNIC, IN Z UDELEŽENKO ŠfiiiJSKSi KROŽKOV ADELO PETIN Že v prejšnji številki Klasja smo pisali o Univerzi za tretje življenjsko obdobje (UTZO). Predstavili smo vam Tatjano Lampret, vodjo strokovne službe Zveze kulturnih društev Ivančna Gorica, pod okriljem katere je nastala UTZO. Zdaj pa vam predstavljamo UTZO še z drugega vidika. Pogovarjali smo se z Martino Kralj - predavateljico - in Adelo Petan - udeleženko na študijskih krožkih. Najprej vam predstavljamo Martino Kralj, voditeljico delavnice za rekreacijo v okviru UTZO. Pozdravljeni. Nam najprej zaupate nekaj besed o sebi? Formalni del: sem univerzitetna diplomirana defektologinja, živim pa na Vrhu pri Višnji Gori. Kljub temu da sem že upokojena, sem še vedno aktivna na različnih področjih: sem aktivna članica Stranke ekoloških gibanj Slovenije (SEG), članica izvršnega odbora Društva za komplementarno in naravno zdravilstvo pri SEG- u, članica izvršnega odbora Društva upokojencev Višnja Gora in že dvanajst let vodim Delavnice vaj pomlajevanja in samozdravljenja, predvsem za starejšo populacijo. Osebnostni del: na svet gledam optimistično, veliko hodim v naravo, moje osrednje vodilo je motivacija. Srečna sem, ker se uglašujem sama s seboj in svojo notranjo podobo, kvaliteto življenja pa si najbolj učinkovito izboljšujem sama. Opuščam pretekle negativne navade in postopoma spreminjam ovire v jasne poti. Zakaj in kako ste se začeli sodelovati pri UTŽO? Znanstveno in strokovno je dokazano, da se do konca življenja učimo, ustvarjamo... Spoznavanje s širokim spektrom možnih kvalitet me vedno bolj bogati in udejanja; vodijo me notranji impulzi, nagibi in namere k dobremu. Prav UTZO mi pri osebni rasti in delu z ljudmi izjemno pomaga. Poleg t.i. surovega znanja je pomembna tudi skupinska dinamika in energija posameznih udeležencev. To se postopoma odraža tudi pri vsakodnevnem delu na sebi in v družini. Kaj vam predstavljajo te delavnice oz. študijski krožki? Prav študijski krožki in delavnice so tisti segment, ko se posamezniki uveljavljamo v celostni podobi. In zakaj je tako? Ker se v takšnih trenutkih odločamo po svojemu notranjemu vzgibu: ves čas smo aktivni, komunikacija teče, vedno bolj postajamo družabni, sproščeni, stopnjuje se medsebojna pomoč ter izmenjava izkušenj, znanja. Se vedno velja, da ob pomoči soljudi uspešneje napredujemo pri oblikovanju svoje samo-podobe. Koliko časa že sodelujete pri UTZO in katere študijske krožke vodite? Pri UTZO v Ivančni Gorici sodelujem že od začetka, osebnostno pa sem se našla pri vodenju delavnic rekreacije in glasbe. Kako je s plačilom honorarja? Že dobrih deset let vodim Delavnice vaj pomlajevanja in samozdravljenja po celi Sloveniji. Z vsakim organizatorjem se predhodno uskladimo glede prostora, materiala za udeleženke, potnih stroškov in finančne zmogljivosti udeleženk. Vedno povem, naj denar ne bo ovira in naj vseeno pridejo na delavnice. Velikokrat se v skupinah upokojencev dogovorimo za simboličen honorar, saj upoštevam njihove želje in zmogljivosti. Kako je s pripravami na delavnice, študijske krožke? V pripravah na delavnice, študijske krožke in rekreacijo razmišljam samo o tem, da ponudim čim več in čim bolje. Predvsem pa skupaj spoznavamo, kako in zakaj se vsakodnevno delo na sebi odraža v zdravju, pozitivnem razpoloženju in v osebnih vrednotah ... V nadaljevanju pa vam predstavljamo še vtise Adele Petan, ki se redno udeležuje predavanj in študijskih krožkov Univerze za tretje življenjsko obdobje. Zakaj in kako ste se začeli udeleževati delavnic in študijskih krožkov v okviru UTŽO? Ponudili so mi program, videla sem razpis za vpis in sem se prijavila. Že štiri leta sem upokojena, navajena pa sem, da sem vedno v pogonu in naokoli. UTŽO mi je omogočila je nadaljevati moje aktivnosti in tudi izpolnjevanje skritih želja. Kaj dobite na teh predavanjih, delavnicah; gre za osebnostno rast ali kaj drugega? Predvsem si razširiš obzorje, pridobiš znanje, predavanja so zanimiva in zelo poučna. Izbrala sem si tiste študijske krožke, ki se mi zdijo najbolj zanimivi. Veliko jih je na temo zdravja. Udeleženci se spoznamo med sabo, smo iz različnih koncev, predvsem pa je pomembno tudi druženje po predavanjih - stkejo se prijateljske vezi in nova znanstva. Koliko časa že sodelujete v UTZO in v katerih delavnicah? Sodelujem že od začetka, od oktobra 2004. Splošna predavanja so enkrat na dva tedna, potem pa se sam odločiš, na katere delavnice oz. študijske krožke boš hodil. Trenutno hodim na delavnico angleškega jezika, likovno delavnico in splošna predavanja. Predvsem je pomembno, da si discipliniran in da redno hodiš na delavnice. Sodelovati nameravam do zaključka šolskega leta, torej do maja 2005. Kako je s postopkom predavanja in kriteriji za ocenjevanje? Je tako kot v šoli: da dobite ocene, potrdila in na koncu spričevalo? Ne, ni tako. Ocen sicer ni, ampak se vsak potrudi, kolikor se lahko, glede na svoje obveznosti. Univerza ni tako velika obremenitev, prej prijetna obveznost. Sem zelo zadovoljna, da se je to organiziralo tudi v Občini Ivančna Gorica. Kako je s cenami za vpis in plačilom delavnic, študijskih krožkov? Cene so dostopne glede na naše razmere; nekaj gradiva dobimo, nekaj si ga pa sami priskrbimo. Koliko so stari vaši sošolci - kakšen je razpon let? In kolikšno je število udeležencev na eni delavnici? Starost udeležencev je od 50 do skoraj 80 let. Število udeležencev pa je odvisno od same delavnice; na eni delavnici jih je več, na drugi manj. Bi želeli, da se UTZO nadaljuje tudi naslednje šolsko leto? Seveda. Upam, da bo UTŽO nadaljevala s svojim delovanjem. Vemo, da obstajajo začetne težave, ampak to skupaj premagujemo. Sicer je pa je čedalje več starejšega prebivalstva, tako da bo treba za to starostno skupino tudi nekaj narediti in to vzdrževati. Natalija Pavlin 24 Ivančna Gorica, januar 2005 C33JQMm GLEDALIŠKA PREDSTAVA Ol DNEVU illa sn MATERINSKEM mim Gledališka skupina Kulturnega društva Šentvid pri Stični Vidovo se že nekaj časa pridno pripravlja na novo gledališko sezono. Pre-mierno uprizoritev nove predstave pričakujemo čez nekaj tednov, a še prej bodo gledališčniki iz Šentvida v domači dvorani v soboto, 19. marca 2005, ob 19. uri še zadnjič uprizorili lanskoletno uspešnico Toneta Partljiča Moj ata, socialistični kulak, in sicer na pobudo KS Šentvid pri Stični in šentviških društev: turističnega, gasilskega, upokojenskega in kulturnega. Ker je marec, bo predstava posvečena vsem ženam in materam, k ogledu pa vabljeni tudi vsi ostali ljubitelji odrskih desk; vstop bo namreč prost za vse. Uprizoritev v počastitev dneva žena in materinskega dneva bo zadnja v nizu ponovitev, ki jih je Gledališka skupina Vidovo opravila v zadnjem mesecu. Igralci iz Šentvida so se namreč predstavili s »Kulakom« 26. februarja v Trebnjem, 4. marca v Kobaridu, 5. v Bovcu in 12. marca v Šentvidu nad Ljubljano. Za njimi je torej uspešno leto, se pa že veselijo nove gledališke sezone. Pridružimo se jim! »VEČNA OVISCA« ¥ TEMENICI Gledališka skupina iz Temenice je že petič zapored na odru prepričala obiskovalce, da iz leta v leto bolj marljivo in uspešno dela, kar je tudi dokazala 29. januarja s premiero in 30. januarja s ponovitvijo komedije v dveh dejanjih Mireta Štefanca z naslovom VEČNA LOVIŠČA. Mladi, ambiciozni in povzpetniški direktor reklamnega oddelka Tone Vogelnik na službeni poti doživi prometno nesrečo. Njega in njegovo slučajno znanko -avtoštoparko - pride iskat božja dekla smrt in oba odvede v onostranstvo - v VEČNA LOVIŠČA. Navada pa je železna srajca. Z intrigami, podtikanji, lažmi in podkupovanji nadaljuje tudi v nebesih. Ko že vse kaže, da mu je uspelo tudi v nebesih, pa se stvari zapletejo. Njegova usoda v onostranstvu postaja negotova, VEČNA LOVIŠČA pa zmeraj primerna za njegov lov. Igralsko skupino sestavlja devet članov; predvsem ne smemo pozabiti na naše tri najmlajše igralke »angelčke«, saj so prav one predstavljale nebesa. To so Nika Kavšek, Ines Grabnar in Iza Hribar. Iskrena hvala tudi režiserju Ljubo-mirju Crnkoviču, ki je v dveh mesecih in pol igro postavil na oder, kostumografinji Lidiji Žabjek, ki je toliko ur dela vložila v kostume, se- veda pa zahvala velja našim sponzorjem, ki so nas finančno in materialno podprli pri organizaciji igre. Večna lovišča se bodo še kar nekajkrat predstavila po različnih krajih, zato vas gledališka skupina iz Temenice vabi, da si jih ogledate. KD Temenica KNJIŽNICA VIVANCNI GORICI Enota Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17,1295 Ivančna Gorica tel. št.: 787 81 21, sikivancna@gro.sik.si PON., TOR., SRE., PET. od 9. do 19. ure ČET. od 9. do 14. ure SOBOTA od 8. do 13. ure KRAJEVNE KNJIŽNICE Odprte so ob četrtkih popoldne, in sicer: Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88) Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436) Krka: od 16. do 18. ure (780 20 91) OTROŠKO IGRICO vam bo knjižnica podarila ob mednarodnem dnevu knjig za otroke. 31. marca ob 18. uri bo v Kulturni dvorani v Ivančni Gorici igrica Ta čudovita zemlja v izvedbi Stena Vilarja in ob sponzorstvu Pekarne Grosuplje. Vstopnice so zastonj, dobite pa jih že od sredine marca v knjižnici - v času odprtosti. LIKOVNA RAZSTAVA: Do aprila si lahko ogledate slike Judite Rainar. Razstava ima naslov Obrazi. Kulturni dan smo počastili s knjižno čajanko, izdali smo tudi bilten, v katerem je veliko koristnih napotkov v zvezi s knjižnico. Dobite ga v knjižnici, študenti pa tudi v Študentskem servisu Sigma Team. 2. april - mednarodni dan knjig za otroke: Berimo otrokom, iz malega namreč raste veliko. POMLAD IN TI Kako žalostno, ker ljudje mimo tebe kar divijo, ne podajo ti več roke, z avtomobili vsi hitijo. In ta, ki rad jo videl sem nekoč, da misli so za njo hodile, ostaja v duši cm ok pekoč, kot da bi se vse rože posušile. Vsako pomlad je spet lepo s cvetjem okrašeno, le v avtomobilu moje je oko žalostno in orošeno. Odpri mi, pridi ven na zrak, ne zapiraj pred mano vrata, da skupaj narediva nov korak in moja boš, ti roža zlata! Kakor jaz želiš si ti, da bi me zagledala, moja duša čaka, hrepeni, da boš rekla mi: imam te rada. Karolina Zakrajšek PESEM PREPROSTIH UUDI SPET NAVDUŠILI Pravzaprav so navdušili izvajalci na že tradicionalni osmi prireditvi Pesem preprostih ljudi, kije bila 18. februarja v športni dvorani osnovne šole Šentvid pri Stični. Organiziral jo je Radio Zeleni val kot zaključek izbora za naj vižo leta 2004. Zmagovalni ansambel Rubin. Nastopili so ansambli, ki so bili izbrani po posameznih mesecih preteklega leta v torkovi narodnozabavni oddaji na Radiu Zeleni val z naslovom Pesem preprostih ljudi, ki jo že leta oblikujeta šarmantna Iztok Perozzi in Aleks Vlašič, pod budnim očesom odgovornega urednika Radia Zeleni val Borisa Peterke. Ansambli so se predstavili z dvema pesmima, in komisija, katere predsednik je bil Iztok Perozzi, je za najboljšo vižo leta 2004 izbrala skladbo Za zidom pravice ansambla Rubin. Zapeli in zaigrali pa so tudi ansambli Mlaj, Pogum, Jasmin, Beneški fantje, Brodniki, Javor, Ceglar ter Igor in zlati zvoki. Zaradi bolezni v ansamblu pa niso nastopili člani ansamblov Braneta Klavžarja in bratov Poljanšek. Bili pa so tu tudi harmonikarji Marjana Skubica, ansambel Tulipan in lanski zmagovalci, ansambel Petra Finka. S posebnim navdušenjem je občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo telovadnico šole, sprejelo Sašo Lendero. S svojimi domislicami je za smeh poskrbela mama Manka, pri vodenju pa ji je pomagal Aleš Ravnik. Med prireditvijo so podelili tudi nekaj nagrad; glavna je bila uporaba avtomobila Toyota Corolla, tolažilne praktične nagrade pa darilne vrečke, ki jih je podaril generalni sponzor prireditve Toyota. Nagrade so podelili po ključu, kdor ima rojstni dan in kdor prvi pride na oder. SS favni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov '17,1295 Ivančna Gorica, Slovenija T.:+ 386 1 78 69 070, F.: + 386 1 78 69 075 e-poš ta: oi. i v aricna. go rica^jskd. si_ 9. 4.2005, Stična, Šentvid, Grosuplje Območna revija odraslih gledaliških skupin: Linhartovo srečanje (zadnji selektorski ogledi)__ 9. 4. 2005, Videm-Dobrepolje, Jakličev dom Območno/medobmočno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž 11. 4.2005, Kočevje Medobmočna revija otroških gledaliških skupin __ 12. 4.2005, Cerknica Medobmočna revija otroških lutkovnih skupin_ 15. 4. 2005, Grosuplje, Kulturni dom Območna revija odraslih folklornih skupin 16. 4. 2005, Muljava, Jurčičeva domačija Kulturno-turistična prireditev, predstavitev občine, etnografska prireditev 21. - 22. 4.2005, Vrhnika, Trbovlje Medobmočno srečanje odraslih gledaliških skupin - Linhartovo srečanje 23. 4. 2005, Radohova vas Svečanost ob dnevu upora__ 30.4. 2005, Šentvid pri Stični Mednarodni folklorni festival Šentvid pri Stični (FS s Sardinije, Portugalske, Grčije in Srbije) Pripravila: Simona Zorko Vodja J SKD OI Ivančna Gorica: Tatjana Lampret 24 Ivančna Gorica, januar 2005 rastrom VESELO V AMBRUSU Letošnje leto smo imeli v Ambrasu organizirano maškarado, ki je potekala 8. februarja v dvorani KD Ambrus. Ob 15. uri so se tam začeli zbirati šolarji, starši, pa tudi drugi obiskovalci. Na maškaradi seveda ni manjkalo pustnih mask, nepogrešljivih krofov, plesa, iger in ogromno dobre volje. Izbrali smo tudi najboljšo masko po mnenju žirije, pa čeprav je bila konkurenca kar velika, saj je bila vsaka maškara nekaj posebnega. Na zabavi je bilo opaziti kar lepo število čarovnic, ki pa jim zime ni uspelo odgnati. Zabava se je zavlekla vse do večernih ur. Upamo, da se bo prihodnje leto opogumilo še več maškar, ki nas bodo razveselile s svojo prisotnostjo na zabavnem pustovanju. Tekamo Cjrosuplje Njegovo pekarsko žilico je | najprej opazila mama, ki gaje tudi spodbudila, da seje vpisal J na srednjo agroživilsko šolo, V Pekarno Grosuplje je Matej Tomšič prvič prišel pred tremi leti: "Ko sem prvič prišel na prakso v .pekarno, mi je bilo vse novo in zanimivo. Sedaj se tu počutim že kot doma, saj se z vsemi poznam in dobro razumem. Tudi delo mi je zelo všeč in ker sem se veliko naučil, mi zaupajo vedno več nalog." Meni, daje za delo v pekami dobro, da razumeš celoten postopek priprave kruha, zato sedaj znova obiskuje prvi letnik - za živilskega tehnika. "Koristno je, če združiš oba poklica, ker lahko veliko pripomoreš k boljšemu delu. Poleg tega bi rad ustvaril kak nov recept za kruh," navdušeno pove. traxveseV^s c domače iev^ ^ademea Hatei je od ^ tud, odioov ^ vgrosupetFiru me je prijazno pospremil domačin Jože Zaje. KAJ SO PRIPOROČALI PRED 100 LETI Delavci v nafta-rudokopili in petrolejsklb. rafinerijah ne postanejo nikoli plešasti ter ——— imajo vseskozi bujne lase! Predelal sem najčistejši petrolej v kosmetiknm za lase in dosegel ž njim najlepše uspehe pri redkih laseh in pri izpadanju las. Dobiva se samo v moji drogeriji „pri belem angelju" t Brnu, Johannesgasse 5. — Steklenica stane K 1*—, 6 steklenic K 5*50, 12 steklenic K 10'—. Poštnina posebej. Manj nego 2 steklenici se po pošti ne poSilja. Janez G-rolioh Drogerija „pri angelju" v Brnu it. 284, Moravsko. To so bili zlati časi za plešce; vlil si liter petroleja ali nafte na glavo in si imel lase kot cigan. IZ ZAKLADNICE NAŠIH DOMOV Čeprav je desetletnica narodopisnega kotička že za nami, našega prizadevanja za ohranjanje spomina na minule čase še ni konec. Okrog nas je še dosti stvari, ki se jih nismo dotaknili, zato začenjamo nov krog etnoloških ugankUpodob-Ijeno orodje so nekoč potrebovali za veliko stvari. Opišite vaše izkušnje z njim in povejte, kako ste ga imenovali v vašem kraju. Nestrpno pričakujem vaših odgovorov. L S 21 Ivančna Gorica, januar 2005 ■■ij Wsm L Mcc\/r P M A" ^T JL V LIvlN / v + 22 Ivančna Gorica, januar 2005 KCERVO iwieeu*» _Q AOBPO HAh AOU)^ M06V1 Ai * 2/1 DOEEO VOLJO # KAKO SI )£ BIL MATIC PRI V01AK1H HLAČE PRITRDIL JARBAHCE (VODE POMLAJEVALI») FANT OD FARI V začetku januarja, nekaj dni pred prvim letošnjim snegom, sem v gozdu zapazil drevesnega fanta. Stal je široko razkoračen sredi jase in prav nič nerodno mu ni bilo kazati svojega premoženja v napadalni pozi. Ko sem sliko pokazal znancu, mi je zatrdil, da ve za gozdnega junaka, ki ima še bogatejšo moško »reštngo«. Stvar si bomo seveda komisijsko ogledali in potem poročali v našem časniku, kajti naši bralci imajo ustavno pravico biti o vsem dobro obveščeni. Poleg tega naj tudi drugod vedo, da na Kranjskem nismo kar tako. Večkrat slišimo tožbe nežnega spola, da so povsod upodobljene le gole ženske, moški pa skoraj nikoli; nate kompenzacijo. Kje natanko se razkazuje goli korenjak, ne bom povedal. Lahko se najde kak moralist in mu odbije pipico. Saj veste: smo vse sorte ljudje. LS Anina zaloga obsega pet vatlov platna. DOPOLNILO K ČLANKU 0 VISENJSKIH JASLICAH V januarski številki Klasja smo lahko prebrali članek o novih cerkvenih jaslicah v Višnjah pri Ambrusu. V njem sem med drugim zapisal, da doslej v tej cerkvi ni bilo prikazano božje rojstvo. Po izidu časnika pa sem iz Visenj dobil sporočilo, da so bile jaslice v cerkvi že prej, vendar so bile precej obrabljene in pomanjkljive. Vsem, ki ste pomagali novico dopolniti, se prijazno zahvaljujem. L. Sever Podlistek L£&POU> seven OSTI JAREJ (OSTANI MLAD), nam povsem razumljiva venetska zdravica izpred dveh tisočletij Starodavna Jerbahca najbrž ne bi vzbudila tolikšne pozornosti, če ne bi bilo njeno ime prvovrsten dokaz naše starožitnosti. V Škocjanu na Krasu so namreč izkopali bronasto kupo, staro več kot 2000 let, na kateri je z venetskimi znamenji razločno zapisan slovenski vzklik: »OSTI JAREJ«; danes bi rekli »OSTANI MLAD«. Nobenega mita torej, le na stvarnih in preverljivih virih te-dokaz o naši avtohtonosti. To se je zgodilo v času, ko so naše fante klicali k vojakom v južne kraje - »tja med rodne brate«. Tako je tudi rekrut Matic dobil uradni »poziv« za odhod v šumadijski Kragujevac. Na listu je bilo v «jugos- lovanskem« jeziku natanko našteto, kaj mora vzeti na pot: »kofer« predpisanih razsežnosti, v njem pa to in to. Cisto na koncu pa je pisalo: »i maramice«. »To in to« je Matic še kar dobro razvozlal, le »maramic« si ni znal predstavljati. Povprašal je naokoli, pa mu nihče od domačih ni znal razložiti, kaj bi to bilo. Nazadnje se je teti Tereziji le posvetilo: »Maramice so naramnice. Te ti bodo hlače gor držale, saj veš, da pri vojakih ne delajo oblek po meri.« Tako je Matic v vojaškem kovčku poleg drugega pricijazil tudi »avstržle« in si jih skrbno namestil na vojaške hlače. Nekoliko se mu je čudno zdelo, da so ga bratje iz južnih krajev postrani pogledovali, še posebej, ko je eden izmed njih pripomnil: »Se vidi, da je Slovenac, je nešto ekstra.« Matic pa si tega ni gnal k srcu. Pomilovalno je vračal poglede in si mislil: »Kar posmehujte se, reve balkanske, naj se vidi vaša zaostalost in revščina. Se preprostih hozentregerjev si ne morete privoščiti.« Resnejše opozorilo je Matic dobil naslednje dni, ko si je kapetan prvič ogledal poravnano četo: »Baci to, dovoljan ti je opasač; nije ti toliki stomak,« je ukazal in hlačni nosilci so romali v kovček. Matic še danes rad pokaže naramnice, ki jih je bil kupil za vojaške potrebe namesto žepnega robca. LS prav tako avtohtone besede bah. Besedo jar takoj prepoznamo, saj jo še dokaj pogosto uporabljamo v pomenu mlad, svež, nov, pomladni; na primer: jarca (mlada detelja, mlada kokoš), jarec (mlad koštrun), jaro (pomladansko) žito. Ohranila se je tudi v priimku Jarc, ki ga razumemo kot nasprotje priimku Stare. V zahodnodolenjskem govoru se je ohranila tudi različica jer, torej Jerbahce (tudi Jer-bašce). Samoglasnik e se je že močno izgubil in ga mnogi ne znajo več pravilno izgovoriti. Povsem razločno ga slišimo v besedah jerbas, merca, Jerca in Lebica. Tudi narečni imeni za Ljubljano in Ig ga vsebujeta: prvo je Leblena, drugo pa Jeh. Tako so imeni izgovarjali starejši ljudje v mojem domačem kraju. Drugi del imena, bah, pomeni razlivajočo se vodo. Glasovno in pomensko sorodne besede so trebuh, napuh, izpah in izbruh. Na žalost so izraz povzeli tudi Nemci. Iz bojazni pred germanizacijo je moral, tako kot še dosti drugih izrazov, zapustiti naše knjižno besedišče. Danes je še ohranjen v imenu Ro-ženbah (narečno: Roženpah). Na našem širšem območju se je po srečnem naključju ohranila vsaj ena pomlajevalka z izvirnim imenom. To je znamenita Jarbahca (narečno: Jerbahca ) pod starodavno Goro (narečno: Guro) blizu Turjaka. Pred nekaj stoletji so Turjaški vzpetino preimenovali v Ahac, po svetniku, ki so ga v spomin na zmago pri Sisku umestili v cerkev na Jarbahca ( POMLAJEVALKA), voda s starodavnim in zelo zgovornim imenom.Danes je očitno povsejn zgubila svojo moč. Že velikokrat sem namreč romal k njej, pa ni nič pomagalo. Že od davna si je večina ljudi želela večnega življenja. Ker to ni bilo mogoče, so se trudili, da bi to življenje trajalo čim dlje. Pri tem si kajpak niso želeli le golega žitja in bitja, temveč vseh ugodnosti, ki jih je dajalo življenje na zemlji. Za vse to pa je bil potreben mladostni videz in dobra telesna kondicija. Današnji svet si pomaga s pripomočki za rekreacijo in s pripravki farmacevtske industrije, v davnini pa so bili ljudem dostopni le darovi narave: voda ( muža) in zelišča (ki so tudi vsebovala sokove - mužo). Za večjo prepričljivost so vodam pripisali še božansko moč -postale so svete (šajnate). V zgodnjem krščanstvu so tej vodi rekli žegnana muža. Med posvečenimi vodami so naši naravover-ni predniki častili izvire, ki so pomagali odpravljati več tegob. Taka sta bila po izročilu in- drugih dokazilih Dražanski Trimožnik in Škocjanski Zdravšček. Poznali pa so tudi vode s specifičnimi, na primer pomlajeval-nimi učinki. Pravili so jim Jarbahce. Ime je sestavljeno iz stare domače besede jar in LXXI. REKORD: PLATNA NA VATLE V starih časih navadni ljudje niso imeli kaj prida izbire pri oblačenju. Največkrat so nase nataknili kaj platnenega, volnenega, usnjenega ali kosmatega. V zadnjem primeru je seveda šlo za ceneno domače krzno. Od vsega je bilo kajpak največ platna. Delali so ga iz lanu, po postopku, ki je zahteval veliko pridnosti in potrpljenja. Minilo je že kakih sto let, kar se ljudje ne oblačimo več v platnena oblačila, in nekaj manj, kar ne legamo več v postelje, pregrnje-ne s platnenimi rjuhami. Vendarle tu in tam še vedno najdemo sledove nekoč zelo razširjene domače obrti. Tako sled sem odkril pri Ani Glavič, Požežovi iz Zaboršta pri Šentvidu. Ta še vedno hrani kar čedno zalogo platnenega bla- i. Stkali sta ga pred več kot sto leti njeni teti, ko sta se pripravljali na možitev. Bilo ga je tolikanj, da ga je po zložitvi obeh bal več vatlov ostalo v domači hiši. Tolikšne zaloge domačega platna prav gotovo nima nihče med nami, zato Ani slovesno proglašamo za novo Klasjevo rekorderko. To je že njeno |J drugo priznanje te vrste. Prvega je dobila za 3 pogumno vztrajanje na veliki domačiji, kar je Ežili..,.;; _ ;H pri njenih letih vsega spoštovanja vredno. Za Vatel platna. To je kake štiri metre oboje ji iskreno čestitamo. dolg in približno meter širok trak L S tkanine, zvit z obeh koncev.