KULTURNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt P. b. b. LETNIK XXVI / ŠTEVILKA 3 CELOVEC, DNE 17. JANUARJA 1974 CENA 2.50 ŠILINGA UVODNIK VAV.VAVAV.VAV.V/AV.V.V.V.V.V.V.^AV.V.1 Znamenja recesije se množijo r—----------------------------------------- \ Vrhovno sodišče je dalo Našemu tedniku prav Avstrijsko vrhovno sodišče se je očividno priključilo mnenju Našega tednika, da na Koroškem ni mogoče priti do pravične razsodbe v tožbi heimatdienstovca Feldnerja proti Janku Tolmajerju, kajti s sklepom dne 3. januarja 1974 je odločilo, da dodeli kazensko zadevo Okrajnemu sodišču za kazenske zadeve na Dunaju. Dr. Feldner je svoječasno trdno oponiral naziranju zastopnika NT dr. Janka Tischierja, češ da je možno najti pravico tudi v Celovcu. Pa le ni tako, kot vidimo. Tudi Heimatdienst nima vedno prav! Galicija: Politika za arhiv? Evropske industrijske dežele čedalje bolj čutijo posledice mednarodne krize na trgu z energijo in s surovinami. Nekatere bolj, druge manj. Med njimi je od te krize najbolj prizadeta Velika Britanija, zelo občutne pa so posledice te krize postale tudi v Zvezni republiki Nemčiji in po drugih deželah Evropske gospodarske skupnosti. Zadnje čase pa se tudi v Avstriji kažejo primeri in znamenja posledic te krize. Ihta predbožičnega nakupovanja je tudi sicer pričetek gospodarske recesije za oko še prikrila, sedaj pa, ko je ta ihta pri kraju, ko so se denarnice prebivalstva enako spraznile kot zaloge po blagovnicah in ko so osnoxme številke bilanc za leto 1973 že dokaj znane, skepsa glede gospodarskega razvoja v letu 1974 vidno narašča. Avstrija, ki zadnjih pet let brezposelnosti ni poznala, ima z njo spet opravka. Decembra je imela 60.800 brezposelnih in le 9200 prostih delovnih mest. Medtem ko se je število brezposelnih tekom leta dni povečalo za 17,5 odstotka, je število prostih delovnih mest nazadovalo za 8,1 odstotka. Naraščanje števila brezposelnih je zaenkrat najbolj očitno v gradbenem gospodarstvu. Tu se je število brezposelnih v primerjavi z decembrom 1972 skoraj podvojilo in je decembra minulega leta znašalo že 10.200. Da se bo v prihodnje število brezposelnih še povečalo, je očitno. Iz pristojnih združenj gradbenega gospodarstva je nam-rcč slišati, da je po gradbenih podjetjih število naročil za 35 do 40 odstotkov nižje g°t je bilo pred letom dni. Vrsta teh pod-letij se že sedaj nahaja v nevarnosti konkur-za> ker pri bankah ne dobi več potrebnih kreditov. Očitni upad interesa za gradbeno dejavnost je znamenje, da v Avstriji investicijska dejavnost bolj popušča kot je vlada želela in kot bi bilo pričakovati. To popuščanje pa bo imelo dalekosežne posledice. Najbolj jih bosta občutila industrija gradbenega materiala in podjetja, ki so specializirana na inštalacijo in opremo zgrajenih objektov. Posledice pa bo občutila tudi industrija v celoti, ter tudi transportno gospodarstvo. To tem bolj, ker je tudi turistično gospodarstvo po razočaranjih preteklega leta močno skrčilo svojo investicijsko dejavnost. Letos bo verjetno investiralo za polovico manj kot lani, ker nima niti pokritih dolgov iz lanskega in predlanskega leta. V takih okoliščinah je razumljivo, da je sedaj tudi v Avstriji opažati prva znamenja, da se bliža nevarnost gospodarskega mrtvila. Negotovost, kakšen obseg bodo na eni strani zavzele podražitve zaradi naraščanja mednarodnih cen energije in surovin in negotovost glede možnosti poznejšega vnovčenja izdelkov na domačem in mednarodnem trgu, sta glavna vzroka tega trdo-vratno se bližajočega mrtvila. Vse to pa istočasno kaže, da recesija, ki prihaja v avstrijskem gospodarstvu, ne bo že čez nekaj mesecev pri kraju. Trajati utegne daljši čas. Da avstrijska podjetja s tem računajo, sledi tudi iz tega, da so število inozemskih delavcev medtem že omejila za blizu 50 odstotkov. Avstrijsko gospodarstvo v tem razvoju pričakuje resne težave pri izvozu svojih izdelkov, zlasti v Zvezno republiko Nemčijo in v druge države Evropske gospodarske skupnosti. Da bi težave pri izvozu omejila, na drugi strani pa zagotovila potrebni uvoz surovin in energije, hoče vlada v večji meri kot doslej pospeševati trgovino in gospodarsko kooperacijo z vzhodom in z arabskimi deželami. V koliko bodo ta prizadevanja deležna zaželjenega uspeha, je vprašanje, na katerega zaenkrat nihče ne ve zanesljivega odgovora. (bi) @ Na občinskem uradu v Galiciji so se S razpasle zadnje mesece malce čudne @ navade, ki nikakor niso v skladu s pra-# vilom demokratičnosti. Ako je ljudjem 0 zabranjen vpogled v sejne protokole obli činskega sveta, nasprotuje tako ravna-0 nje direktno določilom Splošnega občin-0 skega reda — § 45(6), ki pove, da ima 0 sleherni občan v uradnih urah pravico @ vpogleda v dokončni zapisnik o javnih 0 sejah in pravico tega prepisati. To ve-0 Ija za občana. V konkretnem primeru 0 pa je bil prikrajšan glede te pravice ce-0 lo občinski mandatar slovenske Volilne 0 skupnosti, ko se je pozanimal za vsebi-0 no zapisnikov iz prejšnje mandatne do-0 be. To ustvari vtis, da odgovorni nimajo zdravega razmerja do občinske javnosti (ali pa samo do slovenske?). V to smer kaže tudi reševanje druge zadeve: Odbornik Volilne skupnosti je na seji občinskega sveta predlagal, naj bi dobili vsi odborniki prepis sejnih protokolov. Ostale tri frakcije so ta predlog odklonile, češ da to ni potrebno. Druge občine pa vendar vidijo to potrebo in svojih zapisnikov ne pišejo samo za arhiv. S tem v zvezi je treba opozoriti še na nekatere pojave nepoštene politike, kakor jo prakticira socialistična stranka, oziroma (njen) župan gališke občine. Zastopniki Volilne skupnosti se namreč spominjajo žu- panove obljube iz časa občinskih volitev, ko mu je bil mandatar Volilne skupnosti s svojim glasom pomagal pri zasedanju najvišjega stolčka v občini. (V informacijo: volitve so prinesle kot rezultat: SPd: 7 mandatarjev; OVP: 6 mandatarjev; Volilna skupnost: 1 mandatar; Heimatliste: 1.) To podporo so socialisti obljubili honorirati, s tem da bi bili ob prilikah pripravljeni glasovati za predloge Slovenske liste. Če socialisti niso podprli omenjenega stvarnega predloga, katerega bodo potem sploh? Gališkemu županu, ki bi moral biti odprt za probleme vseh občanov, se pač ne ljubi posvečati časa tudi pogovoru z zastopnikom Volilne skupnosti, raje se izmika pogovorom z našim zastopnikom g. Urankom in tako dokazuje svojo neprijaznost do slovenskih občanov. Pa tudi drugače občinska politika ni preveč v dobrih rokah. Skupno z obema drugima frakcijama je naša lista preprečila od (Nadaljevanje na 8. strani) Sinoda zahteva podporo manjšin V soboto preteklega tedna je zasedala v Celovcu II. komisija avstrijske sinode, „Cerkev v današnji družbi", ki je razpravljala o položaju narodnih manjšin v Avstriji. 0 Sprejela je dokument, ki ga je sesta-0 vil slovenski zastopnik v sinodi dr. Va-0 lentin I n z k o. V tozadevnem sklepu 0 je rečeno, naj se zavzemajo avstrijski 0 škofje v zveznih deželah, kjer bivajo 0 manjšine in avstrijska škofovska konfe-0 renca pri politično odgovornih osebno-0 stih za pravične in pospeševalne rešitve 0 problemov narodnih manjšin. II. komisija avstrijske sinode pozdravlja zaradi skupne odgovornosti vzajemne rešitve. Da se ustvari atmosfera medsebojnega zaupanja, predlaga avstrijska Cerkev, naj se poslužujejo merodajni faktorji v deželi in državi pri reševanju etničnih konfliktov pomoči Cerkve v škofiji, občinah in ustanovah. Po zasedanju je sprejel koroški škof dr. Jožef Kostner člane II. komisije ter člane slovenskega pastoralnega odbora. V svojem pozdravnem nagovoru je opozoril škof dr. Kostner v nemškem in slovenskem jeziku, da pomeni zasedanje v Celovcu izraz spoštovanja napram drugojezičnim narodnim skupinam v Avstriji. Po dr. Piffl-Perčeviču, ki je govoril v imenu II. komisije, je opisal v izbranih besedah občutke slovenskih vernikov predstavnik slovenskega pastoralnega odbora župnik Avguštin Čebul. ',,,,AV.V.WA,.V/AV.V.V.,.V.,.V.V.,.V.1 ■.V.V.V.V.V.VVV.V.V.V.VV.V.V.V.V.’. ,E fermati!" pravi glas že tik ob nji. .,Ne mara za vojake, vlačuga." ,,E sta’zitto.“ Ta je tik za njenim hrbtom, in zdi se ji, da čuti tudi drsljaj prstov na rami, a tisti trenutek že stopi v vežo, že potisne vrata pred sabo. Zdaj je gruča pred durmi. Nekdo se je uprl z ramenom, a ključ se je že obrnil in ona se oddahne. ..Ne mara za vojake, to je.“ ..Odpri!" ..Kaj ste navalili vsi hkrati, razumljivo, da je ušla." To Je najbrž glas tistega, ki je bil tik za njo. -A! Ker si ti lepši od drugih?" ..In zdaj, kaj pa imate zdaj?" Oruča mrmra, videti je, da se razhajajo, žeblji spet 9rizejo skrli. ..Nocoj ne bo nič, prekasno smo prišli." ..Sam se boš moral pomiriti." In ne ve, zakaj ne odide, morebiti ima vtis, da je bolj 2anesljivo njeno koleno, ki ga tišči v vrata, kakor ključavnica. Zdaj so se koraki že vsi oddaljili; a ta trenutek je čutiti fahel pritisk ob les. „Odpri, odšli so." In sliši njegovo dihanje, ki prihaja skozi ključavnico; najbrž ve, da ni izdrla ključa. „Samo tukaj v veži mi naredi," pravi z zarotniškim naglasom. „Odpri no." Ona pa počasi obrača ključ, da bi ga neslišno izvlekla; potem potihoma stopa proti stopnicam. „Pet minut izgubiš. Daj, odpri hitro," še sliši, a se počasi vzpenja po stopnicah. Prej je bila razkačena in bi ga bila udarila s ključem, če bi se ji kdo približal; ob tem prosečem glasu je zdaj topa, kakor da so jo vse misli zapustile, namesto občutkov pa je prišla meglena trudnost. In zaveda se, da se vzpenja po stopnicah, a ji je, kakor da gre navzdol, proti izvotljenemu kraju, kjer jo bo ravnotežje zapustilo, če ne bo skozi meglo, ki se ji približuje, prišla nekam, kjer bo lahko sedela. Sita je že te hoje po Korzu, vsak dan ista smer tja in nazaj, če se noče vrniti po Mazzinijevi ulici, ki je pusta kakor malokaj. Zdaj pa še oblaki, ki so se nehali sprehajati in se gostijo in nižajo, da imajo hiše zmeraj bol barvo zemlje. Morda je ta trenutek prav gotovo zelenkasto kakor voda prevrete špinače. Ne, ploha, ki se bo vsak trenutek usula, ni nič kriva; kdaj drugič bi jo sprejela celo z veseljem. Preveč gotova je bila, da je z njeno brezposelnostjo konec, to je. Davi pa je uslužbenec rekel, da se gospodar vrne popoldne; da ga ni v mestu. Zdaj je bila spet tam in se še ni vrnil. A da danes gotovo pride. Saj. Pa ona vendar ne more kar v trgovini sesti na novo stolico, ki se sveti od prozornega laka, in ga čakati. Tako je človek naiven, da se zjutraj odpravi in spotoma zbira besede, s katerimi se bo predstavil, niti zdaleč pa ne pomisli, da mu bodo rekli: ..Gospodar je odpotoval." Človek zmeraj znova zatrjuje, da je spoznal pravo resničnost, a ta se potem vsakokrat razkrije v novi obliki. Oblaki pa se spet trgajo, da je sončna svetloba okrasti plamen na pročeljih, medtem ko se težke dežne kaplje razkrajajo na tlaku kakor prezrele jagode. Usulo se bo, preden bo prišla do Borznega trga. Kakor da se je vse zaklelo proti nji v tem ustvarjanju nereda. Da, to je, kar jo draži bolj ko vse drugo. Nered. Zdaj še ta mešanica sonca in pljuskov. Saj že čisto v redu švrkajo, da se jim nimaš kam umakniti. Snopi ostrih poševnih brizgov. A da se je gospodar vrnil, bi se zdaj sama pri sebi smejala, tudi če kanci vztrajno škropijo gležnje in sandale. Vendar se mora za hip ustaviti, mogoče se bo zlilo. In stopi pred izložbeno okno trgovine s čevlji, kjer vedrijo že drugi; posebno pozimi, ko brije ledena burja, je pripravno to stekleno zatišje. Zraven, v železni škatli na zidu, brni telefon, a taksija ni nobenega ob pločniku, vsi so odšli. Čudna nesmotrnost; ali ti tisti zvonec molči dneve in tedne ali pa ti tako obupno razsaja, da ga ni moč prenašati. Nekje se je polizani gospodek ustrašil mokrote in ne odloži slušalke, tako je glas telefona podoben glasu dojenčka, ki se neprenehoma dere. Pod oboki Borze se gnetejo pešci, zgoraj na trikotnem frontalu čepijo golobi v vrsti, krmežljivo, tako da se zdijo še bolj nepotrebno čokati sivi stebri, ki nosijo fronta!. Pleča stare hiše visoko ob Tergesteju rumeno žarijo v soncu in pljuski še poživljajo njihovo barvo. Tramvaj prihaja izpod žolte stene in je poln kopalcev; ob odprtih vozovih plahutajo rjave zavese. Pravzaprav bi ji bilo kar všeč, če bi bila ta trenutek v kopališču, odšla bi v vodo in pustila, da jo dežne kaplje obsipajo kakor mlačna prha. Vse naokoli bi odskakovale z morske površine, da bi sproti rasel iz vode gozd nestalnih stebelc. Dobro bi delo takšno sipanje kapelj, ki pritrkavajo po licih in se topijo v laseh, si misli in topo gleda v kance, ki sredi trga odskakujejo od asfaltnega tlaka, kakor da so se iz neštevilnih luknjic na tleh rodili pritlikavi vodometi. Zvonec pa naprej razburja ozračje. Potem je videti, da je snop kancev na mah ostal požet v zraku, zato bo zdaj izrabila to negotovo premirje za odhod domov. In hitro hodi ob zidu, čeprav to ne pomaga sandalam, da ne bi od časa do časa zažmiknile. (Dalje prihodnjič) fTV| tedenski program fTV| RADIO CELOVEC NEDELJA, 20. 1.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 21. 1.: 13.45 informacije — Za našo vas. — TOREK, 22. 1.: 9.30 Bas debelo gode ... (Domača zabavna glasba). — 13.45 Informacije — Šport — Rdeče, rumeno, zeleno. — SREDA, 23. 1.: 13.45 Informacije — Popevke — L. Detela: Današnja književnost v nemškem jeziku — lil. (Giinther Grass in Hans Magnus Enzenberger). — ČETRTEK, 24. 1.: 13.45 Informacije — Družinski magazin. — PETEK, 25. 1.: 13.45 Informacije — Ljudski humor. — SOBOTA, 26. 1.: 9.00 Radijski oglasi — Od pesmi do pesmi — od srca do srca. AVSTRIJSKA TELEVIZIJA 1. PROGRAM NEDELJA, 20. januarja: 9.55 44. smučarsko tekmovanje na Lauberhornu: slalom za moške (1. spust) — 11.25 Moški slalom: 2. spust — 16.00 Živordeči avtobus — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Radovedni Janko — 16.40 Za otroke od 11. leta dalje: Pustolovščina v Mavrični deželi — 17.05 Gulp, risarski film — 17.10 Za družino — 17.00 Velikan v šoli, lahko noč za najmlajše — 18.00 V nedeljo ob šestih — 18.30 Peanuts — 18.55 Schongruberjeva družina — 19.20 Zgodbe o Gustavu — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Kraj dejanja: „Nočni mraz" — 21.55 Čas v sliki — nočna izdaja — šport. PONEDELJEK, 21. januarja: 18.00 Znanje — aktualno — 18.25 Velikan v šoli: lahko noč za najmlajše — 18.30 Stan Laurel in Oliver Hardy — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Ljudje na renču Shilu — 21.15 Oddaja za naročnike ORF — 21.25 STOP! Prometni magazin ORF — 22.25 Čas v sliki — nočna izdaja. TOREK, 22. januarja: 18.00 VValter in Connie: tečaj angleškega jezika — 18.25 Velikan v šoli, lahko noč za najmlajše — 18.30 Raji živali — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Avgust Strindberg — 21.15 Mestni pogovori — 22.25 Čas v sliki — nočna izdaja. SREDA, 23. januarja: 10.00 Televizija v šoli: Fizika za vse — 10.30 Nepoznano sosedstvo — 11.00 Program za delavce: Umor po receptu — 12.55 Svetovno smučanje v Gasteinu: Veleslalom za ženske — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Paglavec Max — 17.10 Risanje — slikanje — oblikovanje — 17.35 Za otroke od 11. leta dalje: Lassie — 18.00 Tečaj francoskega jezika — 18.25 Velikan v šoli, lahko noč za najmlajše — 18.30 Tri deklice in trije dečki — 18.55 Oddaja SPO — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Gledam v deželo: Koroški obgledni obhod — 21.15 Prerezi — 22.15 Svetovno smučanje v Gasteinu: Veleslalom za ženske — 22.45 Čas v sliki. ČETRTEK, 24. januarja: 10.00 Televizija v šoli: Kaj lahko postanem? — 10.30 Indijska umetnost — 10.55 Svetovno smučarsko prvenstvo v Gasteinu: slalom za ženske: 1. spust — 12.55 Slalom za ženske: 2. spust — 18.00 Tečaj italijanskega jezika — 18.25 Toby in Tobias, lahko noč za najmlajše — 18.30 Športni mozaik — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Sindbad — 21.50 Največji boksarski dvoboji stoletja — 22.20 Čas v sliki — nočna izdaja. PETEK, 25. januarja: 10.00 Televizija v šoli: Fizika za vse — 10.30 Živordeči avtobus — 11.00 Program za delavce: Sindbad — 18.00 Zeleni svet: Novo iz kmetijstva — 18.25 Toby in Tobias, lahko noč za najmlajše — 18.30 Zaljubljen v čarovnico — 18.55 Oddaja Avstrijske sindikalne zveze — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Uradni spisi XY — nerešeni — 21.20 Politična dokumentacija — 22.20 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.25 Ljubezen, smrt in hudič; pustolovski film s kostumi — 00.00 Uradni spisi XY — nerešeni. — Poročila in reakcije. SOBOTA, 26. januarja: 11.55 Svetovno smučarsko tekmovanje v Kitzbuhlu: Smuk za moške — 15.30 Koncertna ura — 16.30 Za otroke od 5. leta naprej: Hišica — 16.55 Peter, risarski film — 17.00 Za družino: Klub seniorjev — 18.00 Mnenja sem — 18.25 Toby in Tobias, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kultura — posebno — 18.55 Heinz Conrads v soboto zvečer — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Vikend (nedeljski izlet) v raju — 22.20 Šport — 22.50 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.50 Komedija: Sam Whiskey. 2. PROGRAM SOBOTA, 19. januarja: 16.55 Angleška ohcet — 18.30 Mini-Max — 18.55 Glasbena poročila, nato veselje ob glasbi — Aneliza Hickl — 19.30 Čas v sliki — 20.00 ORF danes — 20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — aktualno — 20.15 Družabno srečanje v Texasu; filmska komedija o mični pustolovščini italijanskega tolmača v Ameriki — 22.05 Čas v sliki. NEDELJA, 20. januarja: 18.00 Tedenski magazin — 18.30 Panorama — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Kultura — posebno — 20.10 Izobrazba — aktualno — 20.15 Avstrijska ljudska komedija: Megara, grozna čarovnica — 22.15 Vprašanja kristjana — 22.20 Čas v sliki. PONEDELJEK, 21. januarja: 18.30 Iz televizijskega šolskega programa: Živordeči avtobus — 19.00 Otroci odraščajo — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 Gospodarstvo od blizu — 20.06 Šport — 20.15 Lenin; francoska dokumentacija — 21.15 Leninizem danes — 22.00 Avstrija v sliki — čas v sliki in kultura. TOREK, 22. januarja: 18.30 Televizija v šoli: Srečanje z Egiptom — 19.00 Morska biologija II — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — aktualno — 20.15 Caine je bil njena usoda, film — 22.15 Avstrija v sliki — znanje aktualno — čas v sliki in kultura. SREDA, 23. januarja: 18.30 Televizija v šoli: Thyristoren — 19.00 Matematični kabinet — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — aktualno — 20.15 Dan preveč, kriminalni film — 21.40 Avstrija v sliki — čas v sliki in kultura. ČETRTEK, 24. januarja: 18.30 Televizjia v šoli: Gost pri Gottfriedu von Einemu in Borisu Blachu — 19.00 Polarno področje — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — aktualno — 20.15 Dalje, dalje — 21.45 Avstrija v sliki — čas v sliki in kultura — športni mozaik. PETEK, 25. januarja: 18.30 Televizija v šoli: Salzkammergut — 19.00 Angleščina — 19.00 Učna tehnika za odrasle — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 Spotoma ob konec tedna — 20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — aktualno — 20.15 Ženske delajo filme: Leontine Sagan — 1931: Dekleta v uniformi — 21.40 Avstrija v sliki — čas v sliki in kultura. SOBOTA, 26. januarja: 16.15 Linija Onedina — 17.05 Pogrešan v haremu; pustolovski muzikalni film — 18.30 Slučaj zraven — 18.55 Glasbena poročila — nato veselje ob glasbi — Dunajski pihalni kvintet — 19.30 Čas v sliki — 20.00 ORF danes — 20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — aktualno — 20.15 Na odprtem morju — švedski televizijski film — 22.15 Čas v sliki. LJUBLJANSKA TELEVIZIJA NEDELJA, 20. I.: 9.25 Poročila — 9.30 L. N. Tolstoj: Vojna in mir — 10.15 Kmetijska oddaja — 11.00 Mozaik — 11.05 Otroška matineja: Zaklad ob reki, Enciklopedija živali, Pravnuki — 12.35 Svetovno prvenstvo v slalomu za moške iz VVengna — Nedeljsko popoldne — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 3-2-1 — 20.30 A. Medved: Rendez vous — 21.30 Spust s Škrlatice — 20.00 Športni pregled — 22.20 TV dnevnik. PONEDELJEK, 21. L: 16.45 Madžarski TV pregled — 17.45 Spet doma — 18.00 Risanka — 18.10 Obzornik — 18.25 Enciklopedija živali — 18.55 Mozaik — 19.00 Mladi za mlade — 19.30 Kaj hočemo — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 3-2-1 — 20.30 Z. Maj-dak: Grenkoba v ustih — 21.30 Kulturne diagonale — 22.00 TV dnevnik. TOREK, 22. I.: 9.00 Šolska TV — 16.45 Madžarski TV pregled — 17.45 H. Ch. Andersen: Snežna kraljica — I. del — 18.00 Risanka — 18.10 Obzornik — 18.25 To je bila pesem svetlega in vročega jedra — 18.55 Mozaik — 19.00 Dosežki medicine: Operacija prostate — 19.20 Tišina, na sporedu je nemi film — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 3-2-1 — 20.35 Mi med seboj — 21.25 H. Fallada: Sam med volkovi — 22.10 TV dnevnik. SREDA, 23. L: 9.00 TV v šoli — 16.45 Madžarski TV pregled — 17.40 Zaklad ob reki — 18.10 Obzornik — 18.25 Na sedmi stezi — 18.55 Mozaik — 19.00 Zabavna glasba — 19.20 Delavska TV tribuna — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Propagandna reportaža in 3-2-1 — 20.35 Zaklad Sierra Madre — 22.35 TV dnevnik. ČETRTEK, 24. I.: 9.00 TV v šoli —- 16.45 Madžarski TV dnevnik — 17.15 Iz slovenske književnosti: A. Funtek: Tekma — 18.05 Obzornik — 18.20 Shane — 19.10 Mozaik — 19.15 Naš ekran — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Kam in kako na oddih — 20.40 E. Zola: V kipečem loncu — 21.40 Monitor: Janez Jakelj obišče hčerko — 2.15 TV dnevnik. PETEK, 25. I.: 9.00 TV v šoli — 16.45 Madžarski TV dnevnik — 17.35 Kuhinja pri violinskem ključu — 18.05 Obzornik — 18.20 Maroltovci praznujejo — 18.50 Mozaik — 18.55 Zaloga hrane — 19.05 Prva pomoč pri množičnih nesrečah — 19.25 TV kažipot — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Propagandna reportaža — 20.30 3-2-1 — 20.35 Na obali — 22.45 TV dnevnik. SOBOTA, 26. I.: 9.55 Svetovno prvenstvo v veleslalomu za ženske — prenos s Pohorja — 16.25 Košarka Zadar : Jugoplastika — 18.00 Obzornik — 18.10 Daktari — 19.05 Gledate TV — poslušate radio? — 19.15 Gledališče v hiši — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 3-2-1 — 20.30 Akordi Kosova — 22.00 Barvna propagandna oddaja — 22.05 TV dnevnik — 22.20 Colditz. Vse o morju Cousteau pripravil filmsko serijo o Antarktiki Rutar-Center A 9141 DOBRLA VAS — EBERNDORF Telefon 0 42 36 - 381 sporoča: TALNE OBLOGE izdelujejo iz nafte (Erdol). Zaradi tega se bodo cene ogromno zvišale. RUTAR CENTER dobavlja talne obloge in sintetične preproge (Synthetik-Teppiche) še po stari — nizki ceni! RUTAR CENTER, Dobrla vas, NUDI VEDNO VEČ! Francoski raziskovalec — oceanograf —• Jacgues Cousteau je nedavno končal snemanje štirih epizod televizijske serije o Antarktiki, in sicer za ameriško televizijsko družbo ABC. Od leta 1968, odkar je pričel snemati filme, je znani naravoslovec in znanstvenik posnel skupaj 24 serij o podvodnem življenju. Filmi so bili prikazani v mnogih deželah in Cousteau je postal televizijska zvezda. Jacgues Cousteau je diplomiral na francoski pomorski akademiji v Brestu in je precej časa preživel v mornarici. Po demobilizaciji se je posvetil oceanografskemu raziskovanju in danes ponosno trdi, da ni morja na svetu, v katerem ne bi raziskoval OREHE in NAMIZNA JABOLKA (sad) najboljših vrst prodaja Andrej Polzer pd. Lazar pri Št. Vidu s svojo ekipo. Od francoske mornarice je že dolgo tega odkupil odsluženi minolovec in ga spremenil v plavajoči laboratorij. Ladja C a I y p s o je danes znana milijonom televizijskim gledalcem po vsem svetu. Ko se je Cousteau pred šestimi leti povezal s televizijo, je na nek način spremenil značaj svojih dotedanjih znanstvenih pohodov, ki jih je pripravljal kot direktor oceanografskega inštituta v Monacu. Sedaj pravi, da je osnovni cilj njegovih raziskovanj snemanje televizijskih serij o čudesih narave, znanstvene raziskave pa opravlja kar mimogrede. Na vprašanje, če pri svojih 67 letih razmišlja o tem, da bi se umaknil, je povedal: „Moji sinovi so se pričeli ukvarjati s potapljanjem v četrtem in šestem letu, moj ded se je prvič potopil v 67. letu starosti, s potapljanjem je prenehal z 82 leti. Ne vidim nobenega razloga, da bi nekdo prenehal s potapljanjem zaradi starosti. To ni šport, potapljanje je neke vrste sprehod, lahka telovadna vaja.“ Galicija: Politika za arhiv? (Nadaljevanje s 1. strani) socialistov predvidevano slabo ravnanje s socialno šibkejšimi osebami. Na sporedu je bila problematika finansiranja za razširitev vodovodne mreže v prid občanom — večinoma penzionistom. Po mnenju socialistov bi morali prevzeti interesenti za vodovod tiste stroške, ki bi utegnili presegati že sprejeti proračun. Stališče slovenske stranke in tudi drugih pa je bilo: Teh stroškov ne moremo in ne smemo na-naprtiti interesentom. To oponiranje je onemogočilo od vsega začetka vsakršno možno obremenitev socialno slabše situiranih so-občanov. # Naloga našega zastopnika v občin- # skem odboru je tudi v nadalje prav v ® tem, da zahteva transparentnost politič-% nih dejanj, opozarja občinsko javnost na # škodljivo politiko prikrivanja in da se ® prizadeva za interese vseh občanov — ® tudi tistih, katerim ni možno formulirati S in artikulirati svojih interesov s potreb-® nim poudarkom ob pomoči mogočnih ® aparatov ali drugih družbenih silnic. - gališki opazovalec - Celovec (Zanimivo skioptično predavanje) Pretekli ponedeljek je Slovensko planinsko društvo priredilo nadvse zanimivo predavanje o zadnji slovenski ekspediciji na Himalajsko pogorje v Nepalu, in sicer na 8500 m visoki vrh Makalu. Predavanje je bilo zanimivo posebno zato, ker ga je imel voditelj odprave g. Aleš Kunaver sam. Iz Katmanduja nas je popeljal na skoraj 14 dni dolgi poti skozi nepalske pokrajine in doline iz nižinskih pragozdov do preko 4000 m visoko ležečega baznega tabora. Tako nam je pokazal tudi življenje in šege domačih plemen, ki se še vedno tudi tukaj razlikujejo po kastah. In kako so v tisočletnem delu uredili njih riževa polja kot stopnice do višine skoraj 2500 metrov. Z baznega tabora pa nas je popeljal na težko in nevarno pot skozi dobrih 4000 m visoko južno steno Makalu-ja. Pokazal nam je krasoto himalajskih ledenih vrhov in ledenikov pa tudi nevarnosti, ki prežijo na vsakega posameznika odprave. Še posebno, ko zapade nenadoma visok sneg, ki prav lahko pripravi vsem mrzel grob, ko so prva naselja oddaljena teden dni hoda. Udeleženci so bili nad temi slikami navdušeni in se Planinskemu društvu, posebno pa še g. Kunaverju prav iskreno zahvalijo za to redko doživetje. DOBRA PREVLEKA ZA ZOBE Prevleka iz umetne snovi varuje zobe pred gnilobo, so ugotovili sodelavci univerzitetne klinike v Mainzu. Specialisti iz raznih dežel poročajo, da se je zobna gniloba po zaslugi takšne prevleke zmanjšala v večletnem obdobju za 80 do 90 odstotkov. Mainški zobarji so prevleko preizkusili na podganah, pri katerih se je zobna gniloba zmanjšala za polovico, čeprav so živali dobivale hrano, ki pospešuje to bolezen. Postopek na kratko: po temeljitem čiščenju je treba razpoke v zobni sklenini dobro zamašiti in zob prevleči z umetno snovjo, ki odbija povzročitelje gnilobe. Prevleko je treba obnoviti približno vsakega pol leta. Zobna gniloba, zaradi katere ima nevšečnosti nad 90 odstotkov ljudi, sodi med najbolj razširjene bolezni. Britanski strokovnjaki pripravljajo cepivo proti kariesu. Naš tednik izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69-— Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 100.—• N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce št. 2, 9065 Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.