jLeto VI., šiev« 35 V Celfu, četrfek dteae 27. marca 1924« Poütnina plsüana v gotoüini. Stane letno 84 Din, mesečr.o 7 Din, za fnozemstvo 240 Din. |J Oglasi se računajo po tarifu. Pri večkratnem oglaSanju popust. Izfiiafa vsaR lorek, četrteK fin &ohoto* UrednfiStvo : StrossnuiVerjeva ul. 5t. 1,1. pritličje. Teles, bb. UpravnfStvo: Strossmayerjevau. št.!, prltličje. Teles. 65. Račun kr. poStnega čekovnega urada št. 10.666. Celjo, due 26. marca 1924. 1*1-01 i mnriborskoinu narodnemu i>lcdališeu, ki se nahaj.-i v ložki finah- eijelni krizi, nastopa organizirano vso to, kar «c imenuje n.emško v naši dr- žavi. Novosadski Deutsches Volks- blatt'- je priobčil iz Maribora inspiri- ran clanek, ki skuša z raznimi zgodo- vinskimj. potvorbami in zavi.janjom prave resniee dokazati javnosti, da jo narodno slovensko gledališče v Mari- bora nemogoče, kor jo pač Maribor bajo nomško tueslo z neniško kulturao preteklostjo. Člauek Deutsches Volks- blatta>< ponatiskuje celjski neinski list. Iz vsega zveni veliko zadoščenje naših rencgatov nad dejstvom, da je radikal- no-tnrška Pašičeva vlada odrekla pri- luerno denarno podporo gledaliseu v našem slovenskcm obmejnoni Maribo- ni. Manjka se samo to, da bi se bil nemski poslanee Schauer na svojem shodu v Marenbergu pred svojimi zve- slimi pohvalil, da je to tudi njegov uspeh, slika bi bila nemara popolnej- ša. Nastopanjo Nemcev v vpraSanju narodnega gledališča v Mariboru pa kaže, kako kvarno se vmešava nemski element v nase kulturne nacionalnc /adore ter sku.su pri teni docela zabri- ,sati nepobitna, dejstvn, da so mesta Maribor, Celjo in Ptuj bila naša. nio- sla neglede na to, Ce je tudi v njih s pomoejo Gradca in Bunaja slovenskiin vcčinam gospodoval redko priseljeni nemški elomeni in bivsi nemski urad- liiski nasilni aparat. Taka je bila res- nica. in te rosnice ne boilo «tajili raz- ni renegati, ki st oje dancs prav tako v službi tisto velenemško idejc, kakor so stali tedaj, ko smo bili ini brezpravni njih hlapci in so bili bratje Si-bi v njih jeziku in mišljcnju samo razbojniki, fatovi in svinje! Tudi na teni no spre- minja prav nie dcjstvo, ako se dunes razni mogotei, renegatski in nemški, dobrikajo Srbstvu in ga skušajo slepiti in varati. Mi štajerski Slovenci smo živeli v težki naeionalni, kulturni in poüticni odvisnosti od Bunaja in Grad- ca tako dolgo, da je mnogokje za našo samobünost bila /.o dvanajsta ura, bili Ernest l.vyouve: Pimmova uoga. Bil sein star deset let; hodil sem v kolegij. Vsak pondeljek sein prinesel od doma petnajst soldov, kar je bilo zarue velika svota; s torn je bil plačan zajutrek, kajti v kolegiju so nain daja- li saino po en kos suhega kruha. Nek pondeljek, ko sem prišel od doma, vidim nekega sošolca (sporni- njam se še, da se je imenoval Couture), držeeega v roki veliko puranovo nogo. Takoj, ko me je zagledal, mi je za- klical: >PHdi gledat, pridi!« Pritekel sem: z obema rokama je držal zgornji del nogc in na vsak gibljaj desnico so se stirji prsti puranovo nogc odpirali in sklepali, kakor prsti človeške roke. Silno sem se zaeudil in bil sem ves Iz sebe. Kako se more ta. mrtva noga gi- bati? Kako jo more on tako premikati? Vsakokrat ko so so prsti odpirali in sklepali, se mi je zdelo, da vidim pri- kazen. Mislil sem, da so godi čudež. Ko je moj sokoIoc videl, da je moje obeudo- vanje doseglo vrhunoc — bil io namreC smo koj za Koroško na vrsli. Zato je danes za nas vsako kulturno in poli- tično vpi-ašanje, ki se tiče naše pokrn- jine, eminentno nacionaluo vprašanje, ki mora biti tako razumevano in ol)- ravnavano pri uas doma, v Ljubljani in v l>eogradu. Iv vsem tem vpraSa- njem spnda pri nas ludi vprasanje mariborskega narodnega gledališča in vprasanje celj.skega gleclali.šča, ki sp tako zelo po/ablja kot da ga ui nikdar bilo in da ga ni. In vendar so to sve- tišca in žarišča nažo kulture, svetišca, našega narodnega jezika, ki so pokli- cana, da. kot pomladansko solnce ogre- jejo mrlve du.se naisega naroda in dajo novega /ivljonja, novega custvovanja, ki 11*3 bo vismerjeno |iroti severn, ki bo iiilelo v svojih dusali proti osrcju nase domovine. proli Beogradu, odkoder niiin je došlo tudi nase osvobojenje. Nemstvo in renegatstvo se je ])ivi ca.s po prevratu navidezno znašlo v svojo mu odmerjeno vlogo, da je tako ostalo, bi bil pri nas lahko mir in raz- mere, koje bi ne bile neugodne za no- benega' treznega pravega Nemca, ki iioče, dasi nam tuj po krvi in rodn, ži, veti in delati med nami. Mi nočemo na- silno Nerncev prelvarjati v Slovence, kakor so stolcljrt pocenjali z nami Nemci, mi pa ne morenio trpeti, da lo maloštovilno razskropljeno Nemštvo, ki ga tvoii trgovski, industrijski in de- lonin, (ibrtni stau nastopa proti. nam organizivano boi-beno in da si i.šce svoje politicne opore v onih nasih za- slepljenih in awslrijsko orientiranili ljndeh, ki jih je nekdaj neinski avstrij- ski liabs))iirp;ovski sistem nalovil v .Ss:hulvereinske solo in jih pokupil kot janičarje nase krvi. da izdajajo rodno rnalei'" in pobijajo rodiiega brata. Tu na tej točki smo se bili z Nemštvom nekdaj na življonje in smrl, in tu se srecavanio zopet danes s politikujoči- mi. Nemci in jijih renegatskim prive- skom. Tu ne more biti najmanjsegn popušcanja, kor noben narod na svetu ne bo irpel in mirno gledal, da se tuje- rodei, ki mod njitii in od njega zivijo, vmešavajo v življenje dr/.avnega nnro- da in skiiša.jo maujrazvit in manjza- veclon del tega naroda organizirati v smeri, ki je proUnarodna in v smeri, ki je velenemčka in na nasih tleh pro- tidrz.ivna. V kolikor smo mi obmejni Slovenci bili na.pram našiiu Nemceiu ia odpadnikom doslej premehki in prevec popust'lji\ i, se je to že mašče- valo in se niašcuj(> dnevno nad nami. Ljubljana tudi ni kazala za nas |u'a- vega umevanja, Bcograd naravivo se inauj, ker ^1 danes ne pozna položaja, ¦pri nas in. ne pozna elementa, ki ga je hi-.'d nas vselit nekdaj Berlin in Thinaj kot pijonirsko borbono četo za svoje neinsko prodimnje in osvajanje slo- \anske.ua juga proti morju. Skozi clol- ga desetlelJM smo stali mi stajorski Slovenci v ognju liajljutcjsih narod- nostnih bojev. onih, ki so na naših tleh gradili utrdbe Süd marke in Schul ver- (>ina in onih nasih, ki so iz bojev kot bivzčaslni uskoki dc/TJ'lirali za varno obzidje teh nemskih ulrdb, ne bomo danes pardonirnli in ž njimi debati- rali, kaj je prav in kaj ni prav. Kdor izmed nas Slovenccv si želi tega, naj gre med naše bralo v Avstrijo debati- rat, kaj jt; kullura in kaj je pravien, pa bo kmalu videl in obculil slaro av- ritrijsko nenisko kulturo in neinsko oravico. starejši in bolj |)rebrisan — je vtaknil cudno stvar v žep in odšel. Tudi jaz sem odšel, toda bil sem ves zamisljen in vedno sem videl pred oemi gibajoco se nogo kot kako vizijo. .. Mislil sem si: »Ce bi dobil nogo, bi kmalu našel skrivnost, da bi se gibala. Couture vendar ne eara. In ... kakšno veselje bi to bilo!" . . . Nisom se mogel več pre- niagovati, tekel sem za sošolcem . . . 9 Oaj mi nogo«, sem mu rekel s prose- cim. glasom, »prosim te!« "— »Kaj, nogo? . . . Da bi ti dal nogo? . . . T/i born kmalu pokazal!« Ker se je branil, Je ras 11 o moje poželjenje. — ^>Ti mi je te- daj nc das? . ..« — »Ne!« — »Pa bo- di;. .. prodaj ini jo!« — »Da bi ti jo prodalV Koliko das zanjo?« — Začel sem šteti na. dim svojega žepa denar za tekoči tedon ... —- »Pet soldov ti dam!« — »Pet soldov? . .. Za tako no- go kot je ta-le? AH se norčuješ iz mc- nc?« Vzel je iz žepa dragoceno stvar in zaed zopet gibati s puranovimi pr- sti; jaz pa sem bolj in bolj želel imoti to igraco. — »Pa naj 139, plačam ti de- set soldov.« — ; Deset soldov!«, je rekel zanicljivo . . . :'PO.v;lej vendar!« In stir.fe prsti so se sklepali in zaklepall Obrtniško zborovanje v Ptuju. l'luj, (hu; 2:1. marca 11)24. I Janes se je htkaj vršilo od »Zvczc južnoštajerskih obvlnih zadrug v Ce- lju< sklicano obrtnisko zborovanje, ki je poteklo nad vse prieakovanje lepo. Üogodck je ceuiti tem višje, ker je io bilo prvo zboroveinjo slovenskega obrt- ni.sl.va v nasem mestu, kjer se je stari noauški duh has med obrtništvo tako zajt.'del kakor nikjer drugje. Nemšku- larstvo, katero tvori še danes veliko vecino med obrlnistvom bivisega Orni- govega pasalika, se je do danes čutilo še vsomogočno v mnonju, da se brez njega ali proti i.jemu v Ptuju no more delati. Sijajni potek zborovanja, kate- remu so neiii.ški in nemeurski obrtniki napovedali izvrsl.no organiziran boj- kot, hodo marsikaterega zaslepljenc.i lu koneno sem rekel ves tresoč se^. . . .vkoliko pa vendar hočeš?« — 'Stirideset soldov ali pa nie!« — »Sti- i'ideset soldov* sem vzkliknil, »štiri- deset soldov! Skoraj tri tedne born moral biti brez zajtrka! To je provoč!« a Pa nie, ineni je tudi prav!« Puranovu noga je izginila v pri- jateljov žep, üi zopet je odsel. Todu jaz sem tekel za njim! — »Petnajst soldov ti dam!/ — »Štirideset, pravim!« — »üvajsel!« --¦ ^tirideset!« — >Petin- dvajsel!« -¦• Štirideset!« . . . Oh, la prosnoii Couture! Kakšne uspehe bi lahko imei v življenju, ko jo vendar tako ilobro poznal cloveško naravo! — Mislil sein na nogo, toda. kadar sem se sponmil štiridesetih soldov, se je nekaj v meni protivilo temu kupu. To- da, v teku dvoh minut sem izgubil vso razsoduost. •—• »Pa naj bo«, sem dejal, -stirideset soldov. Daj mi nogo!« — 'Uaj mi vrvio denar«, je odgovortt Couture. Dal mud mu lM'Inaj.si. sol(Jo\, ka- tore sem imel, za ostanek pa sem mo- ral dati potrdilo. .. Oh, ta razbojnik! Že s trinajstimi leti je vedel, kako Je treba kupčevati. Koiieno je privlekel dovedol do prepričanja, da jo (udi pvi nas odklenkalo tistemu umetnemTt nemštvu, ki ga je zloglasni ^Štajerc* ])od bivšim avstrijskim režimom vzgo- jil v tako veliki meri. Navdušeno se priflruzujo ves slovenski Ptuj lepi in umestni izjavi, ki jo je izrekel zastop- nik obrlno oblayti na naslov zadružno zveze kot zahvalo za prireditev shoda z željo, da, bi shod blagodejno vplival lui obrtniski pokrot in tudi v ptujskem okraju dviguil .staiiovsko zavest in vc- selje do živarfnejsega dela za blagor stanu, naroda in dr/ave. Dvorana. Narodnega doma je bila ob doloceni \iri nabito polna. Došlo je obi'tniistvo iz cel.iskega, ljutomerskega, mariborskega in slovenjgraškega 0- kraja, j)osebno mnogoštevilno pa so se zbrali slovejiski obrtniki iz mesta Ptu- ja in sirsega piujskega okraja. Nem- ski obrtniki so popolnoma izostali in se nili niso si-amovaili ocitno agitirati proti strogo stanovski prireditvi. Prav je tako: suio vsaj bolje videli, kdo jti nas in kdo ni na.s, prostora za več zbo- rovalcev pa itak ni bilo. Videli smo v svoji sredini zopet naše znane obrtni- ske prvoboritelje Hebeka, Zadravca, Novaka, Volka i. dr. (lastno je bilo za- stopano Slovensko obrtno društvo v Mariboru s predsednikom g. Džamo- njo. V zaslopsivu velikega župana je shodu prisostvoval okrajni glavar ptujski g. dr. Pirkmajer, za financno delogacijo predstojnik davene okrajno oblasti daveni .svetnik g. Perne, za za- druzno nadzornišfvo komisar g. Za- lo/nik, za. okrajni zastop ptujski vlart- ni. komisar g. Breiičič, za Zvozo gostil- ničar.skih /adrug v (Jolju nacelnik g. l»ožič. Lepo slevilo znanih narodnih borcev iz Ptuja in bliznje okolicc se je udelczilo shoda, katerega je vodil zve- zni nacelnik g. Kebek. Več neudeleže- nih obrtniskih organizacij je zbor po- zdravilo pismeno ali brzojavno. Prvi povočovalec davčni nadupra- vitelj v pok. g. Otmar Meglič iz Mari- bora je razpravljal 0 predmetu »davt- v.a bremena in obiiniMvo«. Našteval in obrazloži] je vse Aažnejše davke, ki bretnenijo na obrlnišlvu: pridobnino, poslovno-jiromelni davek, dohodarino, invalidski davek, najmarino, omenjal j)ri vsaki vrsti davka najznacilnejSe krutosti in pokazal pota, kako bi bilo mogoce največje krivice odstraniti. Dobro jo'ueinkoval njegov poziv, naj so obrtaištvo v večji meri kakor doslej zavoda svoje pravico pri volitvah v davcih1 cenilne konjisije. Izvajanja so to drago stvar iz žepa in rekel: >Tako, tu jo imaš!« — Vrgcl sem se uanjo! ... In re«, kakor sem si mislil, v tronutku sem spoznal skrivnost: vlekel sem za kito, tako kakor je to delal Couture. Ddn'v dve niinuti me je ta stvar strašno ra?:- veseljevala, čez dve minuti malo manj, čez tri minute me ni skoro nič vec ve- selila; čez štiri minute me ni prav ni? vec veselila; vlekel pa sem se vedno. ker sem hotel imeti kaj koristi od pla- canega dennrja. Toda razoearanjo sc me je lotevalo. Kmalu sem postal ža- losten, nato mi je bilo strasno žal, in spomnil sem se, da bom tri tedne jedcT snh kruh; koncno sem prišel do pre- pricanja, da, sem grozno neumen. Vso to je rodilo obup, pa tudi jezen sem postajal .... Po desetih minutah sem pograbil jezno ono puranovo nogo, pred met svoje ljubezni, ter jo vrgel tja doli za zid. da bi bil gotov, da mi ne pride nikdar več pred oči! . . . Spomin na ta dogodek mi je po- znojo veckraf ])risol na urn, in veckrat sem spoznal, da sem veasih še vedno nekak olrok s imranovo nogo. — Stran 2 NOVA DOB A Štev. 35. bila skozinskoz strokovnjaška; preda- vatelj je la sam na sebi težaven in no- pop ularen razpravni predmet obdelal v tako poljudni in pregledni obliki, da mn je mogol z razuinevanjem slediti tudi liajpriproslejsi rokodelec, in so mu zborovalci izrazili svojo zahvalo z živahnim aplavzom. Sledeei poročeval# gv Jakob Volk, obrtnik iz Soslanjap jb" govoril o »krc- ditn niahsja obrlrtika«, orisal veliko težkoee, s katerimi kg iiiia boriti obrl- nistvo radi poinanjkanja denarnih sredstov, grajal naravnosl nečuveno malomarnost vlade napram domacim produktivnim stanovom in na dobrem primeru iz domaeega kraja pokazal najizdatnejši način obrtniške samo- pomoci. Ta zelo pouecn in stvaren re- ferat se objavi v obrtniškem stanov- bkem glasilii. Jv trotji točki »delavttko zavarotm- n-je«- je predaval tajnik Trgovske in obrtniske zbornice g\ dr. Ivan Pless iz Ljubljane. Razvil je historijat razvöja socijalne zakonodaje in pregledno ob- razložil današnji vistroj delavske bol- niške in nezgodne zavarovalnice. Na podlagi avtenticnih stevilcnih podal- kov je naveclel višino letnih dohodkov zavarovalnice in z zavarovalnimi prl- spevki pov/roeenega zvišanja produk- cijskih stroškov. povdarjal glavne hi- be sedanjega zavarovalnoga sistema, sosebno mnogo previsoke režijske iz- clatke ljubljanskoga okrožnega urada tor nujno potrebo temeljjtega razčišee- rija in reorganizacije. Poroeilo jo bilo izvanredno zanimivo in temeljito. Koneno je govoril g. Ivan Rebek \z Colja k predmetu »delovni čas«. Po primcrjanju naše valute in produkcijo x ono drngih držav, slikanju delovnib razmer v Rusiji, Svici, Nemčiji in Ameriki jo pri šol do zaključka, da Je lek za ozdravljenje našega narodnega gospodarstva, za odpravo draginje In zboljsanje materijolnega položaja na- sih delovnili slojev iskati odino v svo- bodi dela ali vsaj znatnom podaljšanju dolovnega časa. Tudi to zanimivo po- rocilo bo objavljeno v obrtniškem sta- novskem glasilu. Debata je bila zelo stvarna in jo dokazovala, kako pazno so sledili zbo- rovaici posameznim reforatom. Ude- ležili so se debate gg. Božič, Brenčič, dr. Brumen, Čuček, Džamonja, Ku- merc, Novak, Sagadin, Volk, Zadra- vec in drugi. Soglasno so bile sprejete resolucije, katere objavi mo v cni prl- hodnjih številk našega lista. Splošnemu obrtniškemu zborova- nju je sledila ob 2. uri popoldne usta- novilev Obrlneija dr-ustva v Plnju. Sprejcla so se druslvcna pravila, ki jih predloži oblasti v potrclitev priprav- ljalni odbor z u. .Jos. Berličem na če- lii. Pruštvu je takoj pristopilo nad 40 clanov. Ustanovilov to prepolrebne or- ganizaoije s posebnim zadoščenjem pozdravlja vsa postcna javnost, ker Je z drustvom vendar enkrat ustvarjen iorum. prod katerim bo si oven ski pri- vrednik v Ptuju mogel z uspeboin iska- ti zaslombe in zasčite. Danes je za slovenski Ptuj storjen velik korak naprej. — Tega se ve- selimo vsi. To je tudi prirediteljem shoda najlep.se zadostilo za njihov trnd in stroške. Gledališče. Repertonr: 2ft. marca, sobota: *Vzgojitclj Lano- vee<. Dijaška. Začetek ob 16. nri. JOS. KRAJ. ORQANIZACIJA JDS ZA MESTO CHIJE ima redne sestanke vsako sredo oi) 8. uri zvečer v rudeči. sobi Narodnega doma. KRAJ. ORGANIZACIJA JDS ZA CEUK-OKOLICO jc imela dne 25. tm. svoj cetrti scstanek pri g. A. Faza- rincu na Ostrožnem. Mnogobrojni ob- isk jo pokazal, da so tudi v torn dolu našo okolico zbnja zavest, da je treba obracunati z razninii lokalnimi stran- kami in strančieami ter vspostaviti enotno, niocno in veliko demokratsko ialango. Zopet so je priglasilo nopri- čakovano lepo stcvilo našib somišlje- nikov; uspeh jo bil popoln. Krajevna organizacija nadaljuje svoje delo in bo prirediJa v kratkem v raznib krajili Tečja prodavanja o zemljiški knjigi, davkih, taksah itd.. ki so potrebna, da so naše ljudstvo natančneje seznani z ustrojem nasie upravo. Priliodnji se- stanok objavimo i»ravocasno. Politične vesfi. KA])"iC';EVCI PIUHLl V PAHLA- MENT. Jjan 2i: tm. je bil v Beogradu ominentno politične važnosti. Skup- seinska dvorana jc bila nabito polna. Diploma!ska loža jo bila zasedena že ob 10. uri. Na galerijah se jo gnetlo radovodnega obcinstva. Radičovo po- slance so .sprejeli na kolodvoru člani doniokratskoga, jugoslovanskega in imislimanskega kluba. Ko so vslopiii Radicevci v narodno skuj^šrino, so bili zelo simpatično pozdravljeni. Ob 11. uri je polo/.ilo 1G Radičevcev prisego. Ob tej priliki jo imel Ljuba Jovanovič n ago vor, na katei'ega sta odgovorila dr. Korosec in dr. Spabo. Ministrskega prodsednika so o tern takoj ini'ormira- li, nakar je bila za kratek čas seja pre- kinjena. Pasir so jo podal na dvor, kjor je izroc'il kralju deinisijo. Nato se jo vrnil v narodno skupščino in izro- čil pjsino prodsedniku skupštMne, v katerem jo podal njogov kabinet demi- sijo. Ljuba Jovanovic je bil pozvan na (Ivor, kjor je porocal kralju o položa- ju. Kralj ]e popoldne na nasvet Jova- novie'a poklical zopet Pašica na dvor in mu povoril man da t za sestavo vlade. RAZGOVORI OPOZIGIJE. Sefi opozioijo so dobili v ])ondeljek pop. od Pašiča pismo, v katerem jim javlja, da je ])oJal ostavko in prejel od kralja mandat za sestavo nove vlade v svrho podaljšanja dela v skupsčini. Vabi jih na razgovor, ali jo na podlagi vidov- dan.jke ustave in državnega edinstva lnogočo skupno delo. Onozicijonalni blok jo imel nato od 17. do 18. uro sejo, na katori se je razpravljalo o Pašicevi ponudbi. Sklenilo se jo, da se ponudba odbijo. Radicevci so pristali na to, da bodo v slučaju, da provzame blok vla- do, glasovali za proracun. 1'odpred- sodnik IsHSS dr. Maček jo izjavil, da jo dobil Pašič nopravilnim potom man- dat za sostavo vlade, ker jo prodvsoduik skupšcino Ljuba Jovanovic krono na- pacno ijiformirai o položaju. Tudi Pa- šic no bo inogel sam sestaviti vlado, ker bi imel blok s svojimi rezervami vedno vcrino. Ostali Radičevski po- slanci prod končno rešitvijo krize naj- brž še no bodo prišli v Beograd. OT'OZICLTA SE NO(V:E POGAJA- TI S PAŠICEM. Pašič jo začel razgo- vore s soli raznih političnihh skupin zaradi stvoritve koalicijsko vlado. Dno 25. tm. je prisel k Pašicu Davidovič. Na Pamčevo vprasonjo, zakaj niso pn- šli tudi ostali šefi opozicije, je odgovo- ril Davidovio, da ]v blok edinstvena skupina, v katere imonu je prišel on sam. Pašič so je r.ačudil, da more Da- vidovic sodelovati z elementi, ki so v državnem oziru nezanesljivi. Davido- vič je v imenu celokupnega bloka izja- vil, da no more sodelovati v novi vladi. Šeh opozitMJe so zaprosili avdijonco pri kralju, ki je povabil poslance na dvor. POL1T1(v:N1 POLOŽAJ. Pašic jo povabil v torok, dne 25. tm. k sebi Pri- bicevi<:a. Po sestanku je Pribioevic iz- javil, da je Pasii'u na njegovo vpraša- nje o notranjopolitičnem položaju od- govoril, da je proti vladi opozicijskoga bloka in da bo obvrsiil o tern domokrat- ski klub. I'oudarja so, da Pribicevk'e- va skupina ne bo oviiala normalnega razvoja krizo. Prit-akuje se, da bo vr- nil Pasio mandat v:\ sestavo vlade, na- kar bo krona povorila s tern Davidovi- ca. Zemljoradniki in socijalisti so skle- nili, da ne bodo podpirali nobene vla- do. Radio zahtova, da, nova vlada ta- koj razpise volitve. OHNOŠAJr Z P.OLGARTJO SE l,<)L.,rLA.10. Na fie}] bolgarsken par- laivicntarnr-ga odbora za zunanj»! ^a- dovo 24. tm. je podal zunanji minislor Kalkov svoj ekspozo. Naglašal jo, da so se odnošaji mod Bolgarijo in Jugo- slavijo zadnje dni izboljšali. Izjavil jo tudi, da bo bolgarska vlada nadaljeva- la svojo dosedanjo politiko v prepri- canju, da postane razmer je mod obo- ma državama popolnoma zdravo. JUnOSLAVIJASE POGAJA Z AMER1K0 RADI DOLGA. Državni tajnik Just je sprcjel v Newyorku ju- goslovansko deputaoijo, ki je dospola v Ameriko, da bi se dogovorila o konso- lidaciji jugoslovanskega dolga Zdru- ženim državam. DOGOVORI ZA UREJEVANJE ODNOÖAJEV REKE. Italijansko - ju- goslovanska koniisija jo sprejela dogo- vor gledo luke Thaon do Revel, ki jo je Jugoslavia vzela v najem za dobo 50 lot. Upostavila so bo tudi telesonska zvoza med Susakom in Roko tor Reko in Zagrebom. PROKLAMAC1JA GRŠKE RE- PUBLIKl'i. Grška narodna skui>ščina je sklenihi ua seji 25. tm. odstranilov dinastije Gliick.sburg in ustanovitev repubJiko. Zbornica je izrokla vladi za- upnico z 259 proli 3 glasovom. Mini- strski predsodnik Pa])anastasiu jo ob- razložil v kratkili potezah program vlade. Republika bo zasigurala Ijud- Ktvn svobodo in suvoreniteto. Preeital jo rosolucijo, v katori so izreka takojiš- nja odstranitov dinastijo in proglaša Grsko za noodvisno republiko. Clanom dinastije je povratek na1 Grško prepo- vodan in posestva zaplenjena. Repu- blikanoi bodo upeljali senat, pro- porcijonaluo volilno pravico in doeon- tralizacijo upravo. Vlada bo skrbcla za dobrc odnošajo z velesilami in najpri- srcnojso razmorjo v Jugoslav!jo in Ru- in urii jo. PEHZLISKI ŠAR ODSTAVLJEN. »Daily Mail< javlja i/ Teherana, da je Parlament po burni debati, med kate- ro jo dolala modklico galorija. za dina- stijo, sklenil da so proklainao.ija re- piiblike odgodi. Sklcujlo pa se jo, šaha odstaviti in poklieati njogovega sina na ])restol. KFUZA NA TURŠKEM. Angor- ski parlament jo odldonil olon ustave, ))o katerem ima predsodnik pravico skupščino ra/.pustiti. Vsled toga je ra- c'unati z odstopom viade in razpustom parlamenta. SESTANEK ]JOINGAREJA TN MACDONALDA. Poincaro in Macdo- nald so sostaneta v l^arizu, kakor hi- tro bo izdolauo poročilo komisije stro- kovnjakov. Razgovori so bodo tikali samo izvodbo pi'edlogov, ki jih bo sta- vila koniisija strokovnjakov. Izglodi za francosko-angloški sporazum so ugodni. T(1ranoija bo zahtovala lo ga- vanciijo za svojo varnost. Celjskc novice. MtiSTNO GLEBALIŠČE. Operc- ta »Mamzello Nittouche« je na praznik 25. mama sedmič napolnila gledališče. GLASBENA MATICA V CKLJU uljudno vabi vso ljubitelje inštrumon- talne glasbe k sestanku v nedeljo, dno 30. tm. ob 10. uri dopoldne (Slomškov trg 10), kjer se vrši obenem prva vaja za yodtilui orkesier. Kdor se čuti spo- sobnoga, da labko sodolujo pri tern or- kostrn (1. ali 11. gosli, vijola, colo in bas), naj se sestanka po možnosti ndeleži ali pismonim potom prijavl ravnateljrftvu k vajam, katerih namen je, resna gojitev kotuorne glasbo. Or- koster vodi g. ravnalolj Sancin. Redne vaje se bodo ob.iavile potom časopisja in v soli Glasb. Mat ice na orni deski. OSET3NA VEST, Dosedanji upra- vitelj invalidskega doma v Celju gosp. Ivo Metlika zapusča svoje službono niesto ter odhaja kot upravitolj na drž. zavod slepeev v Kočovje. G. Ivo Met- lika si jo v rnzmcroma kratki dobi bi- A'anja x Gelju, kainor jo dosel iz Ljub- ljane, ])i"idobil v vseh narodnih krotdh nasega meščanstva s svojim ljubozni- vim in korekhiim nastopom vsesplosno priljubljenost in spo.stovanje. Imel je za zavod, kojega je vodil, in za nesreč- iie vojno žrtvo pohio umovanie in pol- no ljubozni. T^il jo elan in odliren de- lavee v roljskib narodno - kultnrnih drustvili, ki izgubijo ž njim dobro^a delavea, naso narodno vrste izcrnbijo v njem odloonega in znae.ajnocra na- prodnoi-a moža. Želimo mu na njotro- vem r.overn službenoin mestu in v no- vern delokrouu na.ibol.isih uspehov! DRŽ. KRAJ ZAŠČITA DKCE IN MT.ADJNE V CELJU se naiprisrč- neje zahva.ljuje Coljski posovlniei. ki ji je naklonila volikodusen dar 1.500 dinarjev iz zneska, katerega je darova- la v spomin 80-letnice svojeora' T>rM- sednika cr. dr. Josipa Serneea, orlvet- nika v Celju. Naj bi jo tudi slrn0lEP8vvAT,wt- NEGA IN TlJJSKO-PRGMVTNViA DRUSTVA V CELJU< se vrsi v sobo- !o, dne 5. npnla 192-1 ob 20. nri v ru- (looi sobi Narodnega doma v Celju z obir-a.jnim dnevnlm redom. Cebi ob do- ločeni uri ne bilo zadostno šlevilo na- vzočih, se vrsi pol ure kasneje obeni,. zbor, ki jo sklepCen pri vsakom štovilu navzočih. SOK0LSKO DRUS'IVO V CELJU priredi v soboto 20. tm. javno preda- vanje. Prodava prof. Josip Joras iz JLjubljanc o"*L'niiltii čet Albanijo lefn J915*. Predavanje se vrši v mali dvo- rani Narodnega doma ob 20. uri. WENOVÄSJE V CEN1LNO KO- MISIJ0. Za politični okraj Colje (oko- lica) jo imenoval delegat ministrstva finane dr. K. Savnik za clane cenilne komisije • Ivan a Habjana, mesarja, posestnika in gostilničaija, Smarje pri Jeiwah; Jakoba Kleucvska, strojnika, Trbovlje; iJominika Bezcnška star., Straziea st. 24,, obe. Frankolovo, in Konrada Elsbaclierja, trgovca, Lasko 29; za munostnike: Franca Oseta, tr- Kovca, Vransko 09; Konrada Golo- granca, slavbenika, Gaberje 51 in An- tona Fazarinca, gostilniearja in po- sestnika, Ostrožno <\ti. NOČNO LICKARNIŠKO SLUŽBO ima ta leden lekarna »Pri Križiu na Cankarjevi cesti. UMRLA Ji: bisuhi Kohar. dolgo- lotna prodajalka sadjji na Glavnom truii. N. x in. p.! IZPREll CELJSKEGA OKROZ- NEGA SOUlSCA. Poročali smo žo, da je Ana Zidar, služkinja pri hotelirjii Juvanoiru na Zidanem mostu, izmak- nila svojemu gospodarju 5000 Din. Ko je bila sole par dni v sluzbi je izmak- nila bankovoe iz blagajne v spalniei. Nakupiia. si je novo obleko in več dru- gih stvari. Radi talvine. ki jo je kmalu priznala, jo bila obsojena na dva me- seca jeoe. — Martin Golob iz Blatnega vrha, okraj Lasko, je prestrigel v go- zdu noki svoji znanki pot in ker jo ni. mogel pregovoi'iti. je uporabil silo. Na- padena se je branila in klicala na po- moo, nakar je Golob zbožal. Sodišee ga jo obsodilo na 2 nieseca poostrenega zapora. NA VÖERAJ&NJf VSAKOLET- Nl SREDPOSTNl Ž1V1NJSKI SE- JEM na Teliarjih jo biio prignanje iz- l'cdno veliko zivine. Kupcija je bila preeej živahria. Voli so sc plačevali po 12.50—13 Pin za kg živo teže; cena- kravam je bila precej nižja. V sploš- nem se je opazilo nazadovanje cen go- veji živini — ne obe'utimo pa so tega v naših lnesnioali. DEL0VNI RED ,m dclavcc celjske mestue eleldrarne. Vsak delavoc je dolžan delo, ki se mu odkaže od obj'atovodstva, izvrsiti brez vsakega ugovora in se inora po vsakem koneanem delu takoj javiti obratovodstvu radi prejema novih na- roeil. Dolavna naroeila, ki so se tekom dotičnega dneva dovršila, se inora od- dati najpoznejo priliodnji dan ob 8. uri obratovodstvu >s poroeilom o izvr- šitvi. Vsak dolavoc si mora bili v svesti, da je izplaeana mezda vedno proti- vrednost resnično izvršenega dela. Vsled toga je za točno izplačano in polno mezdo vsak delavec: dolžan delati dobro in vestno ter najmarljive- je izrabiti delovni čas v korist mestne elektrarne. 7. Poroslvo delavea. Vsak delavec jamoi s svojiin za- služkom 7.a izroeeno mu oroilje in ma- tori jal. Vsak dostojen delavec bo rav- nal z gospodarjevo las.tnino ravno ta- ko vareno in štedljivo, kot s svojo osebno lastnino. Vsak delavoc jainči s svojim za- služkom za pravilno in strokovno iz- vršitev njemu naročenih del na ta na- čin, da brezplacno in temeljito odpra- vi nedostatke, nastale vsled dokazano površne izvedbe dela. 8. Posh wan je z materijalom. Materijal se izdaje vsak dan od 8. do 13. ure. Dobava materijala wed delovniM vmom naj se po možnosti opus&i. V materijalno skladisce se smo iti le v svrho zahtovo oziroina vr- nitve materijala. Zadrževanje v skla- dišcu preko potrebnega časa je prepo- vedano. V svrho dobavo materijala je neobhodno potrobor. pismon izkaz (na- kazilo obratovqd^tva, delovni nalog), na podlagi katerega se sme izdati ma- terijal. Samolastno si jemati materi- jal je slrogo prepovedano. Za splošno v»porabo določeni in v varstvu skladišcnika so nahajajoci de- lovni pripomoriki Oestve, ])lozalke, gu- mijasto rokavice, posebno orodje itd.) izdaja po potrebi skladiščnik ter se morajo očiščeni istemu vrniti nepo- Štev. 35 N OVA D 0 B A < Stran 3 nredno po koneanem delu. Delavci so «J-olžni skladiščniku oddati ves od dela ¦preostali delavni materijal in odmon- tirani materijal, tudi ro bi bil pokvar- jen. Pridrževanje tega materijala, bo- dlsi da je last elektrarne, bodjsi da je preostal od . strank," se sinaira za tat- vino. 0. Osobju- mestne elektrarne je pre- povedano izvrŠiti priključitve na clek- iričen tok brez pismcnega naroč-ila obralovodstva ali pa. izvesti lako spre- membe na inslalacijah, ki omogočajo strankam odvzoinanje toka iz mestne- ga omrežja (n. pr. z vtikalnimi kon- tak'ti). Z brozpogojnim odpustom iz slu- žbe sy kaziiuje ludi vsak na instalaei- je, dobavo toka, zaračunjenje toka itd. se Tianašajoei sporazum delavca s ^trankami, ki ]e v škodo ali ima na- men oskodovali mestno elektrarno. 70. Izre.dni doijodki in prijavna doU- nost nshifüencev. Dozna dolavee nied dolüvuiin ča- ,soin ali izven istega o dogodkih ali okolnostih, ki povzročajo ali zamo- rejo povzročiti. nevarnost bodisi za vlektvie.no napravo ali za zgradbe all osebe, je dolžan to kar najhitreje pri- javiti obratovod.slvu, v nujnih slučajih pa takoj in v toliki meri odpomotvi, da je vsaj začasno vsaka novarnost od- stranjena. V takih slueajih je tudi vsak delaveo dolžau takoj priskočiti svojim lovarišem na ponioč. K § .11. Ravno- lako jü dolžan vsak nameše.enec elek- trarne javiti vodstvu elektrarne vsako izpremembo ali novo napravo na in- .•stalaciji ali vodn ali sploh na omrež- ju, bodisi, da jo nastala sama, bodisi, da je povzroeena po strankab, negledc na to, če je za isto /aznal v izvrševanju svoje službe ali i/.von iste. KIN') GABERJK. Petek 28., so- "boiH 29 in ncdolja 30. maroa: »Pari- ska ptiaai*. Sokolstvo. (jILAVNA SKUVŠČINA JUÜOSLOV. SOKOLSKEGA SAVEZA se jc vrSila v nodeljo, dne 23. tin. ob pol* 10. uri v dvoiani Kazine v Ljub- Ijani. Otvoril jo je mesto odstopivšega staroste dr. VI. llavniharja njegov na- mestnik br. Eng. Gangl. Zastopanih je hilo od 25 sok. žnp 22, ki so poslale 79 deleg itov. Navzočih je bilo tudi 14 čla- ¦nor'savozneira starešinstva. Brzojavke so SG odposlale Nj. Vel. kralju Ale- ksandru, predsedniku ČSR dr. Masa- ryku in Češki Obci Sokolski, kar jc iz- zvalo burno odobravanje. Br. E. Gangl se je spomnil sokolskih delavcev-jubi- lantov br. dr. Murnika, Šulceja, Voji- noviča in Kajzelja. Zahvalil se je časo- pisjn za podporo pri širjenju sokolsko ideje in so v iskrenih besedab spomnil jioodrešene domovinc. Nato je prcvzel predsodstvo namestnik staroste brat Paunkovi-i iz Boograda. Odobril se je .poslovnik za glavno skupščino. Brat H<3iimor i/. Zagreba jg nato pozdravil "br. Gangla m mu med viharnim odo- bravanjern v imenu skupščine čestital k njegovi lanski 5()-lotnici. V iinenu tehnUlnega odbora je poročal br. Am- brožič. Preds. bv. Paunkovic jo nazna- nil da je dosedanji zavezni načelnik br.' dr. Murnik oclstopil. Sklene se, da sc mu v-znak priznanja pokloni ob pri- liki njogovo 50-letmce T)olinarjeva pla- kela. Nato so poročali posainezni f unk- cijonarji o sokolskem delovanju m prcdlagali nekatere izpremombe, ki jin jo skup.ščina soglasno odobrila. B1>a^ tajnik dr. .Fux je ])rečital sledečo, z o#obravanjeni sprojeto resolucijo: >Vse članstvo opozarjamo ponovno na rcsolucije skupiščin, ki se tičojo po- Jitike in Sokolstva. Dogodki zadnjib meseeov v Sokolslvu in v političnom živijenju pa jasno kažejo da se od no- katerih strani vsiljuje Sokolstvu poli- tika ter se Sokolstvo ponovno vlaci v politic-iiili časo])isih v čisto pohtične spore. ])ologati odlofno zavracajo vsak tak poizkns vnasanja politike v bokol- stvo ter pozivljajo starešinstvo, cla sto- ji pazno na straži za obran'lbo sokol- skih nacel, ki. so no smejo v nobenem slučaju izrabljati v nikakoršne politic- ae svrbo.« Pri volitvah je bil izvoljen za sta- rosto Savo/a dr. Ravnihar, ki pa jc iz- volilev odklonil. Za Ktarosto JSS jo bil nato med burnimi ovacijami izvoljon br. E. Gangl, za. njcgove namestnikc br. dr. Lazar Car (Zagreb), Gjuro Paunkovitj (Boograd), Ivan Bajželj (Ljubljana), za uaeelnika pa br. Miro- slav Ambrozie. SJodJ ostali odboi'. Narodno gospodarstv®. HE SOLVCIJE , sklenjeno na občnom zborn Glavnega Saveza jugosl. vinogradnikov dne 1(5. februarja 1924 v Zagrebu: IX. Resohtcija glede transitst viua. Nn predlog g. Nikola Polrovica iz Beograda so sklene zahtevati od vlado: »Da se uveljavi iste transportne tarife, ki veljajo za izvoz vina v inozeinsivu: 1. za vina, ki so prevazajoiz vSplita kot contra proizvodnje vina v Dahliat:iji v Jn/Jio Srbijo: Skov)lje, Kavadar. Vo- les, Bitolj, da gredo kot tranzit; 2. isto naj se Tiveljavi tudi za vina, ki se iz- vaiajo iz Vrsca kot centra proizvodnje v Vojvodini, in /,a vina, ki se izvazajo iz Mari bora kot centra proizvodnje v Sloveniji.« X. Resobtnjn (jlede zahčile do-niačc intlu&irije konjnkä. Na predlog g. agronoma Živano- viea iz Golobska (Srbija) se sklene po- zvati upravni. odbot" glavnega Saveza: »Da npliva na vlado, da zaščiti donia- co industrijo konjaka (vinovice) in da odsti'ani razne nmetne konjake, ki su nahajajo v prornetu in ki s svojo ceno konkurirajo naravnim konjakom, ki se dobivajo iz naših domačih vin. Kor imanio v naši državi dovolj razvito in- dustrijo naravnega konjaka — iz vina, se laliko zabrani brez razlike vse jinitaoije konjaka, s eim se bo nasa in- dustrija konjaka povz]x;la na dostojno višino. Isto se rnora uveljaviti tudi za imitacijo dezertnih vin.« XL lieaolticija (jledc vinavsl'eyu koii- (jrcsa v Mnriboru. Na prod log g. Košarja iz Sv. Bol- fenka se sklene: »Pozvati upravni od- bor Glavnega Saveza, da priredi spo- razumno s pokrajinskim -Savezom vi- nogradnikov za Slovenijo v prvi polo- vici meseca septembra tl. v Mariboru vinarski kongros v zvozi s poučnimi izleti v Kaloze in Ijutonierske gorice.« XII. Stali-See napyam resolnciji (jo- spodarsl-pfja svela za Bnlmacijn v za- devi inn she krize. Na predloo- g. Pansina iz Splila se ski one: »Vin ska kriza znači za Dal- niaoijo ekonomsko krizo, ki ji je poslo- dica živa beda in glad. Da se propreči katastrofa so mora Icniw lakoj odpo- moci in sicer: 1. treba je zrusiti. vsa interim ca- rinska otežkocenja in nvesti favorizi- rajoce želozniške tarife za prevoz vina po vzoru italijanskega »Adriatarifa«; 2. treba je pospešiti nstanovitev zadružnih vinskih kleti v Dalinariji z državno subvoncijc vsaj v o))l.iki brez- obrestnih posojil; 3. treba je apelirati na g. ministra poljoprivredo in voda. da on stopi v ožje stike z g. zunanjim ministrom v svrlio ojnogoeitve eksporta naših vin. Samo diplomacija nura zamore otvo- riti vrata na zimanje trge. Vsekakor je cudno, da mi, ki produciramo 3 in pol do 4 miljone hektolitrov vina kot agrikulturna država, ki je navezana na uvoz vseh mogoeili industrijskih produktov iz tujih držav, ne moremo doseči trgovinskih konveneij s Geško in Avslrijo za plasiran.ie naših vin na na- šili prodvojnih vinskih tržisčih'. Savez se pridrnži enoglasno stav- Ijenini zahtevam.« Pokr. Savez jugosl. vinogradnikov sa Slovenijo. Dnevna kronika. UMRL JK due 23. tm. po kratki, inucni bolezni g. Jornej Zdolšek, po- sestnik v Luterjih, Ponikva ob juž. ž., brat g. Tone Zdolšeka, učitelja v Što- rah. Bil je v vseh narodnih, zlasti v lovskih krogili dobro znan in kot blag, kremenit znaeaj povsod priljnbljen. Blag mu spomin, zaostalim pa naše iskreno sožalje! PROSTOVOIJ NO GAS. DRU- ÖTVO V VOJNJKU ima svoj redni obeni zbor v nedeljo, dne 30. tm. ob 14. uri v Gasilnem dotnu. Na dnevnem redu je tudi prod a van je zveznega od- bornika tov. ,1. Vongušta. DRUŽBA SV. CIRILA IN ME- TODA naznanja, da je ravnokar pre- jela naroeene velikonoene razglednice, umetniško delo našega priznanega uniel.nika gosp. A. Koželj-a. P. n. po- družniee, trgovine in prijatelje družbe vabimo, da jib naroee v pisarni CM.- diiizhc v Ljubljani. Cena 1 Din. T'CITl'LJICA — KATEHET, -^ Vsled poinanjaknja katoliških duhov- nikov, je bila nastavljena v Kraljevem Gradcu nek a reileljica. za katehetinjo. Pi-ed konzistorijeni je napravila skus- njo in prejenia enake dohodke käkor moški katehoti. STI1UKRATNA M0RILKA. Ber- linska polic-ija je prišla na sled nevar- neniu zloeinn. Ovaintridesetletna so- l)roga nekega sodnoga nadtajnika je bila osmnljeiia štirikratnega umora, krive prisege, falzifikacije listin in ve- 7-ižništva tor vsled toga aretirana. Are- tiranka je bivša bolniška strežnica. Obtožena je, da je svojega prvega mo- za njego^•ega brata in njih mater za- stvnpila, svojega drugega moža pn ustrelila. Vse to umore je izvršila, da bi se polastila dodšeine svojili žrtev. SAM0M0K PROFESORJA. Na Diinaju se Jp u^mrtil 4yi-letni gimna- zijski pi'ofesor Leo])old Laurngarten iz Toschena. Samomorilec je bolohal na živčni bolezni ter je moral vsled tega pustiti službo. Prišel je na Dunaj in najel sobo v nokom hotolu. Vprašal je za svet razno dunajske specijalisto, ker pa je dvomil nad ozdravljenjein, si je vpric'o svojo sestre prerezal z britvi.jo vrat. PAPEŽEV NAGOVOR V K0N- ZlSTOIil.)II. V tajneva konzistoriju za imenovanjo dve'i nrnoriskib kardina- lov je imel papez Pij XI. v Vatikanu nagovor, v katerem je izrazil veselje nad sporaztimoiu mod Krancijo in Va- tikanom. Sponiinjal m1 jo nadalje ru- skin duhovnikov, ki joOijo v zaporu. Zahvalil >e jo posebno duhovščini Zodi- njemh držav za sodolovanje pri po- niožni akeiji v Rnsiji. Nato jo izrazil svoje obžalovanje nad nasilji v posve- čenih prostoriii ali proli posveeenim recem in osebam. Odloeno se je izrekel proti zlorabi oerkvene oblasti v poli- tione svrhe. DRAGINJA NA FRANGOSKEM. Kljub tevnu, da so cene v veletrgovinl iK^koliko iHjpustilo, se iste niso znizale v mali trgovini. J-'olieijski in'efekt v Parizti jo vsled tega komisarijatom na- roail, naj pazijo. da se cene v mali tr- govini pi'ilagodijo istim v veletrgovinl. K.RVAVA KMl^TSKA VSTAJA V UKRAJlNf. Kakor javlja »Gazella lJoranna<: z ukrajin.sko-poljske mojo, je doslo v pokrajini Herson do krva- vih bojev med rdočimi četami in vs- (^iškirni kmeti. Vsiaibi so bili poraženi. Cieto rdeče armade so ustrolile kot re- ¦jirosn.lijo .slevilne kmetc, ki so vstaše podpirali. Med kmeti \ južni Ukrajini se vstaja vedno bolj širi. AVTOMOBIL JE POVOZIL v Tr- stu 18-letneya cestarja Antona Trip- per ja in ga podrl na tla s tako silo, da jo oblezal težko po^kodovan. Prepeljali so ga sicer v bolnico, a jo kmalu izdih- nil. Drugi avtoiuobil je podrl na tla ljudskošolskega uoenca Bazili.ja Ke- i)r'L> ^^c-d izgU'be mnogo krvi je de- cok (:ez par uv umrl. SMRTEN 1-»ADEG OTROKA. V nedeljo je padel dveletni Roman Vi- sintini v Trstu s eetrtega nadstropja. Mati je lzrocila oiroka sosedi v var- stvo. T,i je pospravljala v spalnici in ni dovolj pazila na delo, ki se je igralo Pri okiiii. Skobaeal se je na okno, iz- gubil ravnotežje in padel na ulico. — j-ijudje so dvignili oiroka in mu skušali nudiLi poinoč. Zdravnik, ki je prihitel na lice mesta, ni r:ap«.zil nobene vidne poškodbe, kor pa je suinil, da ima ctrok notranje poškodbo, ga. jc dal propeljati v Jiolnico. Tarn se je igral v poslolji in ni tozil nikako boleoine. Ponoči pa se je njogovo stanje po.vlabsalo in je rev- eek izdihnil. DEN ARNICA S 400 M1LIJ0NI IZGINiLA. Neki budimpeštanski sod- nik je javil mostni polieiji, da mu je n^i glavni posti zveoer ixginila denarnica s 400 milijoni. V denarnici je bilo dva milijona denarja in nakazniee tujih valut v znesku 190 rnilijonov, ki hi jib moral menjati v banki. Policija je br- /ojavno stornirala nakaznico in naj- ditol.iu obljubiJa 12 milijonov krön na- gi'ade. Trelji dan je dobil sodnik de- narnico z nakaznicami vred, dva mi- lijona denarja pa je najditelj obdržal. ŽREBEC BREZ OGI. Fred štiri- mi dnevi je povrgla ncka kobila v Tor- schaa žrebe, ki je imelo mesto nornml- nih oüi dva bela nielairja. Coprav žival nie no vidi, je zelo vesela. NAJB0L.T ZANEMARJENA VAS NA SVETU. Taka vas so nahaja v Ti- betu; v tej vasi, ki leži pod vrhuncem najvisjih gor, je približno 100 his. Vas ob.stoja že nad 500 let, a ves ta čas so inotali ljudje smeti» na ulioo. To nesna- ge se je tokom 500 let toliko nagroma- dilo, da so nastali celi griei, višji od hiš. Da so mogli pvili od hiso do hišo, so morali prebiti hodniko. IZSELJEVANJE IZ JUGOSLA- V1.1F> V AIESECU JANUARJÜ 1.924. Izsoljeniški kornisarijat v Zagrebu jav- lja: V mesecu januarju tl. izselilo se jo iz naše kraljovint vsega 2192 oseb in sicer 1323 uioških in 809 žonskih. Po profosiji je bilo kvalifieiranih 105, ne- kvalificiranih 720, poljedolcov 090, proste profesije 33, otrok 044. Od dr- žav vseljenja odpacle na Zedinjene dr- zavo 008, Kanado 28, Brazilijo 118. Argon lino 347, Clile 15, na ostale drža- ve Amerike 16. Na pokrajine, iz ka- terih so se izselile, odpado na Srbijo b\, Vojvodino 1370, Orno goro 9, Hr- vatsko in Slavonijo 403, Dalmacijo 201, Slovenijo 122, Bosno in Herce- govino 27. Poleg skupnega števila na- ših izsoljencev jo odpotovalo v istem mesecu 120 tujih podanikov v ]irek- morsko krajo. od katerih je 77 držav- ljanov Zodinjonih držav, 18 Čohoslo- vakov, 4 Italijani, 0 Avstrijcev in 15 drugili narodnosti. Gen. koiuuJat v Newyorku opo- znrja, da se naj obcinstvo v lastnem interesij obraoa na konzulate preko svojih lokalnih oblasti srezkega pogla- varstva, od kojih dob; vse potrebne informacijo, naslovo itd. in kistranke istooa.sno ponce, da svoje prošnje in prilogo kolekujejo s taksnimi znamka- mi. Po cl. 15. zakoTia o taksah se vsc prosnje in priloge, ki niso kolekovane, zapiilejo v pi'otokol in shranijo v ar- liivu, no da se rešijo. ZDRAVNIŠKA POTRDILA ZA IZSELJENCE. Tzseljenci za Severno Amoriko ])olrobujejo dva izvoda zdrav- niškega potrdila, kar je predpisano z naredbo ministrstva socijalne politiko o izdajanju potnih listov v prekmorsko Icraje. Izsoljenci za Argentinijo potre- bujojo razun navodonih dveh izvodov so dva jzvoda i'dra\niskega potrdila. katore zahteva generalni argentinski konzul. Formulare za ta potrdila, ki so sestavljena v spanskem in našoin jo- ziku. dobavljajo parohrodne druzbe, ki imajo koncesijo za Južno Amoriko. t. j.: Navigazione Generale Italiana, Hamburg Amerika Linija, Norddeut- scher Lloyd, Kcniklijko Hollandsche Lloyd, Hamburg Südamerikaniseho Dampfschiffahrls - Aktien - Gesell- schaft, Royal Mail Steam Packet Co. Izpolnjona zdravnička s}>ričovala mo- ra pristojna obcina potrditi. Od izse- ljencev za Oile zahteva čilenski konzul v Zagrebu, da se osebno pri njem pri- javijo, da jib more njegov zdravnik (dr. Botteri v Zagrebu) pregledati. DKVETO IN DESETO POGLAV- JE KAZENHKEGA ZAKONIKA ZA SRBIJO. ZAKON 0 POSESTI IN NO- SEN JU OROŽJA. V Ljubljani 1924. Založila Ti.skovna zadruga. Ona 12 dinarjev, s poštnino vrod 12.50 Din. V Zbirki zakonov je izšel kot XIV. sno- pic Zakon o posesti in nošenju orožja ter Deveto in desoto 'poglavje krimi- nalnoga zakona za Srbijo, ki sta raz- sirjona na celo državo. Zakomi jo pri- de jana tudi primerjalna razpredelni- ca tozadovnih odredb srbskega, avstrij- skoga in nomškega kazenskega zako- na, ki jo je sestavil dr. Janko Poleo. Zakona se naročala pri Tiskovni za- drugi v Ljubljani. ZAGUEltäKA BOHZA r sredo, dne 20. marra: Jnmaj: 0.1143—0.1103; Milan: 3.505(^-3.5350; London: 349.85 do 352.85, Nowyork: 80.90—81.90; Pariz. 4.40-4.45: Praga: 2.3575 do 2.3875; Gurih: 14 075-14.175. Zagreb notira tlanes v Curih-u: 7.05—7.15. Odgovorni urednik:, tic. Edv. Simnic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna, Celje. Razpošiljam v poljubnili modelih po meri vsakovrsfne krojne vzorce (tnuStre) za dam? in gnspode. KNAFELJ ALOJZIJ, strokovnt učitelj za krojaštvo, Ljubljana, KriževniSka ulica 2/1. 2—1 Stran 4 »NOVA DOBA« Štev. 35 Telefon Stev. 75 In 76 Podružnica PoStnlček.rač. 10.598 Ljubljanske kreditne banke v Celju Centrals v Ljubljana Delniška glavnica in rczervc Din 60,000.000— Delnaška glavnica in rezerve Din 60,000.000 — Ustanovljena leta 1900 Ba-ežice, Črnomelf, Gorica, Kranj, Maribor, Metkov&č, Nova Sad, Plug, Sarajevo, Split, Trst. Sprejema VlOge na knjižice in leKOČi jffiJJK Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, ratun protl ugodnemu obrestovanfu $%2*2 valut in dovoljuje VSaKovrstne Kredite. Px>odtoJ». specke dhra&arsrx&e x>a.ssx»od3Kie lotei?ije. Otvarja akredifive In izdaja kredftna ptsma za fu- in inozemstvo. ¦ . Knjigovodja-blagajnik vešč vseh pisarniških poslov, tšče primeriKsga mesfa. Ponudbe pod »Samostojna moč« na upravo »Nove Dobe«. 3-1 ¦ " Vsafeovr&tna semena n?jboliše kakovosti, posebno krmllno peso priporoča M.BERDAJS, MARIBOR. 395 6-3 Zameipm hrasno stanonanle, obstoječe \z 3 sob, s pritiklinami in njive za zelenjavo, za stanovanje v mestu od 3 sob, na prometni ulici. Na- iemnina postranska stvar. Poizve se pri g. Kavčiču, Lava 22, ob žagi Vinko Kukovca. 3—2 V najem so da aronslipano s 17 orali prvovrstne zemlje, v Celju, Oaberje 21, takoj ali kasneie. Samo vestni, zanesljivi stranki, ev. tudi sta- novanje od poletja naprej, Ponudbe s pogoji je siaviti i^totam. 3—3 Proda s® enonadstropna trgovska hiša v sredini mesta Celje, z dobro vpeljano trgovino ter večjimi skladišči za engro trgovino pripravno, z vsem po zelo ugodni ceni. Dopise pod »Zlata bodočnost« na u- pravo lista Mokrofa škoduje zdravju, radi tega s? iaipite pravočasno mo- čcn, fini in poceni dežnik katerega pa edino dobite v veletrgo- vini R. Stermecki, Celje. Trgovci en- gros c?ne. Istotam se prodajalctos po Čudovito nizkih cenah perilo, čev- }ji, klobuki, noga- 4 vice in vse drugo modno blago. II. Zahfe?aite Patria rRsino VJ Grande Liquori najfinejäi Crema likerji. 6—5 SOBfl I ep 0 opremljena, se odda s I. apri- lom. Kje, pove upravniStvo lista. 1 Elektf*. brusarma Celje, Prešernova ulica 19 je nanovo otvorjena in brusi vsakovrstno orodje. 3—2 LASTNI DOM reglstrovami krcdifn.i in siavb. zadruga z omejeno zavezo sprejemahranii;ic vlo- fan/ osom od sto — proti vloge tudl od nečlanov K y o«jpovedi po 10% — in jih obrestuje po " /Q od sto — na leio. Pisarna: CEL]E, Presemova ul. 15J[. | Del. glavnica: Din 60,000.000'— Bled, Cavtat, Celje, E>utox>o viril*, Hepcegnovi, Jesenice, Kopčula, Kotop, podražnic«: Rezerva: Din 30,000,000-— Mapiboip, IVIetkoviö, Prevalje, Sarajevo, SL>lit, Tržič, Zagreb. «¦¦¦¦¦¦« ]Va$lo4 na brzoja^: Jadrattsfc. ÄmcriKnnsHi eddeUt ASIiiram zaMi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City. BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir. Pupil3i!»novai*en ha jawnoikoHsteit deeiarni zavod ceijskega mesta Mestna Hranilnica celiska fli Ustenovl/ena leta 1S64. - Pod trajnim državnim nadzorstvom. 11 lastni palači pH ts:olodLvox»vi. ValhraniiE ičniposlln©{2višu)ejo najfealantneje, hitro Inioč- tto. Ugoctno otorestovanle. Polasnila in n^sveti brezplačno, Vrednost rezervnih zakhidov nad «ron 2S.OOO.OuO'-. Za hranilns vloge jam&i mesto Ceije s celini svoiim. premozenjem in z vso svojo davčno moej&.