JSZIČHI f = Knjiga Slovenska C. Spisal a s XXV. Leto. V Lj «t) lj a.n i. Natisnil in založil Rudolf Milic. 1887. IIIIIIIIIIIIIIIIIMIIinilllllllllllNIillllMIlllllMMIlllMIMIIIIIIIIIIIIIIIIi; ......................IM11MI............................... 010089000201010201015348534848232323235353900201002323235300015301024848235353534823484823230202232323232353485348 Knjiga Slovenska v C. Spisal M a p aa « XXY. Leto. ----- V LJ m folija ml. Natisnil in založil Rudolf Milic. 1887. „Učiteljsla Tovariš" - „Jezičniku" 0 njegovi petindvajsetletiud. (1862 — 1887.) |tl||ji delavnico v hiši moji gjplmaš že petindvajset let, j ^Kar v nji si storil dobi svoji, ^ g Kako ne znal bi tega svet ? Poslopje si obširno stesal, V njem kipe naših mož izklesal, S cvetovi njih vrlin 1 Okitil jim spomin. k In vsega tega truda Jaz gledam prvi čuda! Od tod se širi prvi glas O delih Tvojih v trg in vas, Da rod spozna očete, Gojitelje prosvete! Daj Bog, da krgpek slehern hip Ustvarjaš nam še kip na kip, Da s pridnostjo le sebi lastno Zgradiš poslopje veličastno, Kjer narod vrl Na dede vrle bode zrl! Tedaj pa on s čestjo in slavo Ovenča tudi Tebi glavo,* A Ti si viješ sam spomin Iz duševnih vrlin! — A. Funtek. |xxxxxxxxx>r. Lovro Vogrin r. 6. avg. 1809 pri sv. Trojici v Slovenskih Goricah, učil se v Mariboru in Gradcu, svečenik 1834, služboval v Ptuju, župnik v Mali Nedelji, pri sv. Jurju na Ščavnici, profesor duhovnega pastirstva in kanonik v Mariboru, stolni prošt, u. 11. dec. 1869,— Čvrst Slovan je pisal a) v Zoro Razlagovo 1. 1853 str. 103-112: Narodnost i včra. Na svetlo je dal: b) Tisučletno obhajilo v čast sv. Cirilu in Met od i ju. V Mariboru 1. 1863. c) Sestavil je »obširen veronauk" in »pas tirno" t. j. učni navod v duhovnem pastirstvu za bogoslovce, kar je ostalo sicer v rokopisu, vendar dobro služilo učiteljem in učencem (Vid. Slov. Nar. 1. 1870. D. Trstenjak. Knjiž. Zgod. Macun 1. 1883). Na razgled bodi: Narodnost i včra. »Prst božji se je teknul naroda slavjanskoga, i domorodna iskra se je vnela v njem, ktere vgasnuti nijedni človečji sili več nije mogoče, ravno zato ne, ker od Boga je vžgana. Uplamenivša se ova iskra daleko gori po prostranom slav-janskom svčtu, od njene blagodatne toplote se je oživel otrpnjeni duh slavjanski, narodno življenje se je pričelo, veselo se razvija narodnost, ter še veselejšo bodučnost obšta. Ali ravno v tej mčri, v kteri narodnost kršpko i nezadržljivo naprčduje, ginja v mnogih srdcih včrozakonska čut — opešuje vera. I ravno ovo je pogibeljno za našo narodnost, ter sčasoma njeni gotov propad, zakaj včra i narodnost ste neražločljivo zvezane, jedna brez druge obstati ne more. Včra ako nije v narodnost, to je v narodnom jeziku na podlagi izobraženosti vsejana, ostane kot koren na suhi skali, hitro vsehne — včra brez narodnosti preide. I narod, kteri nima včre, je mrtev, kot tčlo brez duše, on nčki čas životari, se vmehkuži, njega moči zgino, on propadne, i s njim narodnost. Ino zato se vera i narodnost nikak razdružiti ne smeta, ona sta dvš nerazločlj;vč sestrč, kterč v narodu vzajemno napredovati morate, ako isti obstati i svojo budučnost imčti hoče". Dokazavši to po zgodovini kliče naposled: »Ino ti mili moj narode slavjanski! Providnost božja te je zbudila, da izpelja s toboj svoje vččne namene, kteri še so sada tebi skriti. Dala ti je včro, dragi dar nebeški, dala ti je narodnost, preblagi dar nazemeljski; drži zvčsto sveto vero, i čuvaj jo, da ti s veroj ne propadne narodnost, sjedini se s središčem včre, s Rimom, skala Petra ti hoče biti varno sidro, da u burjah časov ladja tvoje narodnosti ne vtone, temuč da nezadržljivo jadra u svojem otetnom teku k namenu providnosti božje. Vera bo rodila slogo i ljubezen, in u njima se hoče pobratiti narod k večni slavi po besedah izvrstnoga pevca: Če nam je ljubezen mati Ino sloga nas pobrati: Večna bo Slovencev Bo Slovencev čast, (Virk. Drobt. 1849.) Kajetan Hueber r. pri Devici Mariji v Polju 2. avg. 1810, mašnik 1835, služil za kaplana v Moravčah, nekaj let za duhovna vojaškega, bil potem župnik v Stari Ose-lici in v Čemšeniku, kjer je v pokoju u. 1. avg. 1870. — Zaslovel je Hueber po pesmici »Bleško Jezero", spevani na otoku 7. vel. serp. 1847, prijetni po veličastnem napevu, natisnjeni v Novicah 1. 1848 št. 10: »Otok Bleski — Kinč nebeški — Krajnske zemlje Ti! — Vene iz raja — Te obdaja, — Vse se veseli itd.« V istem tečaju je priobčil spis „Mengeš vasem in mestam lep izgled" itd. — L. 1854 je zanimljivo pisal „o spominku Vegatovem", vzbujen po nasvetu M. Peternelovem (str. 278). — L. 1855 „V spomin baronu Andreju Čehovinu, stotniku c. k. topništva", um. 10. sept. 1855 (str. 310 Novic.). — L. 1857 je zapel v Danici 1. 44: Memento mori! (Spomni se — umeri boš!) na pr.: »Mlado dete v zorni že milosti — Joka, zdiha — ko na smertni poti — Že resnica sije mu od zgori: — Hčerka, sinček moj: Memento mori! itd. — L. 1859 v Vodnikovem Spomeniku poklonil je pesniku svojih umotvorov štiri: Krajnska; Bohinska; Per Savici; Planine (str. 107—109). — Prva — slovenska in nemška (Krainerlied . . Gottes Liebling ist und bleibt das bied're, Krain, — Uebertroffen wird's von keinem Lande seiu) glasi se po prvem odstavku: Krajnska. Krajnska dežela je čudna in zala, Večno zastojn b' se enaka iskala! — Mejhna je vender pa čude Tri krije, Kterih ni več kodar solnce kolj sije. — Krajnska dežela je ljubca Boga, Se prekosit' od nobene ne da itd. Jožef Virk r. 10. marc. 1810 v Dobu na Kranjskem, učil se v Ljubljani, v 5. in 6. lat. razredu pod prof. M. Čopom, bogoslovja v Celovcu, kjer mu je Slomšek bil duhovni voditelj in buditelj v slov. pesništvu, svečenik 1836, za duhovnega pomočnika služil v Grebenju (Griffen) in Doberli Vesi (Eberndorf) na Koroškem, v Vozenici (s Slomšekom nadžupnikom), Grižah, Gornjem Gradu, v Spodnji Poljskavi, Češnjevcu, Ulimju, za župnika od 1. 1850 na Kalobju, od 1. 1861 pri sv. Duhu v Ločah, kjer je u. 4. jan. 1880. — Popeval je mnogo mnogo in priobčeval pesmi svoje v a) Drobtincah, kjer se po vseh letnikih nahaja njegovih vsaj 73 največ pobožnih. L. 1847 je str. 97-108 po njem opisan »Gregor Pevic, slavni duhovski pastir La-vantinske škofije"; 1. 1852: Anton Knafelc kmet; 1. 1853: Urša Majhen Benedikova itd. — L. 1849 je priobčena znana pesen „Slava Slovencam" (Naj viharja moč razsaja bo Slovencov čast). Na razgled bodi iz 1. XIX (1865—1866 str. 287): Večna 1. Po gorci Jezus hodil Je sladko vince sjal, Vinograd blagoslovil, Kder je spod tersom spal. 4. Druge solze pa teko Črez lepi samski stan, Ker mu bo vince krivo Nebrojnih dušnih ran. 7. Jezus pa grojzd poljubi In ga blagoslovi, In z grojzda vince teče Za sveto rešnjo kri. 2. 5. 8. Jezus in vinska terta. Pa milo se razjoče Črez nehvaležni svet, In trojne solze toči Na vinske terte cvet: Tretje solze je točil, Ker vidil je ljudi, Ki bodo vince pili, Pa njega križali. Zdaj vino vir je sprave In božje milosti; Nobena sveta maša 3. Perve solze mu teko Črez žene in može, Ker jim bo sladko vince Serce pokvarilo. 6. In z Jezusom razjoka Tud vinska terta se; Pa solze spremenijo Se v grojzda jagode. 9. Zatorej vince pijmo Poštenega serca; Pa le ne pozabimo, Na solze Jezusa! Brez vina brana ni. b) Novice 1. 1849 imajo najprej iz Drobtinc ponatisnjeno „Slava Slovencam"; potlej p. Nesreča nikoli ne praznuje; Slovenci smo; Slovensko dekle; Šolska veselica v Ulimjim na Štajarskim: Le hitro v černe bukve ž njim; Očitna poskušnja v šoli Ulimski in v Podčetertku, nekaj od petja, od šol na Slovenskem sploh, in mnogih druzih narod-skih reči (str. 167-179). L. 1852 spet iz Drobt. pesem „Prave sreče dom"; 1. 1858 „V spomin Vodnikovega godu 1. 1758" itd. — Od petja v šoli piše 1. 1849 str. 179 na pr.: „Naj mi bo pripušeno še zavolj petja besedico pristaviti; in tiste učitelje prav lepo pohvaliti, ki se po vsi moči trudijo, petje Slovencov na viši stopnjo povzdigniti. Nasproti pa tudi ne morem zamolčati, de je mnogo učiteljev v ti reči nemarnih in lenib, de si ravno nam je ukazano, de se ima vselej po šoli kaka pripravna pesmica zapeti. Slovenski jezik je za petje kakor nalaš vstvarjen, in neoskrunjeni Slovenec rad prepeva; lepo petje povzdigne duha, oveseli ranjeno serce in k omiki naroda veliko pripomore. Pregovor pravi: Tam rad ostani, kjer pojo, — hudobni pesem nimajo. — Dragi! ni vse eno ne, če se vaši učenci deržijo, kakor de bi kislo repo ribali, ali pa če so brihtni in nedolžno veseli. Ni vse eno ne, če učitelj sam na kori čivka ali pa če vsa cerkev poje. Kako veselo je v cerkvi, kadar vsa množica poje, de bi jo le poslušal! Kakoršni pa so učitelji, takošno je petje; zakaj na deželi imajo učitelji dolžnost ljudi v petju vaditi, zato so se učili. Na noge tedaj dragi moji! staro kopito več ne velja, — naprej, naprej v vsih rečeh! Kdor roke križem derži, grč rakovo pot. Začeti pa moramo pri mladosti; tenjko šibico všibimo, kamor hočemo; star hrast se pa raji vlomi, kakor de bi se vkrenil itd." c) Z g. Danica kaže jih vse polno in jako različnih dopisov in pesni od 1. 1852 do 1880 na pr.: L. 1852: Šolska poskušnja pri Materi Božji na Kalobji na Štajurskim; 1. 1854: Maksimilijan Celjanski družbi sv. Uršule. Bratam in sestram živiga roženkranca. Zahvala po sv. obhajilu. V praznik neomadež. spoč. D. M.; 1. 1855: Vošilo o novim letu; 1. 1856: Kapelica po Alf. Ligvor. Hribčik sred polja. Novi zvonovi v Dramnim; 1. 1857: Sv. Jožef. Sv. Jakop. Sladko ime Marija. O posvečevanji sv. Ožbalta cerkve. Božična. Sv. Štefan. Novoletna; 1. 1860: Zlati dan v Štaj. Šmarji. Pesem sv. Vincencija Pavlana o dvestoletnici; 1. 1861: Ljubezen sošolska o 251etnim snidu; 1. 1862: Za novo leto; 1. 1863: Pirhi za Veliko noč. Kratek zapopadek pervega tedna višjih duhovnih vaj k dosegi keršanske popolnosti. Venec čistega serca. Sedem cvetlic v sedmerih kiticah. — Drugi teden: Venec zatajevanja samiga sebe. Tretji teden: Dvanajst stopinj popolne lju bežni do Boga — v 12 razstavkih. Drugi del keršanske ljubezni. Sedem vertnic prave ljubezni do svojega bližnjega v sedmerih odstavkih. Jožef Virk Ločanski (str. 87 — 112). Pozdrav knezoškofu Maksimilijanu v Studenicah. Sv. Anton Padvanski. Pervo otročje sv. obhajilo. Slovesnost sv. Alojzija, šolskiga patrona. Vnebovzetje M. D. — L. 1864: Slovo romarjev od Matere Božje; 1. 1865: V slavo Mani majnikovi. Darilo Marii. Hrepenenje po Jezusu. Sirota na materni gomili. Častite Marijo! Marija lepota nebes; 1. 1866: Sini Slave. Pesem, kadar merliča od hiše vzdignejo; 1. 1867: Misijon v Konjicah. Za slovo misijonarjem; 1. 1868: Sveti Oče in posvetna olika. Edinost. Marija rešiteljica jetnikov. Marii na Ptujski gori, Ločki božji poti; 1. 1870: Volilceni o novih volitvah; 1. 1871: Sveti Oče Pij IX „Križ od Križa". Domovina pa sv. vera; 1. 1872: Slavospev ob 26letnici papeštva Pija IX. Govor v katoliško - politiškem društvu v Konjicah: O Jezuitih (str. 280-307) Ločki. — L. 1877: Slavospev Piju IX v škofovski zlatomaši. Nar lepši cvetlice; 1. 1878: Sv. Očetu Piju IX. za slovo. Venec K. Legatu na gomilo; 1. 1879: Za predbožični čas. Marijino slovo od prenočiša ob 9dnevnici pred Božičem na Mlačah 1878 (str. 394); 1. 1880: Drobna ptička na Marijnem božjem poti. Poslednje pismo do vrednika Zg. Dan. — Jakopu Smoleju, kaplanu Ločkemu v slovo (str. 124). — Na primer bodi: a) Sini Slave. 1. Cesar kliče: Sini Slave! Urno-gibčni kot posterve, 2. Vsi junaki, Slave sini! Rod junaški, bistre glave, Vsi junaki verste perve: Se glasi po domovini; Močni kakor oroslani, Hitro, hitro v sveti boj, Hitro, hitro v boj kervavi, Z duhom, sercem meni vdani, Nad sovražnike z menoj! K srečni zmagi, k večni slavi! V boj za vero, dom, cesarja! Mati Slava prigovarja: Zmagati al slavno past', Bodi mojih sinov čast! 3. Da smo sini vere prave, Vsi junaki očetnjave, Bomo z mečem pokazali, Kadar v pervi versti stali, (Danic. 1806 str. 192.) Boj junaške zmage bili, Z venci slave se ovili, Da donelo bo z višin: Vsak junak je — Slave sin! b) 3. Dva brata vesela sta skupaj živela, Se v žarji mladosti ljubila zvesto; Drug z drugim po bratovsko sta poterpela, V potrebi si rada podala roko. Kdo drugi ta brata ljubezni nebeške Ko duh in telo sta osebe človeške? Al s časom telo več duha ne posluša; Zabavlja in kliče; le jaz sem gospod! Zastonj pa uči in tolaži ga duša, Telo zagrozi se: Ti spravi se s pot'! Al komaj se duše telo je znebilo, Se mertvo zvernilo je v černo gomilo. Edinost. 2. Duh vodil je telo po blaženi stezi Veselja in sreče nebrojnih dobrot; Telo in vsi udje pa z dušo v zavezi Hodili so radostni venčano pot. O blagor! kjer taka edinost prebiva, Tam blagoslov milosti Božje počiva! Enako sta brata al sestri preljubi: Duh Rimska je cerkev, deržava telo; In blagoslov Oče nebeški obljubi, Ak cerkev deržava poslušala bo. Kjer bivajo pravi, pobožni kristjani, So tudi pokorni, zvesti deržavljani. 5. Le cerkev katoliška je prerodila Deržave mogočne in borne ljudi; Da sije zveličanja zvezda ji mila, Omiko in blagor ji cerkev deli; Kjer cerkev v deržavi cvetč, se spoštuje, Tam blagor, ljubezen in slava kraljuje. (Danic. 1868 1. 40.) 1. Slavovite — plete kite Dvajset šesti rožni cvet, Od kar sluješ — in kraljuješ Pij deveti, Oče svet'! 4. Sin Marije! — hudobije Grešnega sveta razbij! V Križa slavo — pod zastavo Cerkve združi vse ljudi! d) V Spomeniku 1. niku slovenskemu": c) Slavospev 16. junija 1872 o 26 obletnici papestva sv. Očeta Pija IX. 2. Ni ga slavljal, — ne pozdravljal Papeža še v Rimu svčt, Da bi zalo mu sijalo Solnce toljko slavnih lčt. 5. Ak Te psuje, — spone kuje Serd rovarstva: se ne boj! „Križ od križa!" — 'z paradiža Sije zmage venec Tvoj. (Danic. 1872 str. 197.) 1859 str. 253 je splel Jožef Vir k „ Venec Vodniku pes- 3. Al tak zvito — in serdito Svčt še v Cerkev butal ni; Sred viharja, svitla zarja, Pa stojiš junaško Pij! G. Pij Veliki 1 — v bojni diki Čudež Božje milosti! Živi, živi! — Nezmotljivi Pij na veke ljubljeni! 1. Odpri se gomila In pevec ustan'! Slovenija mila Te kliče na dan. 4. Tud' jez Ti stoletja Spominek izbral, Domačiga cvetja Bom venec snoval: 7. Vene slave junaške, Bom z dobjam ovil; Kir pel si vojaške, Junake budil. 2. Že bela Ljubljana 3. Te rešiti tmin, Kip stavi Ti vdana Stoletja spomin. 5. Na čeli rudeče C. Ve rtniče ima; Kir lubil goreče Si dom in Boga. 8. Prijaznosti ne ven 9. Naj vencu miglja; Kir bil si pohleven, Milen'ga serca. Slovenci Očeta Pesništva časte, Slovenska dekleta Pa venčajo Te. Še oljke krog glave Bom v venec povil; Kir mira in sprave Prijatel si bil. In jablan cvetočih Ti daje mladik; Kir bil si slovečih Učencov vodnik. 10. Okinčaj Tvoj venec Še k 1 i n c o v i cvet; Kir pesnik Slovenec Rojakom si svet. 11. Zdaj cvetja šestere Sostavi glave, Da Tvoje se bere Preslavno ime'! 12. V spomin je cveteči Ti venec podan; Kir pevec sloveči Si Vodnik! spoznan. e) Večernice družbe sv. Mohora imajo v sebi p. I. Od novih zvonov. III. Koliko je Bog lonaj vreden. IV. Nezadovoljnik. XI. Pesem od sv. Mohorja. Marija, lepota nebes. XIV. Velikonočna itd. f) Koledarček II. V slavo Marije. III. Slovo. IV. Pet ran itd. — g) Glasnik Janežičev in C vet nik p. 1. 1859: Vojšakom za slovo: 1. 1863: Prijatelju za god; 1. 1864: Pozdrav Slovencem; 1. 1865: Sreče dom itd. h) Pesmarica Razlagova 1. 1863. 1872: Slovensko dekle. Vojakom za slovo. Slava Slovencem. Vrli Slovenec (str. 63. 132). Bratovska ljubezen. i) Besednik 1. 1869: Spomni se na-me! Slavospev o rojstnem godu. L. 1870: Volilcem. L. 1871: Bratovska ljubezen. Vrli Slovenec. Na vzgled bodi: Volilcem o novih volitvah 1. 1870. 1. 4. Komaj svitli cesar djali: 2. „Dalje tak' ne more biti!" Brž kopita so pobrali Nove ere Abderiti. Spet volitve ura bije, In volilcem zmaga sije, Ako moško mož povdarja: Vse za vero, dom, cesarja! Ne volite nemškutarja, 5. Ki se rodu izneveril, In le vpraša: koljko dnarja Bo s poslanstvom si nameril; Ptujcem lizal bo podplate, Spred in zad pa grizel brate; Šilo takega čižmarja Ni za vero, dom, cesarja. 7. Za poslanca ni sposoben Domorodec nove ere, On umč, ko zaje na boben O zadevah svete vere; Kako branil bo pravice Katoliške — sin levice? Taki duh polovičarja Koga bodeš, domovina! Za poslanca izvolila? Voli moža, Slave sina, Ki mu bije vere žila, Ki stoji ko skala siva; V srcu pa ljubezen živa, Boljših časov sije zarja: Vse za vero, dom, cesarja! Ne volite neme veše, Ki srca in glave nima; Okrog vsake luči pleše, Vsem po volji kima, kima; On zdaj vaš, zdaj ptujca peta Je nevarna jed pogreta; Buča takega krčmarja Ni za vero, dom, cesarja. 8. Vse za vero, dom, cesaija. 3. O Slovenci! ne volite: Ne brezvestnega sleparja, Ne prismode srborite, Ne živine — opičarja, Ki brez duše in brez Boga Vam bo kazal ojstra roga; Trebuh takega konjarja Ni za vero, dom, cesarja! 6. Tudi ne liberaluha, Ne volite bratje mili! On bo trobil vam na uha, Take, da Bogu se vsmili! Razpor je njegovo geslo, Prekucije meč pa veslo; Cepec takega rovarja Ni za vero, dom, cesarja. Izvolite može blage, Svitle zvezde domovine, Stebre zlate, rodu drage, Žive vere cerkve sine! Taki bojo trdno stali, Se za vas potegovali, In grmeli sred viharja: Vse za vero, dom, cesarja! Ni za vero, dom, cesarja. (Besednik 1870 str. 92.) k) Slovenec je naposled priobčil 1. 1874 št. 53 — 57 govor, ki ga je J. Vir k imel pri shodu katoliško-politiškega društva v Konjicah 12. apr. o treh (oziroma o prvem) virih, iz kterih lije časna in večna nesreča na ubogo Avstrijo in njene razdražene narode; 1. 1878 št. 72 — 74 pa govor „Na veseli god sv. Mohora, prvega škofa moje zlate slovenske domovine, in v spomin 251etnice sloveče družbe sv. Mohora 12. jul. 1877." Tacih govorov, ki so deloma jako čvrsti, šteje se okrog 25. „Ko bi S lom še ka ne bilo, težko težko bi bil jaz kdaj kako pesem zložil", rekel je sam večkrat; tako je pa — vesel vrst-njk njegov — skladal jih marljivo o raznih priložnostih, daljše in krajše, da je na zadnje sam povedal, češ, kakih 4000 jih bode! O tem je omčnil prvi D. Tr sten j a k v Slov. Nar. 1880; drugi opisuje pesnika v Zvonu 1882 str. 13 — 18 Fr. Leveč. — Vse pesmi ranjkega pa — v XXIII zvezkih — in govore, cerkvene in necerkvene, z raznimi spiski ima v lasti nečak njegov, kteri je ujcu svojemu poklonil preljubeznjiv spominek v Zg. Danici 1. 1880 str. 37—95: Čertice v spomin preblagemu, nepozab-1 j i v e m u, rajnemu gospodu Jožefa Virku, p r e č a s t i t e m u župniku L o č k e m u , marljivemu slovenskemu pesniku" — Rok Merčun, tedaj prefekt Alojzniški, kteremu bode skrb, da se spravijo o priliki na pr. po Drobtinicah Ljubljanskih itd. na svetlobo na slavo pisatelju in na korist narodu našemu. Tu naj se pokaže le še pesmica, ktero je 1. 18G8 dne 5. majnika bil zložil Mariji, ktera mu je sploh bila vzor v premnogih spevih: Jasno moje serce klije, Vir ljubezni, Mati prava Lepo pesem duše vnete, Oživljeno v čast Marije, In nebeške dike slava, O Marija, Ti darujem; Slavne vence duša vije, Boža si, Marija zdrava! Cilj glasove sladko pete, Ino svete melodije Kliče k Tebi vsa narava. Ko jih Tebi oznanujem Peva, ko zlat' maj zašije. Iz ljubezni, Tvoje dete. Jožef Bevk r. 4. marc. 1811 v Sorici, mašnik 1839, služil v Fari pri Kostelu, na Vačah, na Križni Gori, župnik v Šentjurju pri Svibnem u. 19. dec. 1860. Marljiv podpornik kmetijske družbe je največ pisaril a) v Novice pod imenom Križnogorski (B—k) na pr. 1. 1852: Kako bi se s sadnim in murbinim drevjem v kratkim marsTktera soseska obogatiti zamogla; 1. 1853: O mlinarjih. Koderčija in mletvina. O mesarjih. Zoper krompirjevo gnjilobo. O poškodvanji dreves itd.; 1. 1855: Kdaj je naj ugodniši čas jari ječmen sejati. Pouk, kako umni angležki kmetje bob sejejo. Mnogoteri dobro-voljni sveti našim gospodarjem; 1. 1859: Za svečarje, pa tudi za slovar kaj. Naravoslovna drobtinica. Rudokop na černi persti. Lek za začarane oči (Pravlica) itd. Na primer bodi: „Glad je kej čuden kuhar, — on ume hrano tako pripraviti, da je brez zabele in brez soli vendar okusna. O polajšanju solne cene še zmiraj milo upamo. Kakošna se bo nam za zabelo godila? . . Več vasi je že tu, kjer čez zimo ni v svinjaku kermaka. . Svenska kupčija na brado že več let gerdo kmetu guli brado. Pa tudi neke pijavke v zdanjih siromaških okoljšinah dovelj zlega napravijo . . To so krivični mlinarji, ki se jih je treba čuvati . . Al — pogostoma se tako godi, kakor Latinec pravi: „Incidit in Scyllam, qui vult vitare Charybdim", ali po našem bi menda bilo: „Kdor medvedu vbeži, v risove kremplje prileti". Na Koroškem, saj v nekterih krajih, kakor je pisavca nek poštenjak zagotovil, je že stara navada, ki je tudi v naši sosedni čubranski okrajni vpeljana, da mlinar vreče na vago v mlin sprejemlje, in jih spet na vago odrajtuje, potem ko pravično mlevšino ali merico, kakor jo vsaki lahko prerajta, sebi priderži. Al bi ne bila vaga tudi pri naših mlinarjih priporočevati zoper krivice in tudi za povišanje obertni-štva?" itd. (Novic. 1853. 1. 27). — „Gospoda Križnogorskega poznate, dragi striček, že iz Novic. On Vam je junaška oseba, ne samo po telesu, temoč tudi po duhu. Um in serce sta pri njem v lepem soglasji . . Berite, kar je sam pisal o pogledu s Križne gore! On popisuje goro za goro, kako se verstijo proti zahodu od gladke Slivnice do stermega golega Grintovca; on imenuje vse cerkvice po dolini itd." — pravi o njem Terstenjak (v Novic. 1859. Glej 1. 1861 str. 9). b) V Z god. Dani ci se nahajajo Križnogorskega sestavki na pr. 1. 1856: Nekaj zastran plesu; 1. 1857" Beseda zastran Kolemonoviga žegna; 1. 1859: Skušnjave zastran revšine. — c) Šolski Prijatel 1. 1853 str. 144 pa naznanja, da je Mohorjevemu druž-tvu Jožef Bevk poslal rokopis: »Prilike jez. O. Bonaventure". (Prim. Prilike Patra Bonaveuture, prosto posloveuil A. Lesar, izd. družba sv. Mohora 1. 1866). Dr. Janez Krizostom Pogačar r. 22. jati. 1811 v Vrbi, vasi duhovnije Brezniške, svečenik 1834. doktor in profesor bogoslovja, vodja Alojzijevišču od 1. 1846 — 1858, kanonik, dekan, prošt, 1. 1875 knezoškof Ljubljanski, u 25. jan. 1884. Za slovenščino se je vnel bil 1. 1848, kadar je hkrati jel izdajati a) Slovenski cerkveni časopis Nr. 1. V Soboto 1. Maliga serpana; b) Laibacher K i r ch e n z ei t u n g Nr. 1. 6. Juli; 1. 1849 z naslovom Theologische Zeitschrift, pa še c) Zeit und E w i g k e i t. Ein religioses Wochenblatt. Nemška lista sta z 1. 1849 jenjala, slovanski seje pa prekrstil v »Zgodnjo Danico". Katolški cerkveni list. Vsem trem listom je bil Pogačar založnik in vredtiik, Danici posebej do 1. 1852. Ker sije bil preveč opravila naložil, ni utegnil sam pisati mnogo; njegovi so na pr. le začetni sostavki: „Was jetzt Noth thut 1848. Zum neuen Jahre 1849. Zeit und Ewigkeit. Nr. 1." — Spiso-val je tudi »Kircbliche Nachrichten". — Tako v slovenščini 1. 1848: »Predgovor. L. 1850: Kaj nam kliče novo leto? - Razgled po keršanskim svetu". — Pri tem in pri tiskovih popravah smo mu pomagali dijaki Alojzniki. Iz predgovora bodi na razgled: »Eno je potrebno; to čez vse ceniti, tega z vso resnobo iskati in se pred vsim zagotoviti, že zdrava pamet vsakterimu veleva, in neki notranji glas, ki se ne da lahko zadušiti, z nepremaglivo močjo ukazuje. Kaj je to eno potrebno? Zveličanje v Bogu in večna blagost v sklenitvi z njim, ki je vir vse blagosti . . To se nam ponuja po Jezusu v katolški cerkvi . . De bomo tedej katolško cerkev, ktere udje smo per sv. kerstu postali, iz celiga serca ljubili, jo moramo poznati natanko po vsih njenih notranjih in unanjih zadevah. In ravno k temu spoznanju katolške cerkve tudi kaj perpomoči, je namen pričujočiga slovenskiga časopisa, kteriga peni list vam dans, ljubi Slovenci! v roke podamo. Popisovali bomo rast in razširjenje cerkve skoz dolgo versto stoletij, razlagali bogastvo, ki se v njenih verskih in djanskih naukih, v mnogoterih napravah očitne službe božje, in v življenji njenih svetnikov razodeva. Naznanili bomo, kolikor bo mogoče, vse vesele in žalostne pergodbe, ktere cerkev sploh in posebno v naših krajih zadevajo, in perpovedovali od njenih nekdajnih in zdajnih bojev z sovražnimi močmi in od veličastnih zmag, ktere ji je njen nebeški ženin zoper nasprotnike podelil. Ne bomo tudi zamolčali, kaj je storiti, kaj opustiti, kader se zmede množijo, ter skušnjave nevarniši in močnejši nahajajo. Upamo pa tudi, da nas bodo duhovni gospodje po celim Slovenskim v tem perzadevanji s svojimi močmi podpirali in nam pogosto razne dopise, ki od zgorej naznanjenih reči govorijo, pošiljali. Le zedinjene moči zamorejo z božjo pomočjo kej veliciga dopernesti. Bog pa svojiga blagodara ne bo odrekel tistim, ki z resničnim sercam njegovo čast, povišanje svete cerkve in zveličanje duš išejo". — Pozneje se je oglasil v Danici le še 1. 1865 št. 1—24: Spomini s potovanja v Rim, in 1. 1868 št. 34: Šolska postava od 25. maja 1 868 — glede na ljudsko šolo. - L. 1857 je prišel na svetlo I. zvezek »Sv. pismo stare in nove zaveze . . Allioli . . po povelji kneza Antona Alojzja itd.", kteremu je, kolikor jaz vem, v bistvu d) predgovor zložil Dr. J. Pogačar (Jezičn. XXIV. str. 67). Posebej pa je priobčil e) Pridige. Govoril Janez ZlatoustPogačar, dohtar bogoslovja, korar stolne cerkve itd. V Ljubljani 1864. 8. VI. 424. Nat. J. Milic. — V predgovoru pravi na pr,: »V dolgem teku mojih duhovskih let se je večkrat primerilo, da sem pri novih mašah pridigoval . . . Serčna želja, naj bi mašniki, kterim sem o praznični slovesnosti njih perve daritve častitljivost duhovske službe odkrival, tistega duha, ki jih je takrat navdajal, zvesto ohranili in zmiraj više vnemali, mi je misel vdihnila, nektere svojih novo-mašnih pridig natisniti dati, in jim tako majhno darilce v prijatelski spomin zapustiti. Ker se mi je pa pozneje taka spomenica celo premajhna zdela, sem pridigam pri novih mašah dve versti postnih pridig, ki sem jih v letih svoje duhovske mladosti, namreč 1. 1839 in 1840, v predmestni farni cerkvi svetega Petra v Ljubljani govoril, iu nekaj družili pridig o raznih priložnostih pridjal, in nazadnje še mično povest od zaročitnega per-stana presvete Device Marije pristavil. Tako so izrastle bukve, ktere v tej obliki ne samo njim, ki sem jih o slovesni novi maši s povzdignjenim sercem spremljal k altarju, temuč vsem, ki sem jim kdaj na poti v božje svetinstvo učenik bil, v ljubijoči spomin prijazno podam, pa tudi vsem duhovnim bratom po Slovenskem v znamnje batovske vzajemnosti spoštljivo izročim, če kdo kako dobro zerno v njih najde, naj to zeruo pod njegovimi spretnimi rokami moč bogate rodovitnosti v podbudo keršanskega duha dobiva Ne, kdor sadi, je kaj, ne kdor priliva, temuč kteri rast daje, Bog. Njemu bodi čast in hvala vekomaj". Naposled je spregovoril f) v Slovencu 1. 1874: „0 slovensko -nemškem delu Wolfovega slovnika" (II. 85. 86). — Sicer sem dejanje njegovo opisal jaz v Slovencu 1. 1884 (XII. 22). — Razun tega gl. Kres iV. 1884 str. 157 — 209: Knez-vla-dika dr. Janez Zlatoust Pogačar, sp. Anton Žlogar. — Koledar družbe sv. Mohora 1885 str. 31—49: Janez Krizostom Pogačar, knezoškof ljubljanski, sp. Svetilko. Dr. Ilatija Prelog r. 27. okt. 1813 v Hrastju, vasi med Ljutomerom in Radgono; latinski učil se v Varaždinu in Gradcu, zdravoznanstva na Dunaju, doktor služil od 1. 1842 v Ljutomeru, od 1. 1849 v Mariboru, kjer u. 27. jan. 1872. Da je rano deloval za slovenščino, kažejo a) Narodne pesni i 1 i r s k e, sk. S ta n ko Vr a z 1. 1839, kjer je iz njegove zbirke: Marko ino Turki, iz okolice Radgonske (str. 3); Marko de-vojko prosi (str. 196). — Prikupil pa se je s knjigo b) Makrobiotika ali nauki, po kterih se more človeško življenje zdravo obraniti in podolgšati. Spisal veči del po C. Hufelandu in založil Matija Prelog, doktor zdravilstva v Mariboru. Kdor zmerno živi, dolgo živi. V Mariboru 1864. 8. str. 271. Nat. E. Janžič. Zdravo in dolgo življenje, modra glava in veselo serce so naj vekši dari Božji! Knjigo spisatel posvečuje slavnemu dr. Fr. Miklošiču . . Vvod pravi na pr.: „Baco (historia vitae et mortis) bil je prvi, kteri je to znanost zložil in spisal. Po njem je spisal Ch. Hufeland 1796 (Makrobiotik, oder die Kunst das menschliche Leben zu verlangern) prvi kakor sostavno vredjeno znanost. Posebni jeni deli so spisani od mnogih in mnogovrstno. — Dolgo in zdravo življenje si vsaki človek želi, torej tudi Slovenci, jih pa množina, ali ne toliko, da bi učene spise prav umeli, nemški ne ve, v kterim jeziku je ta umetnost do zdaj z vekšino spisana. Da se tedaj tudi dragim našim rojakom pot pokaže, po kterem mora človek iti, ako če do velike in zdrave starosti priti, spisal sem v predragem našem slovenskem jeziku, nakoliko je najine slaba moja moč dopuščala, to lepo znanost, makrobiotiko imenovano, veči del po C. Hufelandu. Spisal sem to znanost ne glede na zdravnike ali učene ljudi, temoč na manj učeno ljudstvo, posebno pa na mladino. Ta spis postal je zato v mnogih delih dolgši, kakor bi bilo drugače potrebno. Mladina bi se iz prva morala učiti, kaj je za dolgo in zdravo življenje potrebno, pa ravno pri nji se je dozdaj to z vekše strani zamujevalo. Spisana je zato ta knjiga tako, da se sme vsakemu mladenču brez skerbi v roke dati. Makrobiotika mora zato spisana biti ne samo zdravilsko, temoč tudi moralno. Kdo bi mogel o človeškem življenji pisati v moralni svet ne stopivši, k kteremu ono spada? — Človek in jegov moralni namen se ne moreta naravsko razločevati; kazal zato bode moj mali spis, kteri je ravno zato morebiti veliko več vreden, kakor mnogo drugih, da prave moralne postave niso samo za naravsko zdržanje in podolgšanje življenja potrebne, temoč da je narava človeška samo na moralnost položena, in da je samo po nji človek človek, in se loči od živine. — Naravsko in moralno zdravje v človeku je tako zedinjeno kakor duša in telo; teče iz jednega izvira, skupčuje se, in tako zedinjeno še le čini požlahtnjeno in dovršeno človeško naravo! Dobro vendar vem, da bi se ta velika umetnost in znanost še d os ta popolnejše spisati dala, vendar sim zadovoljen s tem prepričanjem, da bode to, kar sem spisal, kdar na svitlo pride, vsikdar k hasku". c) črni Peter. Kratkočasna igra v enem djanju. Poslovenil in založil Dr. Matija Prelog. V Mariboru 1866. 8. 58. Nat. E. Janžič. d) Zakonska sol. Kratkočasna igra v euern djanju. Poslovenil in zal. Dr. M. P. V Mariboru 1867. 8. 44. Janžič. e) Slovenski Gospodar. Podučiven list za slovensko ljudstvo. Maribor. Izhaja vsaki četrtek v 4°. Trčaj L—V. 1 1867 do srede 1. 1871 založnik in vrednik Dr. Matija Prelog, (Vid. Slov. Narod V. 1872. — Letopis Matice Slovenske 1. 1872 — 1873 str. 145-147). Mihael Cikl r. 24. sept. 1814 v Spodnji Hudinji, vasi blizu Celja, učil se v Celju, Gradcu, bogoslovja v Celovcu, voditelj mu je bil Slomšek, mašnik 1837, kaplan v Šmariji, 11 Vidmu, Brašlovčah, špiritval v Celovcu od 1. 1844, župnik v Brežicah od 1. 1848, korar v Šent Andreju od 1. 1852, semeniški vodja v Mariboru I. 1859, u. 26. jan. 1867. Slovenski je sodeloval a) v Djanje Svetnikov, na svitlo dal A. Slomšek 1. 1853—4 (Jeziču. XXIV str. 17); v b) Drobtince na pr. I. 1856: Nekaj za neveste. Trojna skrivnost pri reji otrok; 1. 1857: Otrok — misionar; 1. 1858: O plesu; 1. 1861: Keršanska beseda za brato\šino sv. Cirila in Metuda pordiniti odkrušene staroverce, sosebno Slovane. — Na razgled bodi iz dnevnika 1. 1866 jul. 8: „Prav tužni so dnevi, ktere od pre-tečeuega tjedna sem živimo, ker nam žalostnica za žalostnico dohaja od severne vojske naše, ki je 3. t. m. toliko neizrečeno nesrečo imela. Naj že bo vzrok naše zgube in naše nesreče pri severni vojski kteri koli hoče, to je in ostane gotovo in resnično, da brezverni in brezbožni voditelji ali vojskovodji nikdar blagoslova in pomoči božje upati ne smejo, in ako Bog hiše ne brani, se zastonj bojujejo še tako hrabri vojaki. Kaj tako imenovana poganska čednost ali serčnost velja, se tukaj prav očividno kaže. Bog se usmili in daj toliko skušeniin narodom avstrijanskim skoraj ljubi mir, zastopnost — in svoj nebeški blagoslov!" Vid. Drobt. 1869 str. 177, kjer je opisan „Mihael Piki, inf. stolni prošt Lavantinski" (str. 124 — 187), sestavil dekan Franc Košar, ki mej drugim piše o njem: „ISiti Slovenec, jim je bilo ponos! . . . Podpirali so z besedo in djanjem vse domorodne početja. V prvem imeniku „Novic" se že gotovo bere njih ime, — „Da-nica" jim je bila vselej prijetna tovaršica iu tolažnica, — „Drobtinicam" so bili od začetka sera varh, podpornik in sodelavec, „družba sv. Mohora" jih je štela ined svoje ude, — „Slovenska matica" jih ima vpisane med svoje ustanovnike in „Mariborska čitalnica" jih je spoštovala kakor enega zmed členov najiskrenejših in darežljivših. In prav takrat, ko se mnogi, od strahu omamljeni (za Šmerlingjanizma), že skoraj v čitalnico niso upali, so jo oni, da-si tudi jim njih persna bolezen že skoraj ni več dopuščala, na večer še od doma hoditi, kar zato še včasih — da-si tudi s težavo, obiskovali, da so s svojim zgledom očitno pokazali, da pravica ostane pravica, ali se pripoznava ali ne, ""T", O V in ,la Je r,j'h zvestoba do slovenske zastave nepremakljiva itd. (Drobt. XX. str. 185)." ^ ' IiOvro Pintar r. 2. avg. 1814 v Selcih, v latinskih šolali bil na Hrovaškem Karlovcu, bogoslovec v Ljubljani, svečenik 1810, služboval v Semiču, Kočevju, Šent-Janžu, bolehen bival največ v Radolici, kaplan v Predvoru, župnik v Zalilogu, na Breznici, V pokoju u. 10. sept. 1875 v Predvoru. Iskren Slovenec ilirski deloval marljivo že v <6 bogoslovju, potem spisal: a) Molitve za duše v v i ca h: s pristavkam rnašnih in drugih molitev. Večidel iz nem. poslov. L. P. duhoven. V Ljubljani 1848. 12. 283. Zal. Gerber. Tisk. Blaznik. — b) Mašne in druge molitve. Večidel iz nem. posl. L. P. 1849. 12. 176. Gerber. f — 2. nat. 1850. 3. 1860. 5. 1867. 6. 1871. str. 272. 7. 1879. — c) Nebeške iskrice za mladost pa tudi za odrašene ljudi. V Ljubljani 1850. 12. 202. — 2. nat. 1851. 3. 1853. 5. 1858. 7. 1863. 9. 1867. 10. 1869. 12. 1876. 13. 1879. — d) Sveti angelj varh ali vodnik pridnih otrok v nebesa. L. P. V Ljubljani 1853. 3. nat. 1863. 16. 124. — e) Marija Devica nebes in zemlje kraljica, naša preljuba mati in pomočnica. Spisal večidel po nemških bukvah »Marien -Kapelle" Lovrenc Pintar, predvorski kaplan. V Ljubljani 1856. 8. str. 708. Zal. Gerber. Jako priljubljena molitvena knjiga z lepimi Šmarnicami. Pisaril je rad in krepko v razne časnike na pr. a) v Novice 1. 1848: Razglas udam semeniškiga bravniga družtva; 1. 1851: Nekaj iz »Vesne", kjer modro razlaga najprej svoje misli o Terdinovem »pretresu slovenskih pesnikov" v Lj. časniku 1. 1850 br. 71. 72. — L. 1857: Pintarjeva drevesnica v Predvoru, potem na Breznici; Sadjoreja, kakor jo v predvorski šoli že sedem let učimo; 1. 1865: Pravi rumeni zimski štetinar; Kmet premalo — gospoda preveč drevje obrezuje in trebi. 1. 1866: Kaj je storiti, ako je sadno drevo gospodarju zavoljo preobilnih zarodnic nerodovitno; Hvalovredna jabelka; 1. 1870: Statistični pregled davkovskih zadev*(po knjigi: Tafeln zur Statistik des Steuerwesens im oest. Kaiserstaate 1858) št. 14—16.; 1. 1872: Rabarbara itd. — Vb) Danici se nahajajo dopisi njegovi na pr. 1. 1848: Šolski dopis iz Gorenskiga; 1. 1849: Hiša pregrehe in kreposti (Po svojim poslovenil L. Pintar) str. 289—294; 1. 1867: Kaj dela der-žavni zbor na Dunaju. Govor zoper zakonsko postavo. Dopis o govoru Greuterjevem; 1. 1868: Večer 21. in 22. sušca na Dunaju. Medverska postava. Govor njegov o per-vem členu medverske postave. Govor Greuterjev o splošnji obravnavi medverske postave. Govor dr. Tomana ob davkarski obravnavi derž. zbora. Govor L. Pintarja pri obravnavi kranjske sirotnice v dež. zboru. Govor prof. Greuterja o postavi zastran sprave razdertih zakonskih itd. — c) Slovenija 1. 1848: Kakošna se na Hrovaškim sovražnikam domovine gode. Pobratimstvo. Serežan. Ribčev sin. Franc Veriti, rojen Lah in verli slovenski pisatelj; 1. 1849: Serbska Vojvodina. Marko Bočar, slavjanski junak; 1. 1850: Resnica čez vse. — Ljublj. Časnik 1. 1850: Ruske narodne igre itd. — d) Učiteljski Tovarš 1. 1861: Iz sadjoreje: Mladi in stari les — razni popki. Kako se sadno drevje po koreninicah množi. — e) Nem.-slov. Slovar (Wolf — Cigale) 1. 1860 kaže, da je rokopis marljivo pregledoval tudi L. Pintar (Vorw. VIII). — f) Slovenec 1. 1874 ima: Trije izvrstni sadjerejci: 1. Gregor Rovtar, bivši župnik pri sv. Lenartu. 2. Janez Majnik, župnik v Žirčh. 3. Friderik Homan, trgovec v Radolici. Popisal Lovro Pintar, župnik in sadjerejec na Breznici. — V Novicah pa je Žan priobčil po smrti njegovi: Spomini na izvrstnega sadjerejca Lovro Pintarja (1878 str. 376 - 378). Na primer boli iz Novic. 1. 1851: »Nekaj iz Vesne": „0 novim letu je začel na Dunaju lepoznanski časopis »Vesna" v češkem narečju izhajati. Precej v pervem listu se bere dopis iz Ljubljane, kteriga je neki gospod K. poslal. Ta dopis je splošen pregled in pretres slovenskih spisateljev, posebno pa mladih pesnikov. 'V uvodu tega sostavka obljubi dopisatelj, da bode s časom dela slovenskih spisateljev bolj natanko pretresal ali kritiziral. Nas ta misel obhaja, da je kritika vsa-kimu slovstvu potrebna. Njena imenitna naloga je, zmote spisateljev odkrivati in kaj boljšiga nasvetovati. Ali prav močno se nam dozdeva, da Slovenci še nismo na tisti stopnji, da bi bilo slovenstvu koristno, naše literarne dela prav prav ojstro soditi, in tiste, ki na taki sodbi skoz rešeto smuknejo, satirično zasmehovati in strastno v blato porivati. Morebiti bi bilo bolje, ako bi se kritikarji mladiga slovenskiga slovstva po načelu slavniga spisatelja Ljudevita Vukotinoviča ravnali, ki pravi: »Kritika trčba da je zdrava. U literaturi, koja se razvija, ima biti krotka i prijateljska, svigdar učeča, a ni- 7 kada zlobna i porugivajuča itd." Ker je ravno unidan g. T., kteriga mi scer visoko častimo in med naj boljše slovenske prozaikarje štejemo, v „Ljublj. časniku" slovenske pesniku na šembrano redko rešeto vergel in jih prav po zlatohruškarsko obunkal; bi bilo morebiti dragim slovenskim domorodcem prijetno v tej reči tudi drugi glas zaslišati. Več oči več vidi . . To storiti nas pa tudi to priganja, ker je reš.-tarju slovenskih pesnikov sem ter tje tudi kaka očitna zmota iz peresa pljusknila itd. (str. 27j . . Bratje slovenski! bodimo rajši v resnici složni. Ustopimo se čversto jeden zraven druziga v red, da nas obči vrag ne premaga. Če sovražnik koga izmed naših napade, priskočimo mu po bra-tovsko, da pod neprijateljsko silo ne omaga. Sebičnosti pa in mnenja po pervem sedežu naj v naših rajdah ne bo. »Vsi za jedniga, jeden za vse", naj bo naše geslo. Slava jedniga naše stranke, naj bo veselje vsim, in nezasluženiga zaničevanja tudi naj zadnjiga iz našiga kola nikar brez primerniga odgovora ne pustimo. Po tem velika, da se bo tresel pred njo protivnik ošabni. Zlasti pa naj bi mlajši verstice do-morodniga kola, ki so neskončno veselje starših vlastencov, nikdar ne pozabile teškiga in nevarniga truda tistih, ki so se že za slavjanstvo borili, ko je še ojotn meč hudiga okrutnika nad njihovo glavo bliskal. Lahko je na visoki gori krog seln ledati, ali teško je na njo priklimati! — Gerdo in nehvaležno bi bilo tedaj, ako bi naša bistroglava mladina svoje seršene na tiste dražila, ki «o-ae_Jejijega dni s slavjan&om pečali, če tudi ne vselej z naj boljšim uspeham. — To so naše misli v kritiki itd. (str. 33),"' Na nagrobnem spominku, ki so mu ga postavili kranjski deželni poslanci in drugi čestitelji, je brati: Svečenik, pastir je duše vodil, Ljubil narod svoj do konca dni, Z modrim umom v boj je zborov hodil On, ki tukaj v miru spi. Karel Melcer r. 27. jan. 1814 v Ljubljani, kjer je učil se modroslovja in bogoslovja, pravoznanstva v Gradcu, v c. k. knjižnici služboval od 1. 1843 v Celovcu, od I. 1850 v Ljubljani, 1. 1853 postal profesor gimnazijski, vmirovljen 1. 1875, u. 8. inarc. 1878. Za slovenščino se je vnemal po M. Čopu, dr. J. Zupanu in po Kr. Čbelici. Goreče je prebiral dr. Prešerna in v „ 11 Tyr. BI." 1. 1833 ponemčil iz Čb. III. sonet jgSmert", kjer se na pr. zadnji odstavek: »Mor'biti, de kdor zdaj vesel prepeva, — V mcrtvaškim pertu nam pred končam dneva — Molče trobental bo »memento mori!" — glasi v prestavi njegovi: „Vielleicht dass der, der froh noch fiihrt den Reigen, Im Sarge eh' sich Tag und Sonne neigen, Auch unsern Tod stillschweigend uns verktindet." Tako mu je tudi I. 1847 v „Illyr. BI." št. 18 zložil spomenico: „An Prešern beim Erscheinen seiner Gedichte". Kakor Carniolia, tako ima tudi Carinthia več njegovih spisov vezanih in nevezanih. — L. 1851 je imel vredništvo političnega lista »Ljubljanski časnik", v kterem je več sostavkov spisal Dragotin Melcer sam na pr.: Avstrija in nemške zadeve. Skerbite za ljudske šole. Kaj je avstrijanska domo-ljubnost. Katolška vera terdna podpora vsake deržave. Nemšina in slovenšina itd ; konec leta pa ga je pokopal ter povedal smrti njegove vzrok takole: »Slovo od brav-cev. Z umerlim starim letom seje tudi kamen zavalil na grob »Ljubljanskega časnika". Pešale in pešale so njegove, kakor moči sivega starčeka daje moral svojo osodo zgodej doseči. T« pa ni moglo drugači biti, ker inu je manjkalo studenca, iz kterega bi bil zajemal vir življenja, ker je pogreševal zraka, v kterem bi bil zamogel svoje slabe ude okrepčavati. Da se ni dvignul visoko, da bi ga bili čislali in hvalili, mu ni zame- riti, ker je imel eno perutu zvezano drugo zlomljeno. Sam si je trudil stermo na ster-mem potu, nobeden mu ni prišel v pomoč, nobeden opešanemu pod pasho segel, toraj ni čudo, da je reva začel slabeti in pešati, da je poslednjič omagal. Svojim prijatlom, ki so ga v svojo hišo sprejemali in mu niso sovražni bili, se poslednjič še serčno zahvali in prosi, da bi spomin na njega v svojih persih ohranuli. Naj počiva na strani svojih rajnih bratov, slovenskih časopisov. Z Bogom (Št. 104. 1851)!" — Novo delovanje se mu je napočilo v srednjih šolah latinskih, kjer je nemški pisal na pr. v iz-včstju gimnazijskem, v spomenici Cesarjevi in dr. Vidmarjevi, v spomeniku Vodnikovem 1. 1859 (V. Vodnik u. Dr. Fr. Prešern str. 181), v »Laibach. Ztg." itd. Slovenski se je oglasil v gimnazijskem poročilu 1. 1865 str. 23 -26: Matiju Čopu v spomin; 1. 1866 str. 11 — 18: Kako naj bi se učila zgodovina v naših srednjih šolah; 1. 1867 str. 7—16: Volitev Rudolfa I. in slavna bitva na moravskem polji 1. 1278. — V rokopisu je izročil: Die altesten bekannten Umschiffungen Afrikas; Nekaj o Herodotu, kar je natisnjeno v Slovencu 1. 1877 št. 84—86; Odiseje IX. in X. pesem. — Kakor o časniku, tako je tudi o drugih svojih slovenskih spisovanjih moral slišati in čitati marsiktero pikro, bodi si glede obsežka bodi si glede oblike itd. — O vprašanji, „kakšna naj bo zgodovinska podlaga ali pravilo, po katerem moramo zgodovinske reči meriti in soditi, in kako je njeno naCelo?" — pravi (str. 13. 14) na pr.: „Naši učenci naj se navadijo že v mladih letih soditi za prihodno življenje, to jo dobro, tega se moram terdno in urno poprijeti, to je hudobno, tega se moram skeibno ogibati . . . Naša pamet je solncu enaka, ona nam kaj lepo in svitlo kaže, pa le to, kar je na zemlji. Ko pa noč na zemljo pade in solnca viditi ni, še le vidimo mil;one in miljone zvezd in nezmerni božji svet . . . Nas bi pa moralo zares sram biti, če je pa-ganski Herodot v Bogu najdel princip zgodovine človeškega rodu, mi Kristjani pa bi lovili piškava mnenja modrijanov, katere vetrovi in valovi časa prinašajo in odnašajo. Naj bo tedaj vera podlaga in previdnost božja načelo vsega zgodovinskega uka in učenja in gotovo bo dozorel žlahtni sad rodovitne vednosti našim mladenčein za žive dni, ne pa kakor žalibog dostikrat vidimo gnjusni napuh ošabnih vedežev". — Sicer glej, kar sem o ranjkem pisal v Slovencu 1. 1878 (VI. št. 29. 31). Jernef Dolžan r. 16. avg. 1815 v Križih pri Tržiču, v latinskih šolah bil tudi v Novomestu, svečenik 1841, služil na pr. v Kostanjevici, Čemšeniku, Leskovcu, Šent-Vidu pri Zatičini, župnik na Radovici u. 3. apr. 1880. Marljiv v slovenščini že v bogoslovju — je pisal časih p. v Slovenijo 1. 1849 št. 49 — 53: Pridobitev ilirskega predstva Sept. Severa; v Danico 1. 1850 str. 30- 32: Sanje in resnica; str. 150. 151 : Narodovnost (Po keršansko prevdarjena) itd. Podpisoval se je z znamko — lž —; a celo brez nje je prišla knjižica njegova na svetlo: Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen. Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja. Spisal duhoven ljubljanske škofije. Izdala družba sv. Mohora. Slovenskih večernic XVII. zvezek. V Celovcu 1868. 8. 119. Nat. J. Blaznik. Povest, znamenita po živi slovenski besedi, je vzeta iz zgodovine, domačih pripovedek in narodnega življenja. Na razgled o pisavi njegovi bodi nekoliko iz Danice 1. 1850: »Narodovnost je kaj pogosta beseda naših časov. Od nje se govori na der-žavnih zborih in v priprostih gostivnicah, zanjo se poganjajo učeni v bukvah in časnikih, in so se bojevali narodi v kervavih bitvah; nekteri jo hvalijo in povzdvigujejo kot pridobitev sedajnosti; drugi jo černijo in ji pripisujejo vse nesreče, ktere so nas pretečeni dve leti zadele, de tako od mnogiga vpitja in šundra več ne vemo, per čim de smo. Ni nam tedej zameriti, če se tudi mi oglasimo in vprašanje stavimo; Kaj je narodovnost, uarodnost (nationalitas) . . . Vanjo spadajo: Vera, rod, jezik, zgodovina, šege in navade (nošnja, igre itd.), in iz tih vsih izvirajoče in od drugih narodov razločno posebno mišljenje in ravnanje (omika) naroda . . . Poglavitni del narodovnosti je in ostane vera; drugi posamezni deli so le sredstva, ktere še le po veri in z vero svojo pravo ceno dobe. . . . Od druge strani je pa dognana resnica, de vera škodo terpi, če se jezik zatira, stare, pomenljive šege brez vikši potrebe odpravljajo, lepa stara noša opuša, narodova omika zaderžuje itd., ker se po takim ravnanji vera svojih pomočkov znebljuje in veliko težje korenine v narod poganja ... Res je, de bi omika hitreje napredovala, ako bi le en sam jezik bil; pa tudi tega ne moremo tajiti, de bi se v tej in še hujši meri tudi pregrehe po svetu širile, duh časa bi bil nar hujši trinog človeštva (posebno zdaj, ko so po železnicah in daljnopisih vsi zaderžki prostora in časa zginili), kteri bi ga v vednim nepokoji in trepetu deržal in ga iz zmote v zmoto, iz prekucije v prekucijo vodil in, ako bi se celi človeški rod kakor v predpotopnih časih, ko je še en sam jezik med ljudmi bil, v greh pogreznil, kdo bi ga razun Boga še mogel rešiti? itd. (str. 151)". Anton Pintar r. 10. jan. 1817 v Železnikih, mašnik 1841, kaplan j.ri sv Lo-rencu na Temenici, v Srednji Vasi Bohinjski, Kranjski Gori, Moravč;,h, na Brdu, fajmošter od 1. 1855 na Turjaku, od 1. 1861 v Zalilogu, u. 20. jun. 1831. Vedno zvest Slovenec in marljiv pisatelj je zgodej pričel delovati na slovstvenem polju slovenskem p.: 1) Dve povesti iz pisem Krištofa Šmida. A. Golobčik. B. Kanarčik. Poslovenil A. P., bogoslovec v Ljubljani 1840. 8. 64. Nat. Blaznik. — II. natis 1853. 8. 64. 2) Kratek poduk sviloprejke ali židne gosenice in murve prav in z velikim prid a m rediti. Iz nemškiga prestavil A. P. desetošolec. Na svetlobo dala kmetijska družba v Ljubljani 1841. 8. 44. 3) Sveti Anton, pušavnik in opat v Egiptu, očak menihov in pušavnikov na Jutrovem. Prigodba s kratkimi premisliki. Poslovenil A. P. fajiiiOšte1- v Zalim log, V Ljubljani 1862. 8. 118. 4)Slomšekovo vodilo ali sedem šol keršanskega nauka za otroke pa tudi odrašene. Iz Drobtinc 1. 1848 pomnoženo na svitlo dal in založil Anton Pintar. f:ij-mošter v Zalem Logu. V Ljubljani 1876. 8. 94. Nat. Milic, prodaja Gerber. 5) Obletnica posvečenja nove cerkve M an j n e v Suši v Zaliioški du-hovniji 13. vin. 1878. Spisal A. P. ZallloSKl. VEjutrijani 1878. 8. 12. Blazni! Razun tega je jako pridno pisaril a) v Novice na pr. 1. 1847: Veselo pismice vsim prijatlam šol; 1. 1848: Šolski dopis iz Bohinja itd. — b) Drobtince L Nagovor o slovesnem darovanju za popravo in olepšanje cerkve. — c) Slovenski Pri-jatel kaže več pridig z znamko A. P. od 1. 1857 itd. — d) Sveto Pismo . . Allioli . . Wolf 1. 1856—1857: Bukve Tobijeve; 1. I. II. do Timoteja, 1. do Tita, do Hebrejev. Vid. Predgovor XIV: Anton Pintar, fajmošter v Trijaku. — e)Učit. Tovarš 1. 1864: Iz Slomšekovega navoda za šolo 1. 1853 itd. — Skoro neprenehoma pa je dopisoval v f) Zgod. Danico, čvrstih sostavkov, ki bi sami bili lične in koristne knjižice na pr.: Z g. Danica 1. 1849: Previdnost božja naša pomoč in tolažba str. 171 — 251; Božja vladba v zgodovini celiga sveta str. 251 -373 in 1. 1850: str. 22—199; Vsakdanji opomin, čistost po stanu prav ceniti, ljubiti in ohraniti str. 327. Na vsak dan mesca. Poleg nemškiga. Na pr.: 1. Vpričnost Božja. Povsod vsevidno je oko, — Naj mesto še tak skrito bo. 2. Ljubezen Božja. Ljubezen zemeljska slepi, — Le Božja prav razveseli. 3. Prejema sv. zakramentov. Pokora in nebeška jed — Odverne duši greha sled. 9. Ogiba slabe tovarš i je. Hudobne družbe vari se, — Ob srečo vso perpravi te. 15. Molitev. Molitev, lci v nebo puhti, — Nečisti oginj pogasi. 16. Cenilo čistosti. Lepo se demant lesketa — Še lepši kinč nedolžnost da. 30. Sreča čistosti. Po sreči pravi hrepeniš — Le v čistosti jo dobiš. 31. Sklep za ohranitev čistosti. Gospod! Jaj svojo mi pomoč; — Nečista sladnost, lahko noč! — Šolarska obhaja na sv. Alojzja dan. Šolska po-skušnja na Bistrici v Bohinji. — L. 1850: Opomin zastran šolske molitve. Potreben pomoček zoper eno poglavitno opovero v nckterih ljudskih šolah. Potrebno priporočilo — Zg. Danice — vsim Slovencam. — L. 1851: Otrok nikar na ženitnine. Zmed pisem sv. Bernarda. Nedeljskim učencam in učenkam. Pesmi (I—V) p.: Bohinjski mladeneč. ^ Bohinjska deklica. Kje iskal bi bolj'ga kraja, Sim Bohinjska deklica, Kot v Bohinju najdem ga? Minca mi je ime; čista sapa me obdaja, Sim nevesta Jezusa, Zemlja pa mi kruha da. Njemu dam serce. Res, de zmiram je terpeti, Njemu le živet' želim, Zimski kakor letni čas; De se večno osrečim; Pridno, modro tu živeti Kar prijetno njemu je, K sreči naši vodi nas itd. Zveseljuje me itd. L. 1852: Ena beseda do učenikov pred sto leti razglašena. Družba sv. detfnstva Jezusoviga. — L. 1853: Družba treznosti v Krajnski Gori. Poslednja sodba I—VIII. — L, 1855: Premišljevanje pobožne duše o koncu leta. — L. 1856: Sveti Anton pušavnik (Pesem). — L. 1859: Življenje vjetiga pušavnika Malka, ki ga je popisal sv. Jeronim. L. 1800: Veseli dan v Laščah. — L. 1870: Janez Brence, nekdanji Unški fajmošter. — L. 1872: Šolarska (Pesem) za nedeljske učence in učenke. Keršanska deklica (Pesem). Iskrice, pomožne k lepi odgoji in poboljšanju mladenčev in mož na priobčeno prošnjo Zg. Dan. v i. 39. pret. 1. Slovo r. J. Brenceta. Govorček. — L. 1873: Marija v Suši v fari Z^iloški na korenskem. — L. 1874: Iz Zalega Loga. K spisu zoper pijančevanje io družbi treznosti). — L. 1875: O potrebnem vodilu za podučevanje otrok v keršanskem nauku. Čertice iz življenja J. Valjavca. — L. 1876: Rokodelska (Pesem). Pobožna mati in gospodinja. O bratovšini naše ljube Gospe presv. Serca. Pesem o blagosl. in vkla-danji temelj, kamna za novo romarsko cerkev Marije D. v Suši. Duhovne vaje v Zalem logu. — i 187' Mesec sv. Jožefa ali prav močna duhovna vojska. — L. 1878: Smert sv. Jožefa (Pes... .v Obletnica posvečenja . . Pobožnost duhovnega potovanja k Materi Božji v Loreti. — L. 1880: Kranjska Loreta. — L. 1882: Iz zapuščine: Sv. Anton Pušavnik (Pesem). Sv. Frančišk Ksaverijan (Pesem). Sedem žalost Marije (Pes.). — Nabiral ie ranjki za „Slovar Slov." in nekaj zapuščine je prejelo vredništvo „Zg. Danice". Prisrčno pa je opisal ga Rodoljub Podratitovski v Zg. Danici 1. 1881 str. 269 — 301: Č. g. Anton Pintar, bivši fajmošter Zaliloški (Nekoliko čertic iz njegovega življenja). Frančišek Kosmač r. 27. okt. 1817 na Koroški Beli, od 1. 1844 do 1860 kaplan v stolnici Ljubljanski, potem v redu Jezusovem, u. 9. marc. 1866 v Gradcu. Nekoliko pisal o družbi dekliški ter dal na svetlo: Angel varh za žensko mladost ali nauki, silno potrebni sleherni, ktera hoče pravo dušno lepoto in vrednost ohraniti ali si jo zopet perdobiti. Posebno v prid dekliški družbi spisal F. K., duhoven pastir. V Ljubljani 1859. 12. 234. Nat. Milic. — Drugi nat. 1865. 12. 274. zal. Gerber. — Sicer prim. Danic., Drobtince 1859—60 in Duh. Pastir, — Na primer bodi: „Milujem te v tvojem sedanjem stanu, in ti iz serca želim zdravje in zadovoljnost. — Zadovoljnosti pa moraš tudi sam v sebi iskati. Ali ne praviš svojim spovedencem, da se serce na nič natvezti ne sme, in da mora le s tem pokojno biti in zadovoljno, ako se izide volja Gospodova? Ni li vsaka nezadovoljnost v svojem stanu nezadovoljnost z voljo Gospodovo? V volji Božji mora človek svoje zadovoljnosti iskati; in ali se nad teboj ne spolnuje volja Božja? - Imaš mar gorečnost le za nektere duše, in za druge ne? Boš mar delal izjemo, ko Kristus nobene ni delal? Ali ni On za vse umeri, mu niso li vse ljube? Ako bi izjeme delal, bi imel vnemo zavolj ljudi, ne zavolj Boga; ali bi bilo to prav? — Dolgo si pil kelih sladkosti (to je bilo v Bohinju); bi se li ne hotel ozreti tudi na kelih britkosti? se ga boš li branil, ako ti ga Gospod ponuja? — Gospod ti pravi: Glej. tudi te duše so moje; ako me ljubiš, ljubi tudi nje in skerbi za nje. Se boš mar hotel braniti ali zbirati si, kaj naj ti zroči? - Dostani skušnjo; delaj, kjer Gospod hoče! Njegova roka ni prikrajšana; On ti povsod'lahko pripravi tolažbo in veselje" (Iz pisma I. 1849 gl. Danic. 1870 str. 279). Janez Brence r. 4. maj. 1818 na Dovjem, učil se v Celovcu in v Ljubljani, maš. 1842, kaplan v Studenem, na Bistrici Bohinjski, v Planini, Komendi, Podkraju, od 1. 1860 fajmošter na Uncu, u. 28. apr. 1870. Bil je vrl domorodec, marljiv za šolo vsakdanjo in nedeljsko, za sadjerejo itd. Dopisoval nekoliko v Danico na pr. 1. 1849: Šola v Srednji vasi v Bohinji; Šolska poskušnia na Bistrici, Cerkven ogovor o začetku šole; Mladenčem v izgled (Pesem); 1. 1851: Nekaj od šole itd. — L. 1872 je priobčil A. Pin-tar v Danici: Slovo ranjcega g. J. Brenceta, tadanjega kaplana na Bistrici v Bohinju 1. 1849 in Govorček za male o slovesnosti šolskega sklepa. Iskrice, pomožne k lepi od-goji itd.; prisrčno pa ga je opisal v Danici 1. 1870: Janez Brence, nekdanji Un-ški fajmošter (str. 271 — 344). Iz govora v slovo bodi na pr.: Zdaj vas pa izročim Bogu in besedi milosti njegove (Dj. ap. 20", Precej dolgo že sem pogosto in prav iz serca marsikaj Bogu priporočal in prosil, da bi po svoji neskončni modrosti kako pre-naredil. Nisem prosil, da bi mi Bog terpljenje odvzel, ampak da bi tak*3 naredil, kakor je meni in vam v izveličanje. — In Bog je tako naredil, da vam dans zadftjikrat pridi-gujem. — Nekterim zmed vas bo prav in ljubo, da ne bom več tukaj pridigoval, da grem od vas, — nekterim bo pa težko. Ravno tako je tudi meni; so vzroki, zavolj kterih grem rad od vas; so pa tudi vzroki, zavolj kterih ne grem rad od vas. — Ker je za vas, ljubi moji poslušavci! dobro in potrebno vediti, zakaj grem rad, in zakaj ne rad od vas, želim vam dans to odkritoserčno povedati. — Če bom bolj dolgo in ojstreje kot po navadi govoril, se potolažite s tem, da je zadnjikrat. Preden pa začnem, prosim, še enkrat pokleknite, in na tihem Boga za potrebno razsvitljenje prosite itd. (Danic. 1872 str. 228). Janez Stritar r. 1. avg, L8-L8- v Xa&&*b, -maš. TS44, mnogo let kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani, naposled beneficijat v Šent-Vidu poleg Zatičine, u. 21. maj. 1882. Iskren Slovenec že v latinskih in bogoslovnih šolah — je spisal: Živi Roženkranc. Molitevne in mašne bukvice s križovim potam za vse pobožne kristjane in prijatle Jezusa in Marije, posebno za brate in sestre živiga roženkranca. Sp. Janez Stritar, duhoven Ljubljanske škofije. S podobami. V Ljubljani 1852. 8. 212. Blaznik. — Nat. II. pomnož. 1862. 8. 432. - V družbi s tremi drugimi je na svitlo dajal »Cerkveni Govornik" 1. 1856. 8. 524. Teč. I. Blaznik. — V Danico je poročal o sv. Feliksu mučencu, v farni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani, p. Življenje, Slovesno prenesenje, Odpustki itd. 1. 1858 in 1859; posebej: Podzemeljske pokopališa, rake ali katakombe v Rimu str. 10 — 62; na primer bodi: „Že dolgo se ni toliko storilo v prid katakombam, kakor od kar so sedanji sv. Oče Pij IX. za papeža izvoljeni. Vstanovili so družbo cerkvenih starin. Njeni udje so pod vodstvam papeževim, sleherni ud priseže, de ne bo nobene v katakombah pri kopanji najdeno reči kam odnesel ali zase prikril, ker vse se mora skazati. Ta družba vedno na več novih rak zadeva . . . Izkopane starine se hranujejo v muzeji vatikanskiga poslopja. Vse te reči zadosti glasno pričajo živo vero, upanje in ljubezen pervih kristjanov. Obiskovanje podzemeljskih rak jo že pa tudi marsikteriga nekatoličana k naši pravi veri spreobernilo. Potem takim se lahko urne, zakaj je neki prav učen lutransk duhoven na Angleškim svojimu prijatlu, kteri se je v Rim napravljal, rekel: Ti, ako nočeš katoličan biti, nikar ne hodi v katakombe! ... Iz vsega do zdaj povedaniga se kaže mesto Rim našim očem kakor kraljica, obdana od velike trume serčnih mučeucov, kteri jo varujejo in peklenskim močem kljubujejo; — kakor mati, ki se po pravici sme ponašati s svojo družino, in ljubeznjivo nad zibelko svojih v Gospodu spijočih otrok čuje; kakor vedno zvesta nevesta Božjiga Sina med otroci, ktere je preskerbela svojimu nebeškimu Ženinu, in kterih v Jagnjetovi kervi oprane oblačila ji v krono služijo; in zadnjič kot varhinja resnice, ktera v poterjenje in spričevanje sleherniga svojiga izreka kervav podpis več milijonov spričevavcov iz vseh štirih strani sveta zamore skazati (Danic. 1859 str. 62)." Štefan Kociančic r. 25. dec. 1818 v Vipavi, sveč. 1841, kaplan v Ločniku, od 1. 1846 profesor bogoslovja, sv. pisma starega zakona in jutrovskih jezikov, knjižničar 1851 in naposled ravnatelj duhovskemu semenišču, častni kanonik 1. 1875 v Gotici, u. li. aiir. 1883. — Kar je Prešern pel o M. Čopu, češ: Sledili je bil ti domač jezik omikan, učen . . . Velikan učenosti! Ti si zaklade duha Krezove bil si nabral itd.: sme so po vsej pravici reči o Kocijančiču. „Tudi njemu znani so bili malo da ne vsi jeziki sedanje Evrope: slovenski, ruski, poljski, češki, lužički, hrvatsko - srbski, bolgarski. Po-I znal je jezik nemški, italijanski, francoski, angleški, španski. In to vse ne le površno, ampak bavil se je cel6 s posameznimi narečji evropskih jezikov, kakor s portugiškim, provensalskim, lurianskim, rumonskim in ladinskim. Posebna moč njegova je pa bila v semitskib jezikih: hebrejsko,-sirsko in kaldejsko imel je popolnoma v oblasti, pred vsim pa arabsko, iaero je tako temeljito poznal, da je o vsakej besedi, o vsakem deblu mogel dalje čas« razpravljati; temu jeziku poznal je tudi ljudsko govorico . . A razven ome-)S njem'L jezikov naučil se je tudi drugih jutrovih, kakor koptovskega ali egiptovskega, per-& zijskega, turškega in magyarskega; koptovskemu in turškemu je zložil celo slovar, kte-rega je pa vedno le v rokopisu hranil. A da bi stare in nove jezike bolj temeljito upoznal, uči! se je razven starih klasičnih jezikov tudi sanskritskega. Prisvojil si je popolnoma fudi staroslovenščino, tako da je v njej celo dopisoval. Iz nje si je razjasnjeval novo-sloveiisko in druga slovanska narečja itd." (Kres III. 1883 str. 276 - 277. Sp. Dr. A. iviahnič). - Slovenski je jel se učiti vže v latinskih šolah, pisati v modroslovnih, kedar gn ie V. Stanič naplavil, da mu je po „Mildheimisches Liederbuch" poslovenil nektere pesmice, kterih trije dal natisniti v svojih bukvicah, namreč: Mraz; Bog je povsot; Starost. — Marljivo se je poprijel slovenščine, pa tudi ilirščine v bogoslovju, ter je dal na svetlo na pr.: 1) Vodnik pobožni g a kristjana, ali nar potrebniši molitve v raznih okolišinah življenja. V Celovcu 1. 1845. Nat. Leon. - Po naročbi više gosposke duhovske je spisal: 2) Abecednik za šole po mestih. V Tersti 1846. — Povestice za pervo začetno šolo v Tersti. 1846. Krajnska pismenost okrajšana za male šole (po Vodnikovi). V Tersti. 8. 1847. 3) 26 Povesti za mlade ljudi. Spisal Št. K. v Gorici 1847. 8. 220. — Od 1. 1848 do 1855 je slovenil pastirske liste nadškofove. 4) Podučne povesti. Spisal v laškim jeziku Frančišek Soave. Poslovenil Štefan Kociančič učitelj sv. p. st. z. v Goriški duhovšnici, s pristavkam. V Gorici 1851. 8. 325. I. Del 1-82. II. D. 82-167. III. D. 168-238. Pristavik. Opomba. Nasledile povesti so v ravno tisti knjižici (tiskani v Brešii 1813. per Jeronimu Quadri), iz ktere je prestavljavec Soavetove pripovesti poslovenil. Zatorej jih tudi on ni hotel opustiti, posebno ker so ravno tako lepe in podučivne, kakor Soavetove, česar se zamore blagovoljni bravic sam lahko prepričati, a) Povfeti Hanibala Parea Milanskiga zdravnika str. 241—282. b) Povesti pravdosrednika Lojzeta Bramieri Pijacentinskiga plemenitnika str. 285—322. Kazalo. — Nat. II. 1870. 8. 325. — Nat. III. 1876. 5) Sveta Povestnica. Spisal L. Fleury. Iz laškega poslovenil Š. Koci-ančič. I. Del. V Gorici 1852. 8. 250. — II. Del. 1852. 8. 216. Nat. in zal. Pater-nolli. „V pričijoči knjižici je naj veči obzir vzet na to, da se zgodbe med sabo dobro vežejo in da se, kakor sam L. Fleury v svojem predgovoru k drugemu natisu pravi, iz nje spoznati zamorejo mnogoverstne razmere, ktere so izvoljeno ljudstvo božje z drugimi sovremennimi narodi vezale, in da zamore ta knjižica služiti za uvod v vesoljno povest-nico. Ta namen doseči je učeni L. Fleury, kteri je to delo v francozkem jeziku spisal, razun sv. pisma, pogostoma porabil tudi Jožefa Flavija, in je marsikej od njega tu sem povzel, kar se v svetem pismu ne dobi, in ki je k celoti povestnice vender večkrat zlo potrebno", piše v predgovoru prestavljavec. 6) Sto povestic, berilo za otroke, v Terstu 1852. 7) Pridige in drugi slovanski spisi, ki jih je zapustil Jožef Stibiel . . . Sabral Št. Kociančič . . in jim pristavil životopis rajnkega s kratkim uvodom v celo knjižico. V Gorici 1853. 8. XI. 176. (Vid. Jezičn. str. 18. 19). — Zgodovinski Katekizem . . J. Šmid. . . izdal A. Janežič. V Celovcu 1853. Predgovor mu je spisal Š. Kociančič (str. 5. G). — Tako tudi knjigam: . Slovenski Goffine . . Kratka povestnica Goriške na d škof i je . . Stari Urban . . 1853. — Sodeloval je s Slom-šekom v: Djanje Svetnikov. I. II. 1853. 1854 (Gl. Predgov. str. 1.1). 8) Maria Cel nad Kanalom. Kratek pregled zgodovine te kaplinije in božje poti od njenega vstanovlenja do sedanjega časa. V Gorici 1853. 8. Seitz. 9) Tovarš pobožniga kristjana, to je naj potrebniši molitve sleherniga kristjana, in nekaj duhovnih pesem. V Gorici 1854. 8. 354. Nat. in zal. Paternolli, «. večkrat na svetlo dal, p. 1856, 1876, tudi skrajšauo pod naslovom: Šopek. — Tako že prej: M a 1 i za ki a d d uše, iz češkega, zal. v Gradcu J. Sirolla itd. 10) Kristusovo življenje in smert v p r e m i šl j e v a n j ih i n moli t va h. Poleg G aš p a rja Erharda za Slovence predelal Štefan Kociančič, profesor bogoslovja v Gorici. Na svetlo dala družba sv. Mohora. I. DeL V Celovcu 1868. 8. 636. Nat. Blaznik. Kazalo. — II. Del 1873. 8. 743. Nat. tisk. družbe sv. Moh. Kazalo I— III. — »Naj postane ta prelepa knjiga Slovencem to, kar je Erhardova Nemcem, to je, prava domača knjiga. Ako od mnogo dobrega semena, ki se nahaja v tej knjigi, tudi le eno ali drugo zenice na dobro zemljo voljnega serca pade, kal požene in sad dozori; ako branje teh bukev tudi le tu pa tam kako dobro misel obudi, kako hudobno misel zaduši, kak svet sklep ponovi, kako pregrešno djanje ustavi: tedaj je ta knjiga že dovolj dobrega storila in pisateljev trud ni bil zastonj, ni bil zgubljen. Bog daj, da se to vresničiŠt. K. Jako marljivo je pisaril ranjki v razne časnike in letopise; tako na pr. v a) Novice, ktere v dopisu iz Gorice pravijo: »Bogoslovci našega seminišča so od več let sem, od kar se je naš maleni narod iz terdnega sna zbudil, že marsikaj na literarnem polju našem pripomogli. Stari Urban, Povestnica goriške nadškofi je (Fr. Blažič), deloma Djanje Svetnikov in Gofine itd. so živa priča njihove nekdanje vse hvale vredne marljivosti. Al tudi sedanji nočejo svojim poprejšnim sobratom zaostati. Kakor za gotovo zvemo, ravno sedaj v prostih urah pridno spisujejo za nas važno knjižico: »Povestnico goriške grofije". . . Za vse to imamo se serčno zahvaliti našemu visokoč. g. Štepanu Kociančiču, visokoučenemu profesorju v semenišču, ki vse to vodi in vreduje, med tem, ko tudi sam marsiktero lepo delo na dan spravi. Slava mu! itd." (Novic. 1861 str. 395). — Priljubljena mu je bila: b) Z g. Danica, v kteri je 1. 1852 str. 42 o Razlagovih tolikanj hvaljenih Zvezdicah prvi opomnil, češ, iz tega, kar se bere str. 12 — 13 in str. 45, zdi se: „de nimajo Slovani od vpeljanja Kristusove vere drugiga, kakor zlo . . Tako zamore pisati in govoriti li edin, ki je ud gerške nezedinjene cerkve, ne pa pravi rimsko - katolški kristjan . . In take knjige ne moremo priporočevati še neskušeni slovenski mladosti itd." — L. 1854 št. 15—20: Kratek pregled človekoljubnih naprav v blagor ubozih in terpečih v Gorici od naj starejših časov do današnjiga dne. — L. 1855 ima prevod svetopisemske pesmi hebrejske, kteri je podlaga primek Slavljenca t. j. nadškofa Gollmayra, kteremu je o raznih prilikah poklanjal umetno zložene hebrejske čestitke, kakor tudi škofu J. Lega tu o 25letnici itd. (Danic. 1872); knezoškofu Jan. Kriz. Pogačarju 1. 1875 o posvečenju itd. — L. 1862 str. 123 piše: „Vsakikrat nas v serce zaboli, kadar v.slovenskih časnikih in po pisih besede svetega pisma tako rabljene beremo, da se Bogu smili na pr. vox clamantis in deserto; et Verbum caro factum est etc. . Vem, da tisti, ki so do sedaj tako delali, niso iz nobenega slabega namena tega storili, tedaj ne ex malitia, ampak ex ignorantia. Ali ravno zavoljo tega je dolžnost duhovniku, ne molčati k takemu ponečastovanju Božje besede, temuč opominjati in zaverniti na besede svetega Tridentinskega zbora (Sess. IV. in fine). Gotovo se vsakdo pregreši zoper drugo Božjo zapoved, kadar Božje besede tako rabi. Da bi pač pisatelji sostavkov, ki so za časnike namenjeni, in pa vredniki vselej to pred očmi imeli!" — L. 1872 str. 303 so ponatisnjeni nekteri nauki o branji sv. pisma v maternem jeziku (iz „Glasa"), kjer so omenjene vse tri slovenske prestave (Dalmatinova, Japelnova, Volčeva) in je rečeno, da le poslednjo je privoljeno prosto imeti in prebirati vsakemu Slovencu, ker ima pri-stavljene opombe in zadosti dobro razlaganje v pravem kat. duhu (str. 304)." — O smrti gl. 1883 str. 119 in 123. c) SI. Bčela 1. 1852: Ljubljana. Po potovanji; 1. 1853: Kemperle Štefan; Nemški Rovt na Tominskem (Ipavec). Navade Primorskih Slovencev str. 146. Vraže str. 178 itd. — d) Arkiv za jugosl. povjestnicu. II. IV. 1854. Obširni odgovori na pitanja za jugosl. povj. zgodovinski; Beneška Slovenija; Abc Slovenski itd. — e) Šolski ali Slov. Prijatel 1. 1853: O družtvu sv. Mohora; Zavod gluhonemov v Gorici; 1. 1855: Zgodovinske čertice, nabrane po Goriškem. — f) Večernice družbe sv. Moh. 1861 p. Mesar Janez Kerstnik Jezuit, Goričan (I. str. 18 — 28). — g) Koledar kmetijske družbe za 1. 1862. Posl. Št. K. — h) Goriški letnik za čitatelje vsacega stanu, I. .1864. Vred. Fr. Zakrajšek. Vanj pisal več sostavkov, zlasti zgodovino goriške grofije. — i) Koledarček dr. sv. Moh. 1871: Strašna smert hudobneža str. 181-185 itd. — k) Glas v Gorici. I—IV. 1872—75. Mnogo razprav jezikoslovnih, iz književne povest-uice, o pisateljih itd. na pr.: Panslavizem, pangermanizem, panitalijanizem; živenje ali življenje, šiba in palica, forint ali goldinar, žrtvenik ali altar; našim puristom, kakavcem; naprednj.iki in mračnjaki, številka osem; človek, zvonovi; o prepovedanih knjigah; nekdaj in zdaj. O začetku Slovanov. Rezijansko narečje. Zora in Vestnik. Šokci. Oglej. Sveta Gora. Koseski. Sveti Hieronim je-li Slovan? O Val. Staniču. Čenče (ital. la ciancia) itd. Matevž Hladnik. Življenjepisne črtice. L. 1875. 1. 47—53 itd. — »Rajnki učenjak, kteremu je govor bil nad vse skromen in priprost, nikogar ni bolj črtil, kakor one pretirane pisatelje, ki hote slovenski jezik s tem preroditi in obogatiti, da od vseh vetrov prinašajo v slovenščino besed iz drugih narečij slovanskih (pa tudi iz turškega, arabskega etc.), tudi tedaj, ko jih nikako ne potrebujemo, menčč da dobi jezik še le tako pravi slovenski značaj (v. Kres str. 277)!" — 1) Besednik v Celovcu p. 1873: Na sveti večer. Čudno spreobernenje pijanca. Stari grad ali strahovi itd. — m) Folium eccl. dioeceseos Tergestinae . . 1. 1865 — 1875, v kterem je do 20 večih in manjših 8 spisov njegovih v besedi lat. na pr.: Historia Seminarii centralis Goritiensis; Historia creationis Mosaica; Tractatus de liturgia ecclesiae Aquilejensis itd. — Folium period i cum archidioeceseos Goritiensis 1. 1875 itd. ima brez števila njegovih učenih razprav in sestavkov o prav mnogoterih tvarinah. — Rad je sestavljal ž i v o t o p i s e ranjkih p. Kafol (Caffou) Feliks Anton; Krobat (Crobath) Jožef Friderik; Dr. J. Nep. Hrast. Breves notitiae biographicae itd. 1875. 8. 56. — Album Sacerdotnm 25tum presbyteratus sui annum Goritiae solemniter celebrantium anno 1867. Paternolli. V spomenici tej so tudi reči slovenske p. Vse se spreminja — vse mine; Častite Marijo itd. Učenjak v hebrejščini je sostavil berilo: Specimina lectionis Scripturae hebraicae in gratiam suorum auditorum congessit Stephanus Kociančič. Goritiae 1853. — Editio altera emendata et aucta. 1860. Typis J. Seitz. — Po tej knjižici in po umetnih čestitkah hebrejskih, celo v pesniški obliki, je zaslovel tako, da so mu dopisovali učeni židovje p. Samuel David Luzzatto, prof. v Padovi, pesnik Jos. Al-manzi, prof. Aron Luzzatto v Trstu itd.; angleški mu je dopisoval Frid. William Wing-field, on pa njemu slovenski, Judom hebrejski, nekterim Slovanom staroslovenski itd. Znameniti so njegovi premnogi rokopisi, ki se hranijo v bogoslovni knjižnici Goriški, deloma nenatisnjeni, v raznih jezicih in o raznih tvarinah. Ranjki je pač vreden, da ga opiše kdo obširno v lastni knjigi, ali v Drobtinicah Ljubljanskih itd. — Nam posebej pomenljivi so rokopisi slovčnski na pr.: Pridige; Zgodovinske črtice o farah in cerkvah po Goriškem; Življenje izvelič. Jan. Berhmansa S. J. — Leto posvečeno po-slovenj. po lat. Tyrnaviae 1753. Životopisne črtice imenitnih mož goriške grofije. Ruska zemlja, kdo je v Kijevu najpred gospodoval. Majnik posvečen Mariji preč. Devici. Šege in obredi današnjih Judov. Življenje in nauk G. J. Kr. po čveterih evang. poslovenj. — Goriško narečje. Cerkveno slovstvo na Goriškem. Furlani Jožef. Anton Janežič i Ivan Kukuljevič Sakcinski (dopisi teh in še drugih nekaj). Menih Hraber, povestnica pisma Cirilskega, Krk (listine iz Glagoliškega); Stol sv. Marka v Benetkah; Rezijani itd. »Matevža Hladnika Vertičik samotnih cvetlic8 v knjigo 4° str. 795 zbral z obširnim življenjopisom, besednjakom in kazalom, Štefan Kocijančič (Vid. Jezičn. 1887 str. 32 — 36). Dnevnik. Životopis (Ego). Primeri: Zvon III. L. 1883 str. 331 — 335: Štefan Kocjančič, sp. Simon Rutar; str. 398—401 sp. Fr. Podgornik. v O. Mansvet (Janez) Smajdek r. 1. marc. 1819 v Soteski na Dolenjskem, v red sv. Frančiška 1836, svečenik 1842, v Gorici u. 10. apr. 1868. Sloveč govornik je tudi pisal; tako na pr.: a) Shodni Ogovori. Spisal ino izustil O. Mansvet Šmajdek, učenik naravoslovja v domačih šolah Frančiškanskega reda na Kostanjevici blizo Gorice. V Ljubljani 1854. 8. 319. Zal. Giontini, nat. Blaznik. — »Zaslišite domačo pripovest, ktera nam je v poterdilo, de krivično blago drugimu rodu ne koristi, in ktero je pridna bu-čelica pozabljivosti otela. — Neki kmet je bil od svojih mladih dni silo skerben, varčen pa skop. Od kodar jo je koli permahal, vselej je kaj sabo pernesel, ali na rami, ali v roki, ali v nedrijah, ali v žepu, zdej iglo, zdej žebelj, zdej kako orodje, bodi si leseno toporiše. Kar je na polju zvunej strehe staknil, je bilo že njegovo. Vse kašte, kleti in shrambe so bile polne blaga, kar si je človek zmislil, to je najdel tam. Odbila je tako skerbnimu očetu zadnja ura, umeri je — blago, se ve, sinu zapustil; menite, de je kaj obstanka, kaj teka imelo krivično blago? — Oženil se je sin, ker je toliko blaga po očetu podedoval, ali karkoli sta on in njegova žena počela, nista sreče imela, v petih letih sta že vse zapravila, kar je oče v petdesetih letih z velikim terpljenjem nabral. Sosedje viditi ves lep stan razdjan, strehe rebra kazati ino viseti na kup, so z glavami majali, z ramami potresovali ter drugi drugimu pravili: I kaj bi nek rekel naš ranjki sosed, ko bi zdej vstal, vidil svoje lepo stanovanje na kup viseti, ino sina vprašal, kam je pošlo toliko lepih reči? — Kaj bi on na to odgovoril, tega ne vemo, pa sveto pismo namesto njega odgovori, ker pravi Bog po preroku Ecehielu: Krivično blago bom jaz na dan svoje jeze razgnal, kakor cestni veter pomete itd. (str. 113)." b) Popotni Tovarš bratam in sestram III. reda svetiga Frančiška, ki med svetam živijo. Spisal O. Mansvet Šmajdek, Frančiškan na Kostanjevici blizo Gorice. V Ljubljani 1861. 8. 608. Nat. Milic. »Vem, de nam v slovenskim jeziku lepih molitevnih bukvic ne manjka, in de so čč. gg. duhovni marsikako knjižico na svitlo spravili, ki pobožnost, de ne umerje, tako poživlja, kakor zrak ogenj podpihljava, de ne ugasne. Ali bratje in sestre tretjiga reda sv. Frančiška, sem ter tje po Slovenii raztreseni, zdi-hujejo že dolgo po kaj obširniših bukvicah o svojim redu, kakor so jih do zdej v ma-ternim jeziku imeli itd. (Predg. str. 3)." Sicer je P. Mansvet — časih z imenom Krotko si a v — rad dopisoval v Danico iz "krajev, kjer je služboval na pr.: Iz Gorice 1. 1851 o sv. misijonu; 1. 1858: Zdravilo za tiste, ki jih je Pust pobodel; 1. 1860: Vojska med mesojedci in tretjo cerkveno zapovedjo; 1. 1861: Dvestoletnica v Nazaretu na spodnjim Štajerskim itd. Največ pa o III. redu sv. Frančiška p.: Ako hoCte kadaj boljši svet imeti, — Morate vsi kakor svet Fran-čiš'k živeti, ali: Ako hoč'te, želite, de boljši bo svet, — Stopite vsi v svetfga Frančišeka red. — Tri in dvajset zveličanih japanskih mučenikov iz I. in III. reda sv. očeta Frančiška bo posvečenih ali med svetnike prištetih (Danic. 1861 št. 24—26) itd. Juri Fleišman r. 18. apr. 1819 na Beričevem pri Dolu, brat Andrejev (Jezič. 1887 str. 28), nekaj časa učitelj na Vrhniki, potem je v Ljubljani učil petje, glasbo, le-popisje; zlagal pesmi ter jim skladal napeve, u. 25. maj. 1874. Njegovi umotvori so p.: a) Izgledi slovenskiga pisanja. Zal. Giontini, nat. Blaznik v Ljubljani, b) Šolarske pesmi 4°. 1860. — c) Mične slovenske zdravice. 4°. 1860. Zv. I— III. — d) Slovanska Beseda. Pesmi za veselice. Zložil Juri Fleišman. Zal. Giontini. Zv. I —III. 1864. — Sodeloval je pri »Slov. Gerlici" že 1. 1848 itd. — Prav bi bilo, da bi gosp. učitelji vseh slovenskih ljudskih šol segli po zbirki »Šolarske pesmi", ktero je g. izdatelj že s tem posebno zanimivo naredil, da je s kratkimi besedami pridjal nauk, kako naj se vadijo šolarji na posluh peti, kterega tako-le razlaga: »Učitelj naj razloži šolarjem poglavitne reči o muziki sploh, čemu so sekirice (note), kaj je oddih ali prenehljej (pauza), takt ali udarec, kaj mera časa (tempo) itd. Naj jim dalje kaže, kako usta odperati, da preveč ne zijajo, pa tudi zob skup ne tišijo ... Da jim pravi sluh obudi, naj učitelj stopnje ali škalo s čistim glasom — a — zapoje, z roko pa takt daje itd." (Novic. 1860 str. 141). — O »Slovenskih zdravicah" zv. II. imajo Novice po pristojni hvali glede besede opombico, da okrogle take baže, ki so na koncu tega zvezka, naj bi g. Fleišman raji prepustil lastni fantazii tistih, ki nazaj pristokajo s kervavo glavo itd. (1861 str. 185).— In o »Slovanski besedi" ravno tako pravijo: »Želeli bi pa bili, da g. Fleišman tiste pesmi, kterim je sam besede zložil, bi bil dal popraviti po izurjenem pesniku, ali še bolje, da bi Pegaza prepustil celo drugim (1864 str. 295)." — Sicer pa glej »Slov. Nar." 1876 št. 12: Jurij Fleišman, slovens ki skladatelj. Spisal Vojteh Valenta. Filip Jakob Hafol (Kaffol, Caffou) r. 4. maj. 1820 na Pečinah v Tominskih hribih, maš. 1845, pastirjeval v Volčah, 1. 1847 v Ročinju, 1. 1854 v Batujah, 1. 1857 jo ubere v Celje in od ondot v Pariz k Lazaristom, od teh pa vže 1. 1858 skozi Rim, Lo-retto, Celje domov na Goriško, in to v Nemške Rovte za farnega oskrbnika. 1. 1859 na Pečine, bil deželni poslanec, baje prvi slovenski govoril v zboru Goriškem, u. 29. febr. 1864. — Knjige njegove so: 1) Domači ogovori po nedelskih evangeljih za verne ljudi na deželi. Spisal in izustil Filip Jakob Kaffol, kaplan v Ročini pri Soči. I. Del. Celovec 1853. 8. 270. — II. Del 1853. 8. 290. Izdalo družtvo sv. Mohora. Na prod. J. Leon. (Jezič. 1887. str. 11.) 2) Domači ogovori po prazniških evangeljih za verne ljudi na deželi. Spisal F. J. Kaffol, samostalni kaplan v Bajtuji pri Vipavi. V Ljubljani 1856. 8. 342. Nat. in zal. Milic (Vid. Slov. Prijat. 1856 str. 61). 3) Večne resnice v pogovorih za ljudske misione po slovenskih deželah. Spisal F. J. Kaffol, duhoven Goriške nadškufije. V Gorici. Zvezek I. 1861. 8.316. — Zv. II. 1862. Del. 1. str. 1-157. Del 2. str. 157—303. Nat, Paternolli. — Znamenite bile so besede, ki so mi jih sveti Oča Papež Pij IX. v god sv. Floriana leta 1858 v Vatikanu tako-le govorili: „Vi ste, kakor pravite, Slavjan. — Slavjanski narod je verli in zares močen narod. — Jaz vse Slavjane po očetovo ljubim. — Škoda, da so razkoljeni. — Njih blagost bila bi sloga in ta se jim cimi le v sjedinjenju s katoliško cerkvijo. — Zatorej rad iz dna serca podelim svoj apostolski blagoslov vsem oznaniteljem svetega Evangelja po Slavjanskem." Tem očetovskim besedam spominek postaviti sem sledeča dva zvezka slovenskih pogovorov za ljudske misione spisal. Na Tominskih Pečinah v godovno sv. Cirila in Me-tuda 1860. F. J. Kaffol, Kaplan. — Razun tega je dopisoval na pr. v a) Danico, ktera ima 1. 1851 str. 198 njegovo tudi posebej natisnjeno pesem: Dan XVI. listopada 1851 po Goriški nadškofii v IX razstavkih, iz ktere bodi na razgled: 1. Ob Soči se veselo dans godi, Od griča v grič razlag zvonov doni, In ljudstvo pravoverno Se skupej zbera, v sveti dom hiti, Pobožno ino mdrno . . . 8. Za to glej verne v tempel potovat', Spomin stoletni grejo praznovat, Odkar Pastir premili So s sedeža v Gorici pervikrat Ljudi blagoslovili. 7. Se dene pravda pa pred papeža, Štirnajsti Benedikt zdej sodbo da: „Aglejski stol se vniči, Bodita v Vidmu in Gorici dva Nadškofa pri tej priči. 9. Le idi v sveti dom, — že pred oltar Duhoven Vikši stopil je — svoj dar Boga za vse prinesti. Sklenimo ž Njim se v duhu, mlad in star Bodimo veri zvesti. L. 1862 str. 278 ima Danica čvrst spis njegov: „Sv. Mohor, pervi apostelj Slovanov". — L. 1864 str. 46 jako hvali »Zlati Vek", češ: Ni vreden v versto naših literatov vpisan biti, kdor se obotavlja prebirati ga . . . Kdor bi slovenskemu jeziku sposobnost za literaturo odrekel, naj se mu „Zlati Vek" v roke da, in če ni več kot hudoben, prepričal se bo, kako razumno ali zastopno se da zgodovina, dogmatika in vsaka druga učenost v slovenščini pisati itd. (Vid. str. 276)". — b) Drobtince 1. 1852 kažejo pesem njegovo: Maria naša ljubezniva mati (str. 61) itd. — c) Slovenski Prijatel 1. 1856 naznanja njegove pridige (str. 61); 1. 1857 zanimljivo pismo iz Pariza; 1. 1858: iz Loretto; 1. 1865 vže po smrti priobčuje pridige na pr. od sv. Mohora; 1. 1876: Marija brez madeža spočeta, od sv. birme; 1. 1877: Za slovenski misijon itd. — d) Novice 1. 1861 imajo dopis: Slednja beseda o cerkljansko - tominski cesti (str. 250) itd. — e) Slovenske Večernice zv. VIII. 1. 1863: Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah. Domorodne črtice, spisal F. J. Kaffol, kjer str. 27 pravi sam o sebi: „Iz Pečin (sem tu duhovnik v službi) od mesca junija 1859, dokler bo Božja volja. Dne 24. sept. 1845 sem tukaj na altarju sv. Mohora in Fortunata novo mašo služil, zna biti, da ravno na tem altarju bom tudi zadnjokrat maševal in potem pa pred večnega sodnika stopil! V varstvo se tema dvema svetnikoma pohlevno izročujem, torej zaupam, da mi bodeta milost izprosila. — Za moj preserčno ljubljeni narod se vse svoje žive dni trudim, nadjam se, da sv. Mohor mi bo odvetnik in besednik pri vstopu v večnost. — Na tem svetu mi ni bilo nikoli dobro, smem se zanesti, da na unem svetu bo milostljivi Gospod obrisal vse solze od mojih oči!" — Dokaj znamenito je, kar je pisal iz Pariza 7. sept. 1857 na pr.: »Morebiti bi Vas vtegnilo veseliti kaj več od naše družbe zvedeti; zakaj zdi se mi, da naši rojaki veliko od Lacaristov ne vedo. Prav za prav se kličemo duhovniki sv. Vin-cenca Pavijana; ljudstvo nas imenuje misionarje, in svetu smo znani pod imenom »Lacaristi", ker v Parizu v hiši stanujem«, ktera je nekdaj nekemu človeku z imenom Lacar (bolje Lazar) slišala, in od kterega je v pervem osnovanju te družbe odkupljena bila. — Lacaristi so po celem svetu skorej razkropljeni in štejejo blizo 1000 duhovnikov. Pariz je pa zmerej še naše poglavitno zberališče, tukaj stanuje tudi naš General - Superior, ki sadaj ravno po Avstrianskem popotuje, ondašne hiše Lacaristov pregledat. Lacaristov poglavitne opravila so: Priprostemu ljudstvu na deželi misione in svete vaje deržati, ter k veliki spovedi verne spodbadati, po ječah zapertim pridigati in jih spovedovati, ter njih poboljšanje opravljati, vsmiljene sestre voditi in jim spovednik biti. Duhovne semenišča voditi in skerbeti, da se mladim duhovnikom pravega duha vdahnje. Po Francoskem so tudi učeniki v duhovšnicah večidel Lacaristi. Otroške semenišča vladati, in mladenče k pobožnosti napeljevati, ter, če je treba, jim tudi učitel biti. — Lacaristu, akoravno je duhoven, mu ne gre ime Pater, marveč le Gospod. On mora zjutraj ob štirih vstati in ob devetih zvečer spat iti, ter cel dan ima tako razdeljen, da mu dve uri proste ostanete. En dan v tednu sme do 5'/a spati. Vsak dan mora naj manj eno uro premišljevati kako sveto resnico. Preden Lacarist kdo postane, mora dve leti se poskušati, po tem stori obljubo, ki večno velja. Tudi ne duhovniki so vsem tem postavam podverženi. Vsi vkupej se bratje imenujemo in živimo čisto le od milošine, ker lastnega premoženja nimamo in tudi od vladarstev nič ne dobivljamo itd. (Slov. Prijatel 1857 str. 155)." Kafol je dopisoval domačim listom, zlasti pa Danici (gl. 1864 str. 276: „Malo pred smertjo nam je bil ranjki poslal mični spis: Častiti gospodje Lazaristi. Izpeljan je do BVI. Domače življenje Lazaristov". Ako bi se našlo med njegovo zapuščino nadaljevanje ali saj osnova, bi prosili, da bi se nam poslalo. Vr.) in Einspielerjevim »Stimmen aus Innerosterreich". . Načertal je »zgodovino in geografijo Tominskega glavarstva". Kam so zanesli ta spis, ne vem povedati. Videl sem ga 1. 1866. Osnoval je bil tudi obširno razpravo „o odpustkih". Kje je pa zdaj? - O njegovih pridigah pravi Slomšek (Drobt. 1862 str. 45), da imajo mnogo zgovornega zernja v gladki slovenščini. Vid. Filip Jakob Kafol, v Večernicah zv. 34. 1. 1878 str. 37—42, sp. J. K. v Janez Skofic r. 22. dec. 1821 na Brdu pri Podpeči, maš. 1845, služil v Hre-novicah, Črmošnjicah, na Toplicah, od 1. 1858 za župnika v Suhoru, kjer je, izvrsten vino-sadje-svilorejec poslavljen z zlatim križcem za zasluge, u. 30. apr. 1871. — Dopisoval je v nektere časnike p. v Novice 1. 1858, Danico, zlasti v Slov. Pri jatla, kteri hrani mnogo njegovih pridig, celo po smrti p. 1. 1881, priobčil P. Hugolin, o cerkveni glasbi itd. Močno vstregel je s posebej natisnjeno knjigo: a) Razlaganje keršanskega katoliškega Nauka. Pričel 1. 1863 in spisal I. Poglavje od »Vere" Janez Škofi c, župnik Suhorski. V Celovcu 1864. 8. str. 663. Nat. J. in F. Leon. — Ti »Keršanski Nauki", kterim je druga poglavja zložil Janez Vol- čič, župnik Šent - Marjetski, so — 369 tiskanih pol, dovršeni 1. 1876 — bogata zakladnica, iz ktere zaniore zajemati duhovnik za vse svoje potrebe na leči, v spovednici, na bolni postelji in v šoli, pa tudi česar potrebuje za lastno svojo omiko in za pošten svoj kratek čas (Vid. Slov. Prijatelj). b) Sveti Jožef, naš varh in pomočnik v življenju in ob smerti ali Šmarnice v čast Jezusu, Mariji in svetemu Jožefu. Svojim farmanom in drugim častiv-cem svetega Jožefa, spisal duhoven ljubljanske škofije. V Ljubljani 1867. 8. 268. Nat. J. Blaznik. Zal. Janez Škofic (Gl. obseg in kazalo). »Mesec maj ali veliki traven je preblaženi Devici Mariji posebno posvečen; ravno zato se imenuje Mariin mesec. O tem mescu se po keršanskem svetu obhajajo ljubeznive Šmarnice. Marijnemu čistemu ženinu, svetemu Jožefu, pa je posvečen mesec marcij ali sušeč, o kterem se tu in tam svetemu Jožefu na čast obhajajo lepe pobožnosti, Šmarnicam podobne. Pri nas takih pobožnost nimamo, Šmarnice pa imamo. Ker je pa sv. Jožef tolikanj imeniten svetnik, ter Jezusov rednik, ženin Mariin, Ilirskega kraljestva in toraj tudi naše dežele patron in varh, in umirajočih posebni pomočnik, in ker je Jožefovo življenje z Marijnim življenjem v tolikanj tesni zvezi, mislim, da ne bo neprimerno, ako pri letošnjih Šmarnicah svoj pogled obračamo sosebno v sv. Jožefa, in iz njegovega svetega življenja izvajamo svoja premišljevanja. Sej bo tudi Marija češčena s tim, da častimo njenega čistega ženina sv. Jožefa itd. (Vpeljava str. 5.)". — Ljubeznjivo opisal je ranjkega J. Volčič v Danici 1. 1871 str. 154 — 162, kjer mu str. 185 iz velikega spoštovanja A. Žlogar poje v spomin na pr.: Toči gorke solze domovina! — Ah, moral ločiti Blagih se en rodoljub, vedno ti zvesto udan. Ljubil nezmšrno te je, premili narod slovenski! Z djanjem kazal, da mu v sercu ljubezen plamti. Ljubil je iskreno občno domovje slovansko in želel, Solnca mu zlatega žar skoro da bi zasijal itd. Dr. Jožef Krajnc (Kreinc) r. 17. febr. 1821 v Skalah blizo Velenj, šolal se v Celju in v Gradcu, kjer je bil prvi slovenski učitelj občnega državljanskega zakonika v jeziku slovenskem, potem na pravoslovni akademiji v Sibinju za avstrijsko civilno, trgovinsko in menjično pravo, naposled profesor v Pragi, u. 22. febr. 1875. Pisal je v razne časnike, branil pravice Slovencev kot državni poslanec in posebno v glasilih slovenskega društva v Gradcu, poslovenil velik del omenjenega zakonika, ki gaje poznej Cigale vre-dil za natis itd. (Prim. Slovan 1885. J. Macun Knjiž. Zgod. 1883 str. 151). Ivan macun r. 23. jan. 1821 v Trnovcih (Wolfgang) blizo Ptuja, latinske šole zvršil v Mariboru, modroslovne in pravoznanske v Gradcu, od 1. 1845 učitelj gimnazijski v Celju, od 1. 1846 v Trstu, 1. 1851 profesor v Zagrebu, 1. 1860—61 v Ljubljani, potem zopet v Zagrebu, od 1. 1870 v Gradcu, kjer je u. 27. okt. 1883. — Knjige Slovencem bolj zanimljive so: 1) Cvetje jugoslavjansko s dodanimi cveti drugih slavjanskih vertov. I. Cvetje slovenskiga pesničtva. Zložil Ivan Macun Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Koseski. U Terstu 1850. 8. XII. str. 270. Tisk. Austr. Lloyda. Kazalo: Predgovor. Uvod. Pevni-, Pripovedajoči-, Dramatički del. Smes. Pesmotvori dodani iz Ilirskoga. — »Tesniga serca predložim slavjanskimu svetu to delce, pri Slovencih pervo te verste. K začetku se težko ključ najde, in ta težkoča terja, da se presod letega ozira derži; vsaj si mora vsaka knjiga, ki se pri nas prikaže, celino kerčiti. Alj tudi zvunajni zaderžki so pri tem delu veliki; namenjeno je namreč učečoj se mladeži, da se po njemu soznani s pesniki cele Slovenije, in tudi z nekaterimi ilirskimi; in da se iz njega uči lepo in u slavjanskem duhu pisati. Slovnica jugoslavjanska pak še je malo kaj ustanovljena, tedaj pisatelji pišo po svojih mislih različno, in po takem se je zmešnjava posebno u slovničkih formah ugnezdila. — Kakih sem jaz pri tem misel, vsak lahko u kratkem krasoslovju pesničtva vidi. Glavno pravilo je, da se u književni jezik uvede samo kar je res in kolikor mogoče u celem narodu, in kar se prileže pravilam mislenja; dalje, da se, gde so razne ceste, izbere tista, ki nas z drugimi našimi brati Jugoslavjani zjedini itd. (Predgovor VI.)." 2)Kratak pregled slovenske literature sa dodanim riečnikotn za Slovence. Napisao Ivan Macun. U Zagrebu 1863. 16. VII. 102. — „Sastavak o vaj na-stao je time, što sam prošle školske godine u veoma kratko doba imao za krasni „Na-učni slovnik", što ga izdaje Fr. Rieger, napisati članak o slovenskoj literaturi. Nakupiv tom prilikom kao i kasnije u Ljubljani gradiva, koje bi za rečeni slovnik bilo preobširno, preradio sam ga te u podlistku »Narodnih Novinah" naštampao. Nu i sada nije mi bio smier, da o toj stvari pišem obširno, nego da omladini pokažem put za samostalnu dal-nju radnju itd. (Predg. IV)." 3) Književna zgodovina Slovenskega Štajerja. Spisal Ivan Macun V Gradcu 1883. 8. VI. str. 181. Tisk. Styria. Zal. pisatelj . . Veleumu . . dr. F. Miklošiču . . posvečuje zemljak J. M. „Habet sua fata libellus! Zibeljko je knjigi tesal dr. Vošnjak pozivom dne 8. marca 1. 1867, ali bi jaz za »Slovenski Štajer", ki ga je namenila na svetlo davati Slov. Matica, napisal književno zgodovino ... Ko pak je po-četkom tekočega leta sklenola, da le četiri pole za 1. 1882 pridejo na svetlo, ostalo pak drugi krat, tega nesem mogel nikakor dopustiti, in tako delo sedaj prihaja mojim trudom in na moje troške na svetlo itd." Vest o četirih polah ni resnična; vzroki bili so v obliki in vsebini, kar pisatelj v »Predgovoru" str. VI. sam pripoznava, namreč: »nil humani perfectum, knjiga tudi ima kake hibice, da z druge strani neje na svetlo stavljeno vse, kar služi slovenskemu Štajerju na slavo, ker mnogo je bilo zemljišča še le krčiti itd." Pisaril je Macun mnogo v časnike slovenske na pr. v a) Drobtince 1. 1847: Drobtinca jezikoslovna z posebnim pogledam na grčki in slovenski jezik; b) Slovenija 1. 1848 — 49 ima p.: Svečanost slavjanskega društva v Terstu; Oglas Jugoslav-janske Krestomatije itd.; c) Novice vzlasti 1. 1861 — 62: Kaj je narodnost sploh, in slovanska posebej, domoljubje, panslavizem, slovanska književnost, razni dopisi iz Zagreba itd. — d) G1 a sni k 1. 1862: Slovenska terminologija v obče in posebno jezikoslovna str. 67 — 72; e) Letopis Slov. Matice 1. 1867— 69: Kosilo pri raznih narodih, posebno pri Grcih in Rimljanih. Potresi in ognjeniki. Pogled v Pohorje, potopisna črtica itd. — f) Slov enski Narod 1. 1869: Neke opazke na sporočilo o poslednji odborovi seji slov. Matice itd. — g) Zora 1. 1872: France Andrej Šega. — h) Kres 1. 1881: Stolica slovenskega jezika na graškem liceji. Delovati je pričel v dobi ilirski; rojak Stanko Vraz mu je svetoval, naj piše ilirski. »Slovšnsko naržčje neima baš ništa za se, što bi ga moglo do te slave — na stupanj književnoga jezika — pomoči . . Ilirska idea naš je dakle temelj ... a Varna savčtujem, napredujte na toj staži . . (Džla V. 1877 str. 329). Da ste naumili izdati chrestomathiju ilirsku, vrlo mi je drago . . Ako ste odlučili za mladež (osobito za djake iz gymnasijah i lycejah), kako razumeh iz vašeg lista, to če po mom sudu biti najbolje, da uredite knjigu po predmetih i da u prvi dio metnete pesni (poesije) itd. — pisal mu je Vraz 1. 1843 in 1849 (str. 408 — 415). Tako je pisaril res v Zoro Dalmatinsko, v Jadranskega Slavjana (s S. Rudmašem); 1. 1849—50 je sodeloval pri hrvaškem berilu za nedeljske opetovalne šole po Istri; v Neven je 1. 1852 dal »Kratko krasoslovje o pes-ničtvu", pozneje nekoliko razširjeno tudi posebej natisnjeno; v izvestju gimnazijskem Zagrebškem 1. 1853: Gerčki jezik naprama ostalim jezikom europejskim, a napose na-prama slovenskom. — Školske knjige: a) Oblikoslovje jezika gerčkoga 1. 1853; a) Sklad-nja jezika gerčkoga 1. 1854; c) Kratka slovnica jezika nčmačkoga 1. 1854; d) Zadače za včžbanja u jeziku nemačkom 1. 1854. — L. 1856 napisal je v Nevenu potopisne črtice o Bohinju in Bledu, o Krstu pri Savici. L. 1862-64 iz Ruskega nektere prevode za Pozor in Danico (od Turgenjeva i Bčlova), v Narodne Novine o Bugarih, v Književnik 1. 1865: Razvitak slovenske slovnice. Razprava o Gunduliču nahaja se v Vesni; za Riegerjev „Slovnik Naučni" je sestavil razpravo o literaturi slovenski 1. 1863. — V „Slav. Jahrbiicher" Jordanove je spisal vže 1. 1843 -44: Uber die slovenischen Volksschulen in Untersteiermark; Die Slaven in Krain und den benachbarten Provinzen; v Oest. Blatter f. Literatur u. Kunst 1. 1847: Osman von Gundulič; v „Oest, Gymnas. Zeitschrift" 1858: Das Latein in den untern Klassen; v „Ost u. West" 1860 etc.; B^ohlichs illyr. Gramm. 5. Auflage 1865; Jahresb. Obergym. Gratz. 1874: Machiavelli als Dichter, Historiker u. Staatsmann etc. (Vid. Knjiž. zgod. Slov. Štajerja 1. 1883 str. 132— 135; Kres 1883 str. 621 — 625: Ivan Macun. Njegova slovstvena delavnost. Spisal J. Majciger). V Ljubljani je Iv. Macun 1. 1860—61 učil razun klasičnih jezikov slovenščino in nekaj tednov ilirščino, po prizadevanju izvrstnega ravnatelja J. Nečaseka; bil je tajnik narodne čitalnice, pripravil dr. Bleiweisa, da je 1. 1862 opravičeval se v posebnem sestavku : Zakaj izpuščamo tihi e in pišemo r kot samoglasnik itd. Čez 14 mesecev moral bi bil oditi na gimnazijo nemško, a vlada hrvaška sprejela ga je spet v Zagreb, in inladež slovenska poklonila mu je posebno pesen v slovo (Vid. Novic. 1861 1. 52), kar je storila nekaj mesecev pozneje v bolj vzvišani obliki ravnatelju J. Nečaseku, odha-jočemu na staromeško gimnazijo v zlato Prago (Novic. 1862 1. 10). Peter Cizej r. 29. jun. 1822 na Gomilskem, sveč. 1847, kaplan v Braslovčah kurat na Rečici u. 28. apr. 1882. Oglasil se je bil vže bogoslovec 1. 1846 v »Veselici . . Knezu-Škofu Antonu Slomšek u" v čestitki s 6 kiticami, kterih prva se glasi: Obriši o verna Labudska množica Si žalostne svoje in solzne oči! Ter ozri se kviško, ti mirna krožica, K Očetu nevidnim, k' nad nami živi: Ker ženin že bliža se tebi, samica, Na božje povelje se ti zaroči itd. Pisaril je tudi v Drobtince p. 1. 1849: Trije prijatli popotniki; 1. 1856 — 59: Kjer je nar veči sila, ondi je roka Božja nar bolj mila. Mlad bogoklinjec obsojen. Petero naj večih nevaršin za šole. Tičev ne zaterati (Vid. Novic. 1856 1 39). Kos kruha velik dar božji. Angel varh. Sreča opoteča itd. — Pomagal je Slomšeku v »Djanje Svetnikov" 1. 1853-54 (Gl. I. str. VII). — Posebej pomni: Najpoglavitniše resnice svete vere v premišljevanje dane po misijonarju Humbertu. Poslovenil Peter Cizej, kaplan Braslovški. Izd. družtvo sv. Mohora. V Celovcu 1859. 8. 448. Kazalo VI. — „Ta knjiga, pravi v predgovoru, katero je bil visoko častiti in pobožni misjonar Humbert v francozkem jeziku spisal, je bila od vernega ljudstva z velikim veseljem sprejeta, kar nam priča njena prestava v več drugih jezikov in potreba novih natisov. V nemškem jeziku, v kterem jo je družba nar sve-tejšega Odrešenika na Dunaju izdala, je že osmi natis na svitlem . . . Sprejmite toraj, dragi Slovenci in Slovenke! te za vsak stan toliko podučne bukve, prebirajte jih skerbno, in obljubim, da jih nikoli brez dušnega dobička iz rok djali ne bote; molite pa tudi za spisatelja, za kar se Vam ponižno in priserčno priporočuje". Dr. Vinko Fereri Klun r. 13. apr. 1823 v Ljubljani, nekaj časa vrednik „Laib. Ztg.", tajnik zgodovinskega društva, ravnatelj učbenih zavodov v Lichtensteigu Švicarskem, profesor v Zadiu, na trgovinski akademiji Dunajski, deželni in državni poslanec Kranjski, dvorni sovetnik, u. 15. jul. 1875 v Karlovih Varih na Češkem. Bival v Benetkah, dohtar filozofije posti l v Padovi, pisaril laški in nemški. Po njem je prišlo na svetlo: Potovanje po Beli reki. Po izvirnem rokopisu velikiga vikarja srednje Afrike, Dra. Ignacia Knobleherja, zdelal in posloveniti dal Dr. V. F. Klun. Čisti dohodek je v podporo misionarjev v Afriki namenjen. V Ljubljani 1850. 8. 46. Nat. Kleinmayer in Bamberg. Tajnik je od 1. 1851 — 1857 vredoval „Mittheilungen des histor. Vereins"; v njih priobčeval »Beitrage zur Literaturgeschichte von Krain"; o domačih stvareh pisaril prej v »Illyr. Blatt", poslej v »Blatter aus Krain"; po vzgledu „Arkiva za povjest. jugoslav. v Zagrebu" osnoval „Archiv fiir die Landesgeschichte von Krain Heft I—III. J. 1852— 1854; tako tudi »Diplomatarium Carniolicum" 1. 1855; mnogo pisal o literaturi slovenski, celo v »Rusko Besedo" 1. 1857 itd. »Menda se ne baham, ako rečem, da sem, več let v svoji domovini bivajoč, saj nekoliko za-njo storil. Teh čeravno še tako majhnih zaslug za domovino vendar »Novice", ki skor že skozi 20 let možato in pošteno zastopajo blagor našo dežele, ne morejo popolnoma prezreti itd. (1862 str. 331). Sicer je pisal p. II panslavismo, Siidslavvische Bilder, Anton Aloys Wolf, Die Geschichtsforschung und Geschichtsschreibung in Krain, Slovenische Literatur (Oest. Revue II. 1864. B. 3. 5. 7), Die Schicksalsgottinnen der Slaven, Geographischer Leitfaden, Handclsgeographie, Atlas, Vergl. Statistik des Welthandels etc. (Vid. Nauč. Slovnik). — L. 1867 se je profesor na Dunaju in Ljubljanski meščan ponudil za poslanca (Novic. str. 21), poznej zne-jeveril (Novic. 1870—71 str. 385—95; 1. 1872 str. 156—167: »Slovenci Klunovi v Ruski Besedi in Slovenci pred sodbo Klunovo v Auslandu" itd.) tako, da so »Novice" o smrti njegovi pisale: »Dr. Klun je bil vsake sorte v svojem življenji; kedar seje kazal iskrenega Slovenca, podpisal se ni »Vincenci Fereri Klun", ampak »Vinko Klun", in odtodi je imenoval posestvo svoje Vinkoniir, spomnivši se zopet, da le slovenski obraz mu je pomagal 1. 1867. v deželni zbor, iz tega v državni zbor Dunajski, k službi »hofratha", k zdatni penziji in nekolikošnemu premoženju, s katerim si je v Švici Vinko mir kupil itd. (1875 str. 246; cf Slovenec III. št. 85)". Janez Globočnik r. 10. apr. 1824 v Cerkljah na Gorenjskem, maš. 1847, katehet v Kranju, kaplan na Brdu, nadškofijski tajnik v Gorici, poslavljen z viteškim križem Franc-Jožefovega reda, u. 14. dec. 1877. Dopisoval je v Zg. Danico in spomin mu ohranjuje knjiga: Nova cvetlica v duhovnem vertu ali Življenje svetih mučencev Oglejskih Kocijana, Kancija, Kocijanile in Prota, z raznimi molitvami, na svitlo dal Janez Globočnik, kn. nadškofijski tajnik, skrivni Kaplan sv. Očeta Pija IX itd. S štirimi podobami. V Gorici 1871. 8. 295 . . Andreju Nadškofu posvečuje v spomin zlate maše . . »Dobil sem iz Rima popis življenja in muk imenovanih svetnikov, natisnjen v laškem jeziku. Ta popis sem poslovenil, in zlo prenaredil . . Mislim da bo slovensko ljudstvo rado prebiralo te bukvice, že zavoljo tega, ker je sploh pobožno in zlo časti svetnike; še raji pa zavoljo tega, ker so bili omenjeni svetniki mučeni v naši domači deželi; Oglej namreč je bil zidan poleg jadranskega morja na ilirskem primorju blizo benečijske meje in blizo Gorice. Pa tudi zavoljo tega bo Slovenec rad bral popisovanje omenjenih svetnikov, ker so naši spredniki toliko cerkva sozidali njim v čast na pr. v Goriški nadškofiji . . v Ljubljanski škofiji itd." — »Velike zasluge si je ranjki pridobil 9 v Kranji, ko je z neverjetno sterpljivostjo delal za napravo niže gimnazije, kar se mu je tudi posrečilo . . . Koliko truda mu je prizadelo poleg premnogih drugih opravil spi-sovanje knjige „Sv. Kocijani", „Sette basiliche" v italijanskem jeziku, in rokopisa za ravno to knjigo v slovenskem jeziku, ve le tisti, ki je med tem časom ž njim občeval, in če se še prišteva njegovo .vradno in zasebno zelo razširjeno dopisovanje, učenje raznih jezikov itd., se moramo čuditi, kako je vsim tem poslom mogel kos biti (Danic. 1877 str. 404) itd." — Stric mu je bil Jožef Globočnik r. 18. marc. 1796, od 1. 1828 do 1854 katehet gimnazijski, sestavil nemško knjižico o sv. maši na mestu sedanje litur-gike, napravil tri dijaške vstanove, u. 17. marc. 1863. Brat pa mu je bil Anton Globočnik, r. 15. jun. 1826, od 1. 1848 pomožni, od 1. 1851 pravi učitelj klasičnih jezikov, od 1. 1852 veroznanstva na viši, in od 1. 1855 na vsej gimnaziji, posebej cerkvenega petja, sestavil dijakom molitvenik latinski, v kterem se poleg nekterih nemških nahajajo n aj -navadniše pesmi slovenske, učenik in spovednik glubončmim, vzročitelj, da so si omislili gimnazijalci lepo cerkveno zastavo in sliko sv. Alojzija itd. u. 25. okt. 1858 (Izvestje gimn. 1858 str. 25; 1. 1863 str. 34; Danic. 1858 1. 13). Anton L^sar r. 14. jan. 1824 v Ribnici (Sušje), sveč. 1817, domač učitelj v rodbini grofovski, 1. 1849 beneficijat v Idriji, 1. 1850 škofov dvorni kaplan, 1. 1852 učitelj veroznanstva in potem slovenščine, od 1. 1858 profesor na c. kr. realki, poverjenik za družbo Mohorjevo, odbornik in tajnik Slov. Matice, u. 31. avg. 1873. Slovenski pisati je bil jel 1. 1849, in knjige njegove so: 1) Hvaljen bodi Jezus Kristus. V Ljubljani 1855. 12. 510. Zal. Kremžer. II. nat. 1869. 2) Molitve pri procesi i s presv. R. Telesa m. Iz lat. rituala. V Ljubljani 1855. 12. 63. Kremžer. 3) Moj angelj varh, ali zvesti vodnik v nebeško domačijo. Za moški spol, za ženski posebej. S podobami. Tudi nemški: Mein Schutzengel. L. 1856. 1857. Zal. Ničman. 4) Katekizem ali keršanski katoliški nauk. Spisal za spodnje gimnazije in niže realke in sploh odrašeno ndadost. V Ljubljani 1862. 8. 130. Zal. Ničman. (Po Zen-nerju). 5) Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze. Za kat. ljudske šole. S 112 podobščinami in 1 zemljevidom. Po nem. dr. J. Schuster. Na Dunaji 1863. 1867. 1879. 8. 262. 6) L i tur g i k a ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Za gimnazijalno, realno in sploh odraslo mladost. V Bernu 1863. 8. I. 133. II. 100. Tiskal in založil Winiker. — II. popravljeni natis 1881. Zal. Kleinmayer in Bamberg. 7) Zgodbe svete katoliške cerkve. V Celovcu 1863. 8. 107. Izdala družba sv. Mohora. (Po Zennerju.) — III. popravljeni nat. 1887. 8. 110. 8) Jezus Kristus devicam svojim nevestam na serce govori. V Celovcu 1861. Izdala družba sv. Mohora. 9) Prilike patra Bonaventure v pojasnovanje raznih verskih in nravnih ker-šanskih resnic. Prosto poslovenil A. Lesar. Izd. družba sv. Moh. 1866. 8. 113. (Prim. Jezič. str. 45). Nat. J. Blaznik. 10) Perpetua ali afrikanski mučene i. Poslovenil A. Lesar. V Celovcu 1869. 8. 164. Izd. družba sv. Moh. Večernic zv. XIX. Nat. Blaznik. Kolikor toliko je sodeloval pri knjigi: Slovenska Kuharica ali na vod okusno kuhati navadna in imenitna jedila. Narekovala Magdalena Pleiweisova rojena Knafelj-nova. Pisala Neža Lesarjeva (f 2. jan. 1874). V Ljubljani 1868. 8. VI. 308 str. — Tako tudi: Prvi nauk lepo- in hitropisja. V Bernu 1863.— Ponovilo najpo-trebniših naukov za nedeljske šole na kmetih. Na Dunaji 1863 —4. (Slomšekovo II. nat.) — Franc Metelkova vstanova, M. Ambroževo nemško poslovenil 1864 (Jezič. str. 36). Dopisoval je A. Lesar (A. Suški, Sušjan, Sušjanec) v a) Danico 1. 1849 p. Posvečuj tudi svete čase; 1. 1855: Katoliška rokodelska družba v Ljubljani — kaj je, kako se razvija, kako se je nje pervi slovesni zbor obhajal — predsednikov namestnik. — Imenitnost in veliko spoštovanje devištva. — L. 1856: Družba rokodelskih pomočnikov se čedalje lepše razcveta. Adolf Kolping je bil pri nas (str. 82 — 90). Kaj lepiga in spodbudljiviga si je popotnik mesca velikiga travna po Ljubljani v svojo torbico nabral — vzlasti o Šmarnicah - v XIII. pismih (str. 98—166). L. 1862 : Kratka razlaga na-vadniših znamenj ali podob v verskih prilikah in na svetih podobah. Po Menceljnovi simboliki posnel A. Lesar (223—289). L. 1863: Usmiljene sestre v Ljubljani itd. — b) V Novice 1. 1861: Legat (Sprachrohr). Slovenščini v bran zoper njene protivnike. L. 1867: Ribničanom. Poročila o šolskih izvestjih, o Matici itd. — c) Iz ves tj e c. kr. realke v Ljubljani ima 1. 1861: Glasoslovje slovenskega jezika. Po dr. Fr. Miklošičevi Vergl. Gram. der slav. Spr. I. B. Wien 1852 posnel str. 3—12. — L. 1863: Slovenska slovnica v spregledih str. 3—33. — L. 1864: Ribniška dolina na Kranjskem. IV. 3—29. Vse troje je tudi posebej natisnjeno. — d) Sveto Pismo .. . Wolf-Volc . . . 1856-59: Bukv. II. Kraljev, Jezus Sirah (Eccli.), Ap. Djanje, Sv. Pavla list do Efežanov (Predg. str. XIV. Jezičn. 1886 str. 68). — e) Zlati Vek 1. 1863: Ljubljanske škofije vstanovitev in mnoge dosedanje spremembe (str. 40—48). — f) Koledar in Letopis Slov. Matice 1. 1865: Štirinajst slovenskih sestric (čitav-nic), njihov brat (sokol) in njihova mati (Matica); 1. 1867: Črtice o koledarji in pratiki; 1. 1868: Kratke črtice o podlogi Avstrijskega cesarstva (dr. J. Prohazka); 1. 1869. I: Pot do bogastva; 1. 1869.11: Tomaž Morovo domače življenje, — g)Večernice družbe sv. Mohora 1. 1866: Mana v pušavi. - h) Koledarček 1. 1866: Jernejček gre v šolo. Kratko odperto pisemce slovenskega učitelja do slovenske mladine sploh, zlasti pa šolske (str. 54—64). — Vvod o slovenski slovnici v spregledih 1. 1863 ima na pr.: „Nate torej kratko slovnico v novi obleki: 1) vi, ki ste bili moji učenci. V nji imate kratek spregled, česa ste se učili; v njem jasno vidite veliko bogastvo slov-niških oblik; le kosti in rebra so sicer, toda živo vas spominjajo razlage, ki ste jo prejemali iz mojih ust; ona vam jih z mesom obdaja, s kitami veže in s kožo ovija; in tako imate polno čversto telo pred seboj; — v dvomih, ki se vam bodo sem ter tje silili, vanje pogledujte, in zginili vam bodo, kakor se vetrovom umikajo tanke meglice; tako se boste pa tudi ubranili pozabljenju, ki sovražno preti človeškemu spominu in znanju; 2) vi, ki boste še dalje moji učenci; po nji vam hočem razlagati in razjasnovati jezik slovenski, da vam prikrajšam in zlajšam trud, kterega je treba, da si dobro v spomin vtisnete bogate oblike; 3) vi, ki ste se v kteri učilnici ali po kteri slovnici že učili slovenščine, in vi, ki se je hočete še le učiti. Tudi vam bo spregledna slovnica gotovo na korist. Ne da bi pa mislili, da se bodete le iz nje naučili jezika slovenskega; treba je, da vas poleg nje vodi izurjen učitelj ali kaka obšir-niša slovnica; zmed nju eden naj vam daje tolsto meso, naj vam mes6 veže s krepkimi kitami in meso in kite z gladko kožo oblači. Le tako vam bo, toda v kratkem in z lahka zrastla lepa in bogata — visoka in košata, živa terdna lipa lepoglasnega jezika slovenskega. Da vam v korist bi bilo — Edino je vošilo". Novice žaljujejo o smrti njegovi p.: „Ime Lesarjevo je slavnoznano po vseh slovenskih okrajnah, odkar je začela Matica slovenska svoje delovanje, kateri se je, poleg učiteljske službe, kot tajnik njen ves žrtoval. Železna delavnost njegova dan na dan od zora do mraka, kateri je le malo ur odtegnil za razvedrenje svoje, je znana vsacemu, kdor mu je bliže stal. Napade na svojo osebo, katerih je v svojem življenji dokaj doživel kakor vsak rodoljub dandanes, ki se ne gane od svojega prepričanja, je trpel pogumno v zavesti, da izvirajo le od sebičnih nasprotnikov. Novicam bil je rajni ves čas zvest prijatelj in delaven podpornik itd. (1873 str. 293)." — Letopis Matice Slovenske za 1874 kaže pod naslovom: Životopisne črtice odličnih udov Matice slovenske — str. 94—100: Anton Lesar, duhoven ljubljanske škofije, profesor na c. kr. viši realki, tajnik in odbornik Matice slovenske. (Vid. Naučny Slovnik IV. 1865). Peter Hozler r. 16. febr. 1824 v Reki (Rieg) na Kočevskem, vzgojen na Ort-neku, učil se v Ljubljani, Padovi, Paviji, na Dunaju pravoslovja, služboval na Dunaju, v Rovinju, Labinu, Vodnjanu, Pazinu, Tolminu, v Gorici in v Trstu, 1. 1856 bilježnik v Sežani, poslej na Dunaju in v Ljubljani, deželni poslanec, deželnega glavarja namestnik, grajščak, u. 16. apr. 1879. Nemških roditeljev sin, a slovenskih teženj velik podpornik. Pisal je v „Illyr. BI." Slemenski, slovenski 1. 1848 v Novice in Slovenijo itd. Posebej je dal na svetlo: „Das Programm der Linken des oesterr. Reichstages mit Riicksicht auf Slovenisch- u. Italienisch - Oesterreich" v. Peter Kozler. Wien 1849. 8. 20. V Novicah je priobčil 1. 1848: Odperto pismice gosp. Ambrožu v Beču —, kjer ga hvali, a vsled nekterih sumljivih dejanj pozneje pohvali njemu nasproti g. Doliaka v Sloveniji, ter na njegov odgovor objavi str. 106: Drugo odperto pismice g. Ambrožu — kjer ga je resno pograjal. — Razun več dopisov z Dunaja spiše: Zemljišni ali gruntni davek na Štajarskim in Krajnskim (Vid. Novic. 1848 str. 159. 160); Domorodne misli; 1. 41: Nekoliko trenutkov pri Jelačiču banu itd. L. 1849 št. 55—58: Slovenci na Oger-skim. — V Bleivveisovem Koledarčeku 1. 1855 str. 45—51: Potovanje po okrajnah slovenskega naroda. Ulomek iz obširnišega rokopisa. P. Kozler. L. 1848-49 je P. Kozler osnoval »Zemljovid Slovenije", po mnogem trudu in tro-šku zvršil 1. 1852 (Novic. št. 92), ki pa na svetlo ni smel. Po raznih pravdah povedo Novice 1. 1861 st. 203, da vstane vendar iz groba, in str. 244 jako lepo opisuje M. Ci-gale njegovo veljavo in koristnost. L. 1864 str. 310 kažejo: Kozlerjev slovenski zem-ljovid v drugo na svetlo dan. — Nekako pred njim je prišel torej na dan: 1) Kratek slovenski Zemljopis in Pregled politične in pravosodne razdelitve Ilirskega kraljestva in Štajerskega vojvodstva s pridanim slovenskim in nemškim Imenikom mest, tergov, krajev itd. Na svitlo dal P. Kozler. Na Dunaju 1854. 8. XXIV. 1—56. Nat. L. Sommer. — ^Slovencom. V slovenskem slovstvu se težko pogreša zemljovid slovenske dežele, ki bi zapopadal v narodu navadne imena krajev, gora, rek itd., in bi, kolikor se da, natanko kazal, kako dalječ beseda slovenska seže. Dasiravno je sila težavno s tako malo pomočki, ki jih za to imamo, mejo narodovo po primerno majhnem merilu nepristransko zaznamovati in razmere jezika sosebno v bolj mešanih okrajih razkazati, se je pisatelj vendar tega dela lotil in je skusil po lastni vedi, po prejšnih dotičnih delih in s pomočjo blagih domo-rodcov in prijatlov, kterim se tu očitno zahvaluje, narediti sostavo, iz ktere bi bilo moč imena v narodu navadne in popolni obraz slovenske domovine razviditi. Z velikim trudom se je zemljovid v baker rezal, da bi se kolikor je mogoče popolnamosti in zanesljivosti zadostilo. Kar se tiče nazoče priloge, naj ona zemljovid v kratkem razlaga, posebno gledč na zemljopis, narodopis in Statistiko, in naj se toraj čisla za obstojni del zemljovida. V pridanem imeniku se bero v raznih jezikih imena krajev, ki so v zemljovid vpisani itd. . Slovenski narod! sprejmi dobrovoljno to delo, ktero je tebi posvečeno, in milo o njem sodi. — Izročim ti ga s preserčno željo, da bi se kmali po boljših po- zvedbah znanstvo o slovenskem narodu, njegovem jeziku in svetu povikšalo". Konec leta 1852. Pisatelj. 2) Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin. Izdelal in na svitlo dal Peter Kozler. Na Dunaju 1864. Risal A. Knorr. Družabnikom Slovenske Matice konec leta 1864. Matici je daroval takrat 707 Zemljovidov in 470 krajevnih Imenikov, potem ploščo samo njej v last, poleg več redkih slovčnskih knjig in spomenikov. Tretjič je Zemljevid dan bil na svetlo 1. 1871. 3) Imenik mest, tergov in krajev zapopadenih v Zemljovidu Slovenske dežele, kakor priloga istega. Na svetlo dal in založil Peter Kozler. Na Dunaju 1864. 8. 31. Tiskom Jermenskega samostana. — Dogodbe prvega zemljevida slovenske dežele. Spisal (1. 1863) izdatelj Peter Kozler, priobčil po njegovi smrti dr. J. Bleiweis v Letopisu Slov. Matice za 1. 1879 str. 101—109. — Vrlega narodnjaka pa je vrlo opisal v Slov. Narodu 1879. XII. št. 92 — 94 Fr. Leveč. Dr. J. Kadoslav Razlag' r. 12. jul. 1826 v Radoslavcih blizo Ljutomera, učil se v Mariboru, modro-, bogo- in pravoslovja v Gradcu, služboval ondi in v Brežicah, ter v Ljubljani odvetnik, deželni in državni poslanec, deželni glavar, prvosednikov namestnik Slov. Matice, naposled odvčtnik v Brežicah, kjer je u. 5. jun. 1880. Oglasil se je pisatelj na pr. a) v Slovenski Bčeli 1. 1850 str. 125: Vseučilišče jugoslavensko; str. 157: Na uspomčnu Lavoslave Kersnikove; 1. 1851 str. 129: Ljubno (Pes.) 142: Vzajemnost itd. — b) Slov. Prijatel 1. 1857: Odperto pismice, komur je mar (da bi se po naj kračji poti godilo izobraževanje mladine v srednjih učilnicah časopisom, malim mesečnikom jezikoslovnim, kteri bi kritičesko razkladal prekrasno sostavo starosloven-skega jezika in navadnega slovenskega in ilirskega narečja z ozirom na vse sla\janske narečja, ter bi prikladne sostavke za djansko vajo prinašal v latinski in cirilski abecedi itd.). — c) Drobtince 1. 1858 v slovo Jakobu Košaru (Jezič. 1886 str. 43). Roka božja; Slava Narvikšemu (Pes.). — d) Novice 1. 1861: Narodna omika na pr.: „Nova, važna doba je napočila za vse narode raznojezične Avstrije, ktera ni nikdar bila in nikdar ne bode — nemška. . . Brez narodnega jezika v šolah in uredih je pravica le prazen glas, — je omika le gerda šema, — je svoboda le piškov oreh, je narod le truma opic ali papig. Slovan visoko čisla in goreče ljubi svoj jezik. On ga ne stavi ne nad, ne pod kristjanstvo in svobodo, ker je oboje le ž njim in v njem mogoče. . . Kako naj se djansko pospešuje razvitek narodiča slovenskega, hočem drugikrat načertati s svojim slabim peresom (str. 69)." — L. 1862 str. 138: Umno gospodarstvo. — L. 1871: Jugoslavenski program v zboru Slovenije političnega društva v Ljubljani, govoril dr. Razlag (1. 4. 5.); str. 150—159 v Sloveniji govoril obširno o slovenskem časnikarstvu in sicer o sledečih točkah: 1) Koliko in kakošnih časnikov je Slovencem treba? 2) Kako se naj naši časniki dušno in materialno podpirajo, toraj zdržavajo? 3) Ali nam je treba že sedaj političnega dnevnika? 4) Ali bi koristen bil časnik v nemškem jeziku? — V čitalnici 2. apr.: O samostalnosti ženskega spola (Novic. str. 116. 117) itd. — „Po dr. Costi poprime besedo in govori o „Jugoslavenskem programu" dr. Razlag blizo tako-le: „Jaz se zavedam kot rodoljub že od leta 1843. in ker smo na Graškem vseučilišči gojili živo sočutje posebno se svojimi južno-slavenskimi brati, zasledovali marljivo njih slovstveni in družbeni razvoj in 1. 1848 tudi patriotično podpirali rešilno podvzetje ne-umrlega Jelačiča bana v korist staročastne Avstrije, imam nekoliko pravice povedati tudi svoje nazore o tem prevažnem predmetu. Razun simpatij, ktere smo takratni južnosla-venski mladenči med seboj sploh imeli, smo se tudi dejansko trudili spojevati razna naša podnarečja v en edini književni jezik na slavenskem jugu za slovstvena skupna dela in smo želeli prenarediti nektere različne oblike tako, da se slovstvo vrne k poprejšnjemu jedinstvu jezika brez škode posamesnih podnarečij, ktera poslednja bi se naj le rabila za poduk prostega naroda, toraj se tudi ponašamo z napredkom slovenskega naroda zadnjih 20 let itd. (str. 27)." — Posebej so prišle na svetlo: 1) Zvezdice od Radoslava Razlaga. U Gradcu 1851. 16. str. 108. Tiskom Tancerovim. Mladeži jugoslavenskoj posvetjuje spisatelj. Geslo mu je: »Serdca nikak nedajmo tudjini, — Dužni smo sve davat domovini, — Ova mati nas je odgojila, — Njezin je naš život bratjo mila! 6. Janko Draškovič.« — »Namera ovih zvezdicah (XVI) upravo pred zorom zlatorujnom blistajučih jest, probuditi serdca speča u nehajstvu žalostvom, upaliti serdca topla pobratimah i posestrimah rodoljubivih, razplamtiti serdca vruča za Slave slavu, za rod ljubljeni i dom predragi (str. 106)." Puhvala bila je Zvezdicam v časnikih občna, razun v Danici, kteri odgovarja nekoliko v Bčeli 1851 str. 172. (V. Kociančič). 2) Zora, jugoslavenski Zabavnik za godinu 1852. Od Radoslava Razlaga i Ivana Vinkoviča. U Gradcu 16. str. 178. Tisk. Tancer. Koledar 1—27. Spisi Razlagovi so p.: Divotvornost (romantika) str. 29 — 43. Pesni: Ljubav, Domovini, Sirota, Spomlad, Tolažba siroteka. Jedinici (v Cirilici). Mirovni shod; Narodne pripovčdke: Vile, včštice, o zvčzdah, pozoj, modros, krstnici, o risu, o cvetenju pčnez, o vremenu; Priateljici. U spomenar. — Životopisi str. 127 — 162. Starožitne črtice; Listine; Svr-šetek: »Eto vam Zore rodjaci vlastimili! koja stidnim licem stupi u bčli svčt . . Svrha Zore jest pokazati put, kojim valja stupati k slavohramu — sloge . . Jezik, kojega Zora govori, je dakle onaj, koj se obadvojici, Srbom i Slovencem kao srčdstvo priporača, kojim se mogu do sloge svete dokopati . . čto se životopisah tiče, moramo kazati, da nijesmo popisali najodličniih glavah južne grane slavjanskega stebla; nego za sada nam samo najbolje poznatih rodoljubah itd." —Zora jugoslavenska od Radoslava Razlaga. Tečaj II. U Zagrebu 1853. 8. 228. Tiskom i troškom Fr. Župana. Duhu otca uzajem-nosti slavjanske posvetjuje izdavatelj. D vod: „Eto vam, rodjaci vlastimili, po drugiput Zore, koja uže smčlim korakom stupi u bčli svčt . . Sostavci u ovogodišnjoj Zori su stranom ilirski, stranom slovenski, stranom pako se občeslavenskomu približuju na podlagi staroslovenščine i ruščine itd. U Zori ove godine se nalazi više sostavkov tiskanih čirilicom". . — Pametar — Pamjatnik 13—19; Za god poljnoga maršala Radeckoga — U Radecky - Pametar; Domovina, U tudjini, Moj rod, Lepir, Zvčstost, Najlepši den, Moja nadčja, Najblaženije čuvstvo, Na razstanku; Slava (Pesni). — Nasprot pohvali v Bčeli itd. oglasila sta se Cegnar v Ljublj. časniku 103. 104 in v Novicah 1. 1852 Podgorski z Bleiweisom vred deloma zoper vsebino, največ zoper jezik »lunin", zoper obliko itd., kar je pomagalo. 3) Slovenski Pravnik to je kratki povzetki postav in obrazci ali izgledi raznih pisem, spisov in vlog na sodnije in druge oblasti v prepirnih in neprepirnih zadevah, potem tudi odlokov ali rešitev, razsodeb in razsodnih nagibov za vse občane, posebno pa za občinske župane, pravdosrednike, bilježnike, sodnike in urednike sploh na svetlo dal Dr. J. R. Razlag, odvetnik v Brežcah itd. čisti prihodek je namenjen naši jugoslavenski akademiji znanostih in umetnostih v Zagrebu. Zvezek I. V Gradcu 1862. 8. 160. Natisnol J. A. Kienreich. Vekovečni pravici in slovenskemu rodu posvečuje izdatelj. — Nekoliko o terminologiji gl. v Novic. 1862 str. 374. 4) Pčsmarica. Na svčtlo dal in zal. Dr. J. R. Razlag, odvetnik v Brežicah. V Gradcu 1863 8. 208. Nat. J. Kienreich. — V drugič in pomnoženo — odvetnik v Ljubljani. V Mariboru 1872. 16. 240. Nat. F. Skaza in drugovi. Donat. Nar. tisk. v Ljublj. 1873. Založil izdavatelj. Južnoslavenski mladini, naroda nadčji, posvečuje izdavatelj. Na primer bodi po milem napevu sloveča Razlagova: Domovini. Bodi zdrava domovina! Mili moj slovenski kraj, Ti prekrasna, ti edina Meni si zemeljski raj. Tuje šege, tuje ljudstvo So prijatla, brača ni, Slava le, slavensko čuvstvo Srce moje veseli. Primi celov zemlja mila, Primi srce moje v dar, Da bi vedno matka bila Ne pozabljena nikdar! 5) Pravnik Slovenski. List za pravosodje, upravo in državoslovje. Leto I. Izdavatelj in vrednik dr. J. R. Razlag, odvetnik. V Ljubljani. 1870. 8. 224. Nat. J. R Milic. Kazalo obsega. Imenik naročnikov. Budnim pravica. Vigiiantibus jura. — Leto II. 1871. 8. 384. — Leto III. 1872. 8. 384. — Kolednica: »Slovenci od pamtiveka nosijo svojim znancem o premenu vsakega leta starodavne kolede, svoje iskrene želje za dober vspeh pridelkov in novejši čas računi k tem tudi duševni napredek, torej tudi »Pravnik" čestita v tem obziru svojim čitateljem, kterih je sicer malo, vendar pa v iz-bornem številu. Naš list je ravnokar nastopil svoje tretje letno potovanje ter budi mlado in staro na novo živobitje, na neumorno delovanje in to na suhoparno delovanje, ker je prešla doba, v kteri se je pilo in pelo za narod in njegovo vzbujenje. Za kolednico prinese v svoji bisagi tri važne reči svojim rojakom: prvič delo, drugič delo in tretjič zopet delo. Brez dela ni jela in brez duševnega dela ni duševnega napredka; na delo torej, komur je mar sreča naroda slovenskega! itd. (Str. 1). — Naš list je namenjen strokovnim vajam v pravniškem poslovanji in vsakdanja potreba ga naj priporočuje. Ako torej edini pravniški listič ne najde zadostne podpore, naj kdo drugega izdavati začne, kteremu se bode rad umaknil (Str. 384)." — In tako je bilo. Koliko in kako je deloval Dr. R. Razlag sicer na narodnem polju, o tem je či-tati premnogo v časnikih p. v Slov. Narodu, Novicah, Slovencu itd. Kakor se je radostno pozdravljala njegova volitev v deželni zbor (Novic. 1865 str. 47), tako nemile so bile poslednje razprave, kedar je prišlo mej narodnimi veljaki do javnega razpora (Pravnik II. 1871 str. 382—383; Narod 1872; Novice 1872 str. 310. 311 itd.). Slovi pa dr. Razlag človekoljub, in vrlo opisan je v Slov. Narodu 1880 št. 132 — 4, kjer mu J o s. Cimperman poje na pr.: Dr. Jožef Ulaga r. 15. jan. 1826 pri sv. Petru pod Svetimi Gorami, sveč. 1851, kaplan pri Novi Cerkvi, na Dunaju 1. 1857 doktor bogoslovja, kaplan v Brežicah, 1. 1858 učitelj veroznanstva na gimnaziji Celjski, 1. 1859 profesor bogoslovja v Mariboru 1. 1861 podravnatelj semeniški, I. 1875 nadžupnik in dekan v Konjicah, u. 4. okt. 1881. Spisoval je z drugimi vred slovenski a) Djanje Svetnikov Božjih, na svetlo dal A. Slomšek. U Gradcu 1. 1853 —4. I. II. (Vid. Jezič. 1886 str. 17). b) Zgodovina sv. včre v podobah novega zakona. Spisal Jožef Ulaga. Izdala družba sv. Mohora. V Celovcu 1855. 8. 85. Na koncu so lepo pojasnovani sv. zakramentje v sliki in besedi po »Apost. Djanju". c) Dopisoval je v Drobtinice na pr. 1. 1859 — 60: Petrovče str. 5 — 15 (s sliko cerkve in čudapolne podobe Matere božje); 1. 1863: Izgled kristianske poterpežljivosti; Boljše je umreti, kakor Boga žaliti; Ave Maria (Prilika); Sekira in les, Dve topolki ,Dušne Ti svoje moči le vzvišenim smotrom žrtvuješ, Naj povzdiguje Te svet, naj Te napada zavist." (Basni v obliki pesniški); Kako si učitelj spoštovanje pri otrocih zadobf. — L. 1864: Presladko serce Jezusovo (Prevod lat. pes. iz Danice št. 20). — L. 1865 — 66: Domača odreja otrok. Opomin za starše. Mati, perva učiteljica otroška. Otročja čutila, perva šola za starše. Bedarije pri otroški reji, ki pa žalostne nasledke imajo (Str. 237—264), Pri druzih letnikih, kar jih je izdalo ravnateljstvo Lavantinskega semenišča, je pomagal, tega je pa vredil: Slomšekove Drobtinice za leto 1865— 1 866. XIX. L. Izdalo ravnateljstvo Lav. sem. Čisti znesek v prid semeniške knjižnice in cerkve. V Mariboru. Nat. E. Janžič. 8. VI. str. 294. Na razgled bodi iz krepkega Predgovora p. „časi hitreje teko, kakor dela človeške — ta resnica se je nad Drobtinicami že drugipot izpolnila . . Nemila prememba pri vredništvu . . ker . . g. Fr. Košar iz semenišča v drugo službo povzdignjeni bili ... Po stari Evropi je dnešnje dni povsodi mnogo »pekočih vprašanj", ki pa le za to svet peko, ker se prav rešiti nočejo. Tudi nas Slovence po raznih delih splošne nam Avstrije peče posebno eno vprašanje, namreč: kedaj za božjo voljo se bode tudi z našim narodom ravnati začelo po vradnijah, kakor se z vsakim drugim narodom pod milim solncem ravna, da namreč vradniki s podložnimi občujejo ustmeno in pismeno v jeziku narodnem, kakoršnega ljudstvo zastopi, ne pa v ptujem, kakor se to žalibog pri nas godi. Očitno je, da dokler slovenski jezik ne dobi pri vradnijah popolnoma svojih pravic, jih tudi v višjih šolah dobiti ne more; dokler pa v šolah ne obvelja, se tudi slovenski narod povzdigniti ne more na višji stopnjo duševnega razvoja; tedaj nas prav nemške vradnije zaverojo v književnem napredku itd." d) V Z g. Danico na pr. 1. 1866: Spominki iz Marije Cele itd. — L. 1870 št. 2 se je — Kalophron christianus — oglasil zoper nazore Stritarjevega Zvona, čegar vrednik mu v dveh svojih prikladah 1. 3 in 4. odgovarja brez — poboljšanja. e) Novice imajo 1. 1870 str. 246 — 8 na pr. govor njegov v kat. konservativnem društvu v Mariboru po geslu: Vse za vero, dom, cesarja itd.; 1. 1881 njegovo smrt (Str. 331). f) Slovenskega Gospodarja je čvrsto vredoval od sredi 1. 1871 do konca 1874, kjer se nahaja mnogo značajnih spisov njegovih, da i »Zvon 1. 1881" pravi, da je dr. Ulaga bil »eden najpogumnejših boriteljev za pravice naroda slovenskega na spodnjem Štajarskem". — In »Kres" piše (str. 681 1. 1881): »Kot goreč pridigar v crkvi in navdušen govornik v političnih društvih, kot vesten mnogoleten učitelj in odgojitelj lavantinskega duhovništva, kot soustanovitelj kat. tiskovnega društva v Mariboru in urednik »Slov. Gospodarju", kot neprestrašen zagovornik narodnih pravic v slov. časnikih in pred državnimi in crkvenimi oblastnijami, ima dr. Josip Ulaga velike zasluge, ki so še vse premalo pripoznane in cenjene. Naj svetli narodnjak v miru počiva, na zemlji pa mu ohranimo blag spomini" — Nagrobnico mu je zložil Braslovški dekan J. Bohi nec (Zg. Danic. 1881 str. 681) na pr.: Za blagostanje domovine mile Drugačnih sreč nijedne ni želelo, Serce je tvoje vsaki čas gorčlo; Razven, da dom se reši vsake sile itd. Jernej Lenček r. 25. avg. 1827 na Brezovici poleg Ljubljane, sveč. 1851. nekaj časa na Dunaju v Avgustineju, potem 1. 1854 kaplan v Žireh, naposled kurat v Šempetru na Notranjskem, u. 7. okt. 1861. Slovenski se je oglasil a) v Novicah I. 1850 str. 196—8: Nasvet novih mesečnih imen za vse Slovane. b) V Mittbeil. des hist. Vereins 1. 1857 je priobčil: »Verzeichnifs alterer slovenisch gedruckter Werke als Beitrag zur Verfaffung einer vollstandigen sloven. Bi-bliografie". c) Slovenski Romar. Koledar v poduk in kratek čas za navadno leto 1857. Pervi tečaj. V Ljubljani 8. XXXVI. 81 + 12. Zal. J. Giontini. Nat. J. Milic. Na- poveduje se na pr.: »Slovenski Romar sim in hočem biti svojim ljubim Slovencam. Romal bom po domači deželi, pa tudi v ptuje bom rad pogledal; . . . poslušal, popraševal . .. potem pa, kot pošten in pobožen romar Slovencam to povedal, razkazal in priporočil, kar služi Bogu v čast in hvalo, Slovencam pa v njih dušni in telesni prid, v njih časno srečo in večno zveličanje ... — Prerokvanje za vsaki mesec. Koledar. Sejmi. Pobožne pesmi, zl. F. (Frelih). — Aposteljni slovenske zemlje. Hicinger. — Prigodbe. Oče na smertni postelji. P. Kaznjena kriva prisega. Likar. Silne sodbe. Prigodbe nekdanjih časov. L. Dolinar. Mnogoverstno. Pesmi. Kje je Slovencov očetnjava! Hre-penjenje živine po železnici. Pojmo radi. F. — Mladenčiku. Jok in Smeh. Majnik. Razvalina. Vari. — Bela Ljubljana. Beli Ljubljani se limbar poda. J. L. (Lenček). Zgodbe. Ljublj. mesta. Hic. Nektere vošila: Ljubljančanam; Slovencam. ""Basen.~Kratkočasnice. J. L. — Slovenski Romar. Koledar v poduk in kratek čas za leto 1858. Drugi tečaj. V Ljubljani. 8. VIII. 170. Dr. Ign. Knoblehar (slika). Koledar. A. Pesmi. Sercu Jezusovimu. Jozip Hašnik. Benedicite Mariarn. Janez Volčič. Marije sedem žalost. J. Lenček. Hvala Božja. Deviški venček. Hic. — Sveti mučenci slovenske zemlje, li c. Cerkev sv. Petra v Rimu (s sliko). J. Lenček. Popis Križne gore in božjega pota. Jož. Bevk. Sestra usmiljenka. Spoštovanje znamenj božjih ob potih. Nektere besede Romarja zastran znamenj ob potih. Molite radi. J Lenček. B. Pesmi. Kranjska. Hue-ber. Dračje in violica. Jozip Hašnik. Ljubljansko močvirje. J. Lenček. — Ljubljansko močvirje, popisal Hic. Afrika na zapadni strani. Žirovski svet. J. L. Najdeni zaklad. Perva hranilnica v deželi. Prigodbe nekdanjih časov. L. Dolinar. C. Kratkočasne. Slovenski Romar v kerčmi in pod lipo. Jož. Marn. Štongrajtar — Falot. Dva godca — srečna v nesreči. Vaga krivična. Kratkočasnice. Kaj Romar Slovencam za leto 1858 nadalje voši in svetuje. V 20. razstavku poslednjič svetuje: Da bi si hotli Slovenci Zgodnjo Danico, znane Novice, ravno tako tudi druge bukve duhovniga in neduhovniga po-šteniga obsežka obilniši preskerbovati, prebirati in nauke dovzemati, ali da naravnost rečem, bolj kupovati in s tem domače slovstvo podpirati. Če bodo imeli slovenski pisatelji le trud in izdajatelji, založniki, prodajavci le zgubo, bo šlo le rakovo pot. Ker nas je Slovencov le malo, morajo ti domače književstvo in slovstvo obilniši podpirati. S tem, se ve, Romar tudi svojo knjigo priporoča in želi, de bi mu Slovenci tudi za letos in za naprej dobri prijatli in podporniki ostali. Jernej Lenček. Vodilo Romarja za nav. 1. 1858: »Bodi pobožen, previden in delaj čversto: — Blagoslov Božji — obilno plačilo ti bo«. d) Vodnikov Spomenik 1. 1859 ima str. 169: Cvetlica »Operosa". Zl. Jernej Lenček (Glej Jezičn. 1. 1884 str. 1. 53; 1. 1885: str. 1). v t Janez Šolar r. 27. avg. 1827 v Kropi, sveč. 1850, beneficijat in vzgojevatelj v Radovljici, potem v Ljubljani v rodbini grofovski (Thurn, Chorinsky), 1. 1852 pomožni učitelj v gimnaziji Ljubljanski, 1. 1854 profesor gimnazijski v Celju, 1. 1858 v Gorici, 1. 1868 v Ljubljani, 1. 1871 deželni šolski nadzornik v srednjih učilnicah, 1. 1879 v Zadru, kjer je u. 22. febr. 1883. Slovenski pisal na pr. a) v Slovenskega P r i j a 11 a v Celovcu 1. 1855 in 1856 (str. 24. 25): Nekaj v prihodnje slovnice in slovarje itd. b) Novice 1. 1855 str. 75: O spisovanji dobrih slovenskih knjig. — Od dover-šivnih glagolov. Spisal J. Šolar glede na gosp. Navratilov spis v 88 — 99 listu lanskih Novic (Doklada). L. 1856 str. 312: Nekaj od naših sostavnih (sintaktičnih) zadev v prev-darek. L. 1857 str. 219: Nekaj za čiščenje slovenskega jezika itd. c) Slov. Glasnik ima 1. 1862 str. 204-6: O slovnični terminologiji; str. 336—8: Kako naj se pomnoži slovenska abeceda za etymologične potrebe? d) Gimnazijsko izvestje v Gorici 1858. IX. S. 14—37: „Die Tempora u. Modi im Slovenischen mit Riicksicht auf das Deutsche und die classischen Sprachen". — Ljubljansko gimn. izvestje 1. 1868 ima str. 17—27 učeni spis: „Besedoslovje, kako se je začelo in kak napredek je do sedaj stvorilo". — L. 1869 pa str. 8 — 13: „0 besednih pomenih". e) Deutsch-slovenischesWorterbuch zu Prof. K. A. M a d i e r a's deutschen Lesebiichern fiir die 1. und 2. Klasse an Mittelschulen. Verfafst von J. Šolar. Laibach 1873. 8. S. 150. Druck v. J. Kleinmayr u. Bamberg. Verlag des Verfaffers. — O pisavi njegovi bodi na pr.: »Lep dar božji je, komur je dano, da more pismeno učiti ali razveselovati narod svoj, da zna dobre in lepe bukve pisati . . . Dobre bukve so veselje mladosti, tolažba starosti. Dobrih bukev je posebno treba nam Sloveucom: kajti malo jih imamo dozdaj, ktere bi nas učile potrebnih ved. Tedaj naj bi rodoljubi pa vedni možje pisali za ubogi nevedni narod! Pravimo: vedni možje; kajti samo rodoljubje, čeravno lepa lastnost, ni zadostno, da bi dobre knjige zlagalo; treba je, da so rodoljubju pridružene tudi primerne vednosti itd. (Novic. 1855 str. 75)." — »Silno potrebno reč je sprožil gosp. Iv. Macun v 2. 1. 1. Glasnika, spregovoriv o slovnični terminologiji. To da meni se ti pogovori ne zdijo toliko potrebni za to, da bi se popolnoma jednolični slovenski izrazi vpeljali — kar se mi sedaj še skoraj nemogoče zdi —, kolikor za to, da bi si vsaj po večem za šolo oskerbeli tako terminologijo, ki učenje naj bolj speši, sluhu pa prezoperna ni (latinsko-gerška). Vem, da se bodo teh izrazov kteri marsikomu čudno zdeli, vsi pa morebiti ne bodo za zavreči; si pa te izberite, kteri vam bodo po godu, pa bomo le spet za kako piko na boljšem (Glasnik 1862 str. 206)." Odbornik »Slov. Matice" bil je J. Šolar načelnik književnemu odseku, presojeval razne rokopise, pripravljal in popravljal gradivo za Wolfov slovensko - nemški slovar. Ja-nežičevo slovensko slovnico itd. O smrti glasilo dalmatinskih Hrvatov »Narodni List" prestavlja pokojnika: »Ž njim so naše šole udobile neprecenljivo pridobitev, kakor zdaj trpe veliko izgubo. Odlikoval se je ne samo po svojem vsestranskem , a osobito filolo-gičnem znanji, po svoji pedagogični zvedenosti, nego osobito tudi po svoji nepristranosti in veliki marljivosti. In če je ostal tudi oddaljen od političnih bojev, ljubil je iskreno naš narod, radoval se njegovemu, kakor sploh vsakemu napredku. Pokojnik je pal žrtva svoje neumorne delavnosti, svoje ljubezni do šole. Spomin Šolarjev se ne bode tako lahko izbrisal itd." (Vid. Zvon 1883 str. 253—256; 272—275. Kres 1883 str. 221). Anton Umek r. 16. jan. 1827 v Stopičah, sveč. 1851, kaplanoval v Kostanjevici, na Vačem, župnikoval v Šent-Lampertu in v Gradu (Veldes), kjer je u. 3. avg. 1882. Čvrst Slovenec je pisal že v bogoslovju na pr. v Cerkv. časopis ali Danico 1. 1849: Dobro delo namesto maševanja. Moč vesti. Viri pozabljivosti (Milostin in Zoran. prim. Cvetnik slov. slovesnosti Janežič. str. 122). Oče pri svoji bolni hčeri. Vera edina tolažba v terpljenji, poslovenil Umek, ki pravi na koncu: »Pomisli še malo te skoz mnoge izglede poterjene skušnje: a) De se še nobeden pri smerti ni kesal, de je pravi veri zvest ostal; ali mnogi so z grenkimi solzami ob-jokvali, de so se nespametni v svoji razujzdani mladosti z dušo in telesam neveri vdali, b) De od prave vere, in od vere sploh človek takrat nar pred odstopi, kader dneva veselja uživa, kader mu sreča cvete, zdravje in imenje služi — takrat tedej, kader meni, de ne bo nobene tolažbe in pomoči potreboval; ali to (de bi od vere odstopil) se še ni pri nobenem bolniku ali umirajočim zgodilo, ker takrat ni tolažbe, ni pomoči razun v edini pravi veri. c) De nekteri v cvetni mladosti od vere odstopijo, ker je laglje v neveri živeti; ali v sivi starosti se mnogi v naročje prave cerkve nazaj verne, ker pri njej je srečniši, boljši in mirniši umreti. Kdor ima ušesa, de sliši, naj posluša (str. 221)! — L. 1851: Mesto norosti (Po nemškim). Kaj je poglavitni uzrok mlačnosti v veri, in kako je pomagati (Po češkim)? — V Novicah 1. 1858 na pr.: Kako je nekdo živino ozdravljal. Zoper kačji pik. Narodne povestice itd. (Gl. Jezičnik XVII pa XXIV str. 90 Ledinski). Božidar Baič (Mathias Reich) r. 9. febr. 1827 pri sv. Tomažu blizo Velike Nedelje, šolal se v Varaždinu in v Zagrebu, bogoslovja v Gradcu, sveč. 1850, kapelan v Ljutomeru in Slivnici, potem gimnazijski učitelj v Mariboru, od 1. 1860 kapelan in od 1. 1870 župnik pri sv. Barbari v Halozah, državni poslanec, u. 6. jun. 1886 v Ljubljani. — Slovan duhom i telom bavil se je s slovanščino vže dijak, vzlasti bogoslovec, in dal na svetlo: a) Temelj ruskoga jezika. Za Slovence predelal po Hankovih „Načala" itd V Zagrebu 1851. 8. 152. b)VZoriRazlagovi I. 1. 1852 nahaja se (str. 44—57) Erbosajdan. Narodna povest od Božidara Raiča. L. 1853. II. (str. 23—44) Vvod v slovnicu vseslavenskuju. — Ciril i Metod prvaja včroučitelja slavenskaja (str. 80—102). Črtica o vseruskoj ca-revine (v Cirilici str. 153 — 157). — V „Šolsk. Prijatlu" 1. 1855 n. pr.: Svetovit i Ciril. Radegostov i Perunov pad itd. Prim. »S lo v. Bče 1 a". c) Novice imajo dokaj spisov njegovih z raznimi podpisi p., R. B., Raičev B., Božidar Raič, Sekolovski, V. (Vrlekov), učenih razprav in dopisov iz Maribora, Haloz, iz Štirskega Itd. — L. 1856 str. 102—143 z dostavkom: Pretres »slovenskih beril za 3. in 4., 5. in 6. gimnazijalni razred", vredjenih po dr. Bleiweis-u in dr. Miklošič-u. Spisal prof. Raič. Vredništvo spremlja spisek z opazko in dostavkom, kjer pravi na pr.: „Vzemši pretres „slov. beril" v Novice smo berž izzačetka rekli, da mi za svojo stran se ne bomo spušali v pretres pretresa, ker tako bi ne bilo konca pravde. Dali smo vse, kakor smo prejeli, nadjajoči se, da izvedeni pisatelji, za ktere je sostavek pisan, bojo že sami vedili, kedaj pravo terdi „pretres", kedaj imajo prav »berila". . . Ne tajimo, da je res marsikak pogrešek v slov. berilih, saj jih tudi v druzih in celo nemških ne manjka . . Tudi pretresu našega čast. g. pisatelja pomot ne manjka; naj memogrede povemo le nektere itd. (str. 144). — L. 1857 str. 97: Jezikoslovni poinenki. — L. 1859: Neman in Belana. Narodna pripovedka. Balin. Iz Maribora dopis o prihodu domačega vladika . . Nismo več Sekovščani temoč Labodščani . . Slovenci podravski in pomurski pozdravljajo novega višega pastirja preč. Slomšekovega Antona Martina 4. kimovca 1859 — pesem čestitka — s podpisom R. B. (v Drobt. 1. 1861 str. XV.). — Nek gospod — ?— se v časniku „Tagespost" 28. kim. ljuti, da se mi podravski in pomurski Slovenci domačega vladika radujemo ter vesele čustva svetu naznanjamo . . Temu odgovarja v Novic. str. 324 Sekolovski v stvarčh, o kterih se je boril svoj živi dan, v svoji besedi, ktera bodi na primer: „ . . Pastirstva, ki je ljudem nerazumljivo, še nikoli poštena duša ni zagovarjala ... Od 1. 1849 je bila druga, pa za najnovejše dobe se je vzpet sprevrglo. Velite, da se je skrbelo za dušno pastirstvo. Dajmo! kako pa more kdo vreden dušen pastir biti, ki samo toliko svoj govor zna, kolikor gaje mati kakih 12 let naučila? Komur je mar, da uspešno deluje v Gospodovi gorici, mu je treba narodni jezik dobro znati. Kdo pa je na to gledal? Branilo se je v semenišču slovenski golčati, in v rednih postavah se nam je bralo, da ne govorimo po našem, izvlasti pri mizi ne „propter urbanitatem!" Součenci (tudi včasih kdo drugi) so nas slovenski govoreče posmehovali, psovali: „die windischen L......reden schon \vieder in ihrer Hundessprache". To je živa resnica kakor je Bog v nebesih. Kdo nas je branil, kdo zagovarjal? Smo li imeli našince med kanoniki? Odtod prihaja, da še dan današnji imamo duhovnikov, ki namič prav po domače brati ne vedo, ne da bi pridige pravilno spisovati in govoriti znali, kakor se Reš-nikovi besedi spodobi; jihove pridige se mi zdijo kor prav tečna hrana v zamazani, gnjusni in nesnažni skledi. Kdo je tega največ kriv? Ne li oni, ki so je pošiljali. Poznam nekega na pol slovenskega duhovnika, ki prišedši iz seminišča na Slovensko je spisaval pridige p nemškem, in prihajal vsak teden v mesto k svoji materi pralji, da mu je po-slovenjevala, kar je on nemški spisal; odtod toliko smešnic v pridigah in oznanilih. Še le leta 1849 so si bogoslovci sami sprosili urico vsak teden, da se vadijo v slovenščini. Čigava zasluga je to? Pastirske liste ste nam pošiljali do 1. 1849 nemške. Ali tako oče dela s sinovi? Ne, nikdar ne — le očuh s pasterki! — Kako pa se je za učilnice skrbelo? Res jih imamo obilo, pa kako so osnovane (kruto malo jih iznemši)? Kakor se je od zgori ukazovalo. Učenci dovršivši vsakdanjo školo ne znajo pisati nemški ne slovenski, ne razumejo knižice najložejšega obsežka. Je li to naloga narodnih učilnic? Kdo je tega kriv? Ali ni ogledstvo in oni, kije postavljajo? Toliko se je odonod gledalo na našo omiko. Kakošno je pripravišče v Mariboru? Piškovega oreha ni vredno. Kako je bila uredjena v Gradcu skušnja za naše učnike? O naši slovnici nišče ni čmrg-nil; vsaki škorenj se ne da obuti na vsako nogo. Veste li, kak ukaz je slavno mini-sterstvo dalo pred nekimi leti za glavne narodne učilnice glede na slovenščino? Koliko se ga je spolnilo? Kdo je tega kriv? Se to li pravi za učilnice skrbeti? Tedaj je živa in sveta resnica, kar sem ono pisal, — res res smo v narodnih rečeh pasterki bili! — Ako so slovenski učeni možje sekovskega dela toliko za narodnost delali, da se la-bodski ne morejo ž njimi meriti, sledi li odtod, da je to zasluga seminiške vzgaje ali višjega vodstva? Nikdar! Zahvaliti se imajo Onemu, od kterega vsa modrost prihaja, in svoji samouki ter neopešani marljivosti. V seminišču so se drugi večkrat jim norca delali oponašaje, da se jim možgani vrtijo, ko so se brez vodnika in učnika trudili, da bi nekda svetemu zvanju zadovolili in narodu koristili". L. 1860 kažejo Novice: Slovenščina in srednje učilišče v Mariboru. Narodne učilnice, kako so bile, in kako bi naj bile. Potnikove misli in opazke hodč iz Maribora po ovinkih v Maribor. — L. 1862: Slava Antonu Martinu Slomšeku (Pesem za god 17. pros.). — L. 1865: O slovniku slovensko-nemškem. Od štirske Drave (cf. Danic. str. 199). L. 1867: Beseda o Matici naši. — L. 1868: O slovenskem slovniškem imenstvu. Slovenske učilnice. Govor na taboru v Žavcu. L. 1869: Na slavo vezniku k a itd. itd. d) Glasnik Slovenski ima 1. 1858 zv. II. str. 150—200: Pretres »Slovenskega berila" za sedmi gimnazijski razred. Izdal Dr. Fr. Miklošič. Spisal Raičev Božidar. Vredništvo pravi: »Po želji pisateljevi razglašamo pričujočo kritiko nespremenjeno, z vsemi lastnijami štajarskega podnarečja; vseh očitkov ali dozdevnih popravkov vendar ne moremo poterditi". (Gl. tudi Glasnik 1859 str. 98 itd). e) Naprej 1. 1863: Dopis iz Haloz. Črtice o Prekmurcih in njihovem govoru. I—IX. str. 265—309. Štajerske učilnice (št. 75). Slovenskim dijakom (št. 78). — Slovenec v Celovcu 1. 1865—67 ima več njegovih dopisov iz Haloz itd. f) Narodni Koledar in Letopisi Matice Slovenske 1. 1867: Drobtinčica o omiki z ozirom na slovenske učenjake. Modrišče. — L. 1868: Črtice o Prekmurcih in o njihovem govoru. Svoboda. L. 1869. I. Ant. Kremplj (86—94). II. Prekmurski knjižniki in knjige (57—84). L. 1878. II. Staro- in novoslovenske jezikoslovne črtice. III. Oroslav Caf (72—101). g) Slovan s t v o. I. Del. Zal. Matica Slovenska 1. 1873. Božidar Raič spisal: Bolgari str. 315—354. (Bivališča. Bivalstvo. Gospodarstvo. Duševne in fizične raz- mere. Zgodovina. Bolgarski jezik. Bolgarsko slovstvo). — Za »Slovenski Štajer" je bil obljubil v II. oddelku spisati: VII. Duševne razmere. h) Slovenski Narod 1. 1869: O značaju slovanskega naroda. K. II a v liček Borovsky. Životopis in politični nazori. Posebej natisnjen iz Slov. Nar. v Mariboru 1869. 8. 39. — Slovenski slog. — L. 1871: Lat. slov. slovar. L. 1872: Životopisje, o Debeljaku in Kosu, malo razborito, tudi ponatisnjeno v Jurčičevih Listkih I. str. 16—21. — L. 1880: Istranom. O Stanku Vrazu. L. 1881: O Štef. Modrinjaku slavnostni govor itd. itd. (Vid. Slov. Gospodar). i) Zora I. 1. 1872: Jezikoslovne stvari (77—79). Drobtinice (227—229). — Vestni k I. 1873 (str. 20—22): Pajdaš, ber itd. — Dopisoval je i v nemške časnike p. Ost u. West. Zukunft. Siidsteierische Post itd. — Jagič. Archiv I. III itd. — Po smrti že ima. k) Kres 1. 1886 jezikoslovne stvari p. str. 362: Kmet; str. 368: Beteg, betež, betežen. Spisal f B. Raič. Drugih napovedovanih rokopisov njegovih še doslej ni bilo na dan. Smrt so naznanjali časniki sploh; posebej gl. Zvon I. 1886 str. 442; Kres str. 287; Slovan št. 13—24 str. 193—379: Božidar Raič a) duhovnik, b) učitelj, c) go-stoljub in rodoljub, d) učenjak, e) prvoboritelj, f) politik. Sp. R. A. — Pisal je rajnki slovenski mnogo v bujnem prenakopičenem slogu, v kterem mu ni bil nikdo kos. Jemal je rad besede iz staroslovenščine in drugih jezikov slovanskih, omenil sem v »Slovencu" 1886 št. 128. V dokaz temu le dva — tri stavke iz »Slov. Narod." 1. 1869 št. 117 na pr.: Mila mi mladezen 1 Modrica pošilja zlatokrilo rajsko ptico nosečo belo pismice čvrsti in bistri mladezni, vrlim mladencem , prijazno je vabe v svoj glatni vedohram, v svoje vilinsko svetišče, da sladko si počinovši v rahlem naročaji milih roditeljev ali bližnjih sorodnikov, ogrevši in okrepivši se pri domačem ognjišči posvetite odmerjeno dobo zlatega časa jenemu častju, jeni slavni in blagonosni službi, da si nadalje jačite vedični duh, nabirate in jas-nite zdrave pojmove, vedrite nazore, gladite govorno in pisno besedo, srčete koristne znanosti in je volite za svoje najiskrenejše ljubice, učite spodobno se klanjati resnici poštenosti, pravičnosti, nravnosti in čislati umno svobodo, da se vadite pravilno in modro misliti, da množite in krepite ljubezen do svojega naroda, narodnosti in očevine, da si priskrbite pravo in vsestrano omiko, ki je človeku najdragše blago, najvrednejši zaklad na svetu, vzdigajoči zemljana k praumu, — da se spopolnite za dostojne in dične sinove svojega roda in doma itd. — Roditelji so vas naukom poročili, da okrepljeni znanostmi branite zakon in resnico v domovini in odbijate vsako krivico, nikar za to, da sami radi šijak devljete v žuleče igo nasilnega tujenja in grdega mračnjaštva, učite se pridno, da bodete neskaljena radost in krepilna tolažba iskreno vas ljubečim roditeljem in sorodnikom, rumena zarja, zlata upazen boljše sreče slovenskega naroda, sebi pa plamen: kres nevenljive slave. Duh plamenik in duh modrnik bodita tebi stalna sprevajalca in zvesta stražnika na raznih modriščinah! itd. Andrej Andolšek r. 27. sept. 1827 v Ribnici, maš. 1854, kaplan v Metliki, VelesoveHr-in-T Radečah, od 1. 1862 misijonar pri sv. Frančišku v Severni Ameriki, u. 24. jun. 1882. Naslednik Fr. Baragi v Metliki in v Ameriki, češ, naj po njegovi »Dušni Paši" dam i jaz spomenico rojakom, in tako je prišla na svetlo: Nebeška Mana, ali Molitevne Bukve, v kterih se najdejo perserčne molitve, spod-budovavne premišljevanja, ginljivi zdihljeji, ljubeznjive pesmi in podučni nauki, ki so tolažilo v britkostih, krepčalo v slabostih, varstvo v skušnjavah, svetilo v zmotnjavah in vodilo po pravim potu v sveti raj. Poleg perviga natisa z naslovom »Zlata krona Ma- tere Božje" — ki je bila natisnjena z dovoljenjem visokoč. Ljubljan. škofijstva. V Ljubljani 1860. 8. 344. Nat. Milic, zal. in prod. Ničman. — V 1. razdelku so molitve k Materi Božji in druge razne molitve za vse, kteri žele Boga v duhu in resnici moliti; v 2. pobožnosti o Mariinih praznikih za vse, kteri želč Mater Božjo vredno častiti; v 3. Duhovne vaje za vse, kteri želč prav živeti in srečno umreti itd. Matija Smolej r. 9. febr. 1829 v Tržiču, maš. 1854, kaplanaril v Ajdovici, Šempetru pri Novomestu, na Brdu, v Kranju, Ribnici in Dobrepoljih, kjer je u. 15. jul. 1871. Spisoval je slovenskemu ljudstvu jako koristne stvari p. v Drobtinicah 1. 1861: Cerkvena postna zapoved (str. 225—251). Prava sreča (Basen); 1. 1862: Velikonočna prav-lica (str. 163 — 181); 1. 1863: Daje le oporoka za čas, za večnost se ne mudi (239—245); 1. 1864: Veselice postnega časa (237—248); 1. 1869: Log (Pesem) itd. — Zg. Danica 1. 1864: Pogovori od spovedi (str. 2—174) in 1. 1865: Pogovori od posta (str. 51 — 264), kar se oboje nahaja tudi posebej natisnjeno. — Koledarček družbe sv. Mohora 1. 1869 kaže povest: Škof in Savojček (1—7). — Veselice postnega časa sklepa na pr.: „Tako tedaj glejte se hočemo v tem postnem času veseliti in radovati, in naj se je tudi moj govor čudno zavertil, da zdaj k sklepu vender ravno to nasvetujem, kar se je zdelo, da v začetku zaveržem, namreč: Čujte in molite, postite in premagujte se; vender ostane gotova resnica, da si ravno po ti poti zamoremo preskerbeti prav vesel in zveličansk posten čas; to raj še enkrat: Jejte in pite in nikar ne molčite, bodite veseli in ponočujte; zapravljivosti se vdajte, bodite ponosni in imenitni in za drago obleko skerbite in zadnjič se tudi še razserdite. Storite in ravnajte kakor sem pokazal in na-svetoval in gotovo ne bode vam žal. Premislite, poskusite, storite in usmiljeni Oče nebeški naj da svoj blagoslov". — In pesmico „Log" dovršuje: Priljubljen toraj mili log Zakaj nikjer ni tak lepo, Si bil mi že od mladih nog, Nikjer tak milo in ljubo, v Sebastijan Zepič r. 18. jan. 1829 v Križih (Gozdu) pri Tržiču, učil se v latinskih šolah v Ljubljani, jezikoslovja na Dunaju, služboval na gimnaziji v Varaždinu, Zagrebu, Novomestu, naposled opet v Zagrebu, kjer je u. 9. jan. 1883. Čvrst jezikoslovec in narodnjak je pisati jel vže v srednjih šolah ter v Beču z drugimi vred pomagal A. Janežiču, da je izšel na pr. »Zgodovinski Katekizem, Slovenski Goffine" itd. Posebej: a) Čudodelni klobuk. Gluma v 3 dejanjih, po Klicperi iz česk. poslov. S. Ž. b) Pozabljenci. Vesela igra v 1 dejanju, poleg Kotzebua posl. S. Ž. za Dramatično društvo. c) Poraba predlogah u Gunduliča i Palmotiča. Prinesak za hervatski rečnik. Spisao S. Žepič, in to v izvestju gimnazije Varaždinske 1. 1860 i 1861. IV. str. 16—34 i 3—23 tako izvrstno, da so se čudili temu celo najbolj učeni Hrvatje. »OsvS-dočen o važnosti predlogah u svakom jeziku, i koliko temeljito njih znanje doprinosi k tomu, da se misao pisateljeva što bolje razumč, a videči, da se u tom do sada malo šta u nas radilo, koliko ja znam, to odlučih, koliko malahne mi sile moje dopuštaju, materinski bo jezik mi je narečje slovensko, raztumačiti predloge u dvojice najodličnijih starih pčsnikah hervatskih, t. j. Gunduliča i Palmotiča, te razumčnje njihovo koliko toliko olak-šati itd." d) Novice 1. 1867 str. 296 — 380: Izvestja ali programe nekterih slovenskih in hrvaških gimnazij, pa memogrede nekaj slovniških opazek. Tako tudi v Glasniku 1. 1867: Slovnične drobtinice. Spisal prof. Žepič. e) Latinsko-slovenske vaje za I. gimnazijski razred. Izdelal po Jul. Alb. Dunnebierju S. Žepič. Novomesto. 1875. 8. str. 111. — Slovar k latinskim vajam za I. razred, po paragrafih razvrščen I —XXXV. — Slovar k »Latinskim vajam" za I. in II. razred. Del I. Lat.-slov. str. 1—174. Del II. Slov.-lat. 1 — 116. Založil Deželni odbor kranjski. Natis. Vinc. Boben. »Za hrvatske gimnazije je Žepič sestavil „Lat.-hrv. vježbenico" za II. razred (po Rožku); v rokopisu je dovršil iste vaje (po Rožku - Jurkoviču) za III. razred. Za „Lat.-hrv. rječnik za škole" zdelal je črke C—H, pregledal ves rokopis, prispodobil ga z izvirnikom ter za tisk pripravil. Ravno tako je pripravil za tisk več knjig zbirke: »Stari hrvatski pisci", ki jo izdaje jugoslavenska akademija ter je več let za veliki aka-demični »Rječnik" zbiral gradivo kakor pridna čebelica" (Vid. Zvon 1883 str. 128—131. Sp. dr. Fr. J. Celestin). — »S. Žepič zasluži, da ga stavimo marsikteremu Slovencu njegovega stanu v posnemovalen zgled; kajti le potem, da se ves učiteljski svet slovenski zanima za znanstveno delovanje in se ga udeležuje, dojde našemu, vzlasti znanstvenemu slovstvu boljša bodočnost. Zatorej slava Žepičevemu spominu! (Gl. S. v Kresu 1883 str. 119)." Janez Božič r. 15. okt. 1829 v Lescah na Gorenjskem, sveč. 1854, kapelan v Krašinji, gimnazijski učitelj na Reki, nekaj let na Dunaju za jezikoslovje pripravnik, potem vrednik Slovencu v Celovcu, duhovni pastir v Kortah (Trogern) na Koroškem, u. 28. maja 1884. Krepko pisal slovenski vže a) V »Slov. cerkv. časopis ali v Danico" 1. 1848: Dober pastir. Skrivna skopost. Krasen limbar nedolžnosti na kervavim bojišči; 1. 1849: Kazen božjiga ropa itd. b) Vedež 1848: Strah je v sredi votel, okoli ga pa nič ni itd. c) Stric Tomaž ali življenje zamoreov v Ameriki od Henriete Stowe. Svobodno za Slovence zdelal J. B. V Celovcu 1853. XII. 8. 155. d) Vodilo grešnikov. Spisal čast. oče Ludovik Granaški, redovnik sv. Dominika. Nat. in zal. Milic. V Ljubljani 1854. Zvezek I. v 24 poglavjih 8. str. 312 poslovenil Janez Božič. Zvez. II. itd. gl. Jezičnik XIX. str. 27. J. Rogač. e) Koledar za Slovence v povzdigo kat. duha za 1. 1855. I. 8. 68. — Tečaj II. 1856. Sostavila B in F. t. j. Božič in Frelih. f) Platonov Kriton in Apologija. Iz grščine poslovenil Ivan Božič. V Celovcu 1862. 16. str. 78. Nat. J. Leon. V Predgovoru pravi p.: „Ker s tem prevodom kaj novega podamo ljubim Slovencem, prosimo jih najpred, naj ga blagovoljno sprejmejo in sodijo, posebno ker ga ni bilo mogoče piliti devet let . . . Res je sicer, kar je uni dan nekdo naših učenih rojakov pisal, da bi bili za zdaj naj bolji in naj korist-neji prevodi za Slovence tisti iz drugih slavjanskih narečij — ali vsi izobraženi narodi so malo po malu začenjali s prelaganjem klasičnih del, grških namreč in rimskih . . Stari so bili iu bodo ali v izviru ali v prevodih vedno učitelji poznejitn narodom. Gotovo niso bili popolnoma, posebno kar vero zadeva, izgledi nam za nasledovanje itd." g) Slovenec, političen list v Celovcu 1. 1865—1867 št. 47. Tečaj I—III. V II. teč. 1866 do št. 96 lastnik A. Einspieler; sicer pa: Izdatelj in odgovorni vrednik J. E. Božič. h) Besednik donašal je spiske njegove p. II. 1870: Sreča pa nesreča (Iz pučk. Prij. posl. J. B.). Skrivnostni lonec. Moder kmet. Društveni red pri starih Slovanih. Zvest prijatelj je boljši od srebra in zlata. T. IV. 1872: Nekaj zastran stelje. T. V. 1873: Slep berač pa nja otrok. Povest s kmetov posl. J. B. 1—34 itd. »Koroški Slovenci in z njimi tudi vsi rodoljubi mile naše domovine žalujejo ob grobu umrlega pisatelja Janeza Božiča", piše Kres 1884 str. 376. In Zvon str. 445: »Janez Božič . . je prebil preskušnjo za gimnazijalnega učitelja. Pridno je z Dunaja pošiljal Novicam uvodne članke in politične dopise . . Ker je oglušel, popusti jeziko- slovje in se loti politike . . . Pokojnik je bil ljubezniv, vesel, pošten, omikan mož. Bog mu daj večni mir itd.!" France Šrol r. 29. nov. 1829 pri sv. Lovrencu na Goričkem, sveč. 1852, ka-pelan pri sv. Lenartu, župnik v Svičini, naposled v Ljutomeru, u. 31. dec. 1885. Slovenec blage volje je dopisoval vže I. 1853 iz Gradca in pozneje v a) Novice p. Krat-kočasna smešnica. Kaj je Vilčekov Drašek vidil po svetu. Baba je storila, kar satan ni mogel itd. — V b) Danico p. 1. 1853: Venec na grob vč. g. J. Klajžera, Lazaristov priora v Celju (Pesem). Dopis o Schloru, Gruberju in Klajžerju. L. 1857: Ne prešeštuj. Za sveto noč (Pes.). Novoletnica (Pes) L. 1858: Ne odlagaj poboljšanja. Dekliči, varite se grešnih plesov. Marija ljuba mati. L. 1859: Še nekaj za svate. L. 1864: Rožica na grobec Janeza Karba, kaplana pri sv. Rupertu (Pes.). Na primer: Največ je dopisoval v ljubljene c) Drobtinice na pr. 1. 1859—60: Ana Lackova, poštena keršanska deklic. Boj z jarcom. Kaj je naj boljšega (Pesem). L. 1862: Mati in brezovica. Ali je dobro, da se šola loči od cerkve, ali ne? Pokopač (Pes.). L. 1863: Smreka in červ. Žaba in kača. Smert in bogateč. Z zerna zraste lat — z tatiča tat. Beseda očetova k sinu, ki gre na tuje (Pes.;. L. 1864: Tonika Tretlerjeva, pridna deklica. Stara navada — železna srajca. Oroslan in lesica. Jupiter in kača. — Kaj je storiti mladeži na kmetih, kedar odraste vsakdenski šoli (1. Naj pridno obiskuje nedelsko šolo. 2. Naj rada posluša keršanske nauke. 3. Naj pogosto prejema sv. zakramente. 4. Naj marljivo prebira dobre knjige in časopise) str. 273—287. — L. 1865-66: O zapovedanih postnih dnevih zderži se mesenih jedi. Veselje in žalost. Lisica in miš. Zajec in oroslan. Lesnika in cepljena jablan. L. 1869: Sv. Trojica v slov. goricah (s sliko). Koga so v peklu postavili za glavarja. Dojka in koza. Osel kot kralj zverine. Medved in polh. Govnjač in marljivost. Hrast in želod. — Klic po lastovicah, Rožice, Solnce (Pesni) itd. — Izmed knjig in časopisov priporoča odrasli mladini Drobtinice, bukve družbe sv. Mohorja, v posvetnih zadevah Novice, in v dušnih potrebah Z g. Danico. Popisavši potrebo katoliškega lista pravi na pr.: »Kakor perva straža, ki stoji na mejah sovražnika, urno neprijatelja naznani, ko se prikaže ali bliža, da dalje zadej stoječa truma se pripravi in dobro pripravljena sovražnika pričaka; tako Danica mnogoteremu sovražniku lepo šemo iz lica potegne, da v hinavsko lice pogledaš in spoznaš. Danica ti pokaže volka, če tudi ovčji kožuh nosi. Radostno prebiraje Danico boš lehko opazil, kaj vse malopridni svet počinja, da bi razširil kraljestvo hudičevo, zasledil boš vse skrivne zanjke umno nastavljene in lehko ti bo, se jih zogniti. Danica ti pokaže cvetje kristjanskih krepost, pa tudi ternja grehote ti ne zakriva, da se ga ogibaš. Danica ti naznanja vse veselje in vso žalost, ki jo ima naša mati, sv. katoliška cerkva po vesoljnem svetu. Ona popisuje stan sv. misijonov med divjimi narodi in nam kaže veselo rast sv. cerkve. Ona pa tudi popisuje britko preganjanje, ki ga po mnogih deželah terpijo kat. kristjani, zlasti pa njih naj viši pastir, naš sveti Oče v Rimu. S tem si prizadeva Slovence buditi iz sramotnega in pogubljivega spanja gerde mlačnosti v veri, jih navdušiti za sv. cerkvo, in jih spodbuditi, da radi tečejo svojim revnim bratom na pomoč, pa tudi sami za sebe dar sv. vere vredno cenijo. Zares, ne vedil bi za ob nedeljah in praznikih odrašeni inladiui priporočati bolj poduč-ljivega in spodbudljivega branja. Zagotovim te: pri branji vsakega lista ti bo mila to- Marija ljuba mati. O Marija, naša mati I Tebe ljubi celi svet; Vse želi Ti čast dajati, Kar živi in zna vmet! Angeli v nebeški službi Pozdrav Tebi pojejo, In svetniki v Tvoji družbi Noč in dan veseli so itd. lažba tekla v serce, in neka svetla zvezdica bo ti zasvetila v sercu in pameti, ktera ti bode prijazna spremljevavka po nevarnem potu življenja (Drobt. 1864 str. 285)." d) Marljivo se je glasil tudi v Slov. Gospodarju na pr.: Potovanje v Žulcpah ; Potovanje v Rim, Neapol in donni 1. 1875 itd. Životopis njegov gl. 1886 št. 4. Kar poje dragemu prijatelju (Danic. 1864), velja tudi o njem: Ko rožica v jesen' si nam ovenil: Pa upam — duši rajska milost sije. France Domicel r. 1. okt. 1832 v Zagorji, učil se v Ljubljani, u. bogoslovec III. 1. 22. avg. 1855. Živ Slovenec Pivčan oglasil se je v Danici 1. 1853, vesel pesmic J. Stritarjevih (Luna, Danica, Zora, Marii) str. 96: Zastavica. Štiri so stvari en'ga imena, Vsaka pa je druziga plemena. „Perve listi duh sladak dulitijo — Tretja se rodi o zori zlati — Zalo ti cvete v domačem mesti; Ali umerje ko solnce vzhaja; Drugo sape v daljni jug podijo — Zadnja je ljubezni sladke mati — Ona spravlja skor ljudi iz svesti; Ktera stare moč peklen'ga zmaja". p . . 6 .. V naslednjem listu stavi se po njem zastavici vganjka: »Zgodnja dani ca" t. j. 1. Naš cerkveni list; 2. Ladija v Afriki; 3. Zvezda; 4. Marija. — Kakor v Danico — pisal je v Novice na pr. 1. 1855 iz Zagorja na Notranjskem o hudi koleri in o milosti deželnega poglavarja grofa Chorinskega. — Huda kolera pobere i njega, a Novice so iz zapuščine njegove priobčile 1. 1856 na pr.: Znamenitosti Notranjskega in popis Pivke. Narodna pravlica. Pri koscu (Pesem). Zvestoba psa itd. — Znanci so čutili in obžalovali njegovo zgubo, in v njihovem smislu zloži mu Jož. Novak za obletnico v Novic. 1856 str. 274 lepo spomenčico. Na razgled bodi z ozirom na njegovo ljudomilo delovanje o koleri: Pri koscu. Nikar, nikar ne mahni sim, Glej, glej; iz te bučelica Po tleh leže in se suše, Kjer cvetke rastejo; Zletela ravno kar, Kermilo so goved, — Te prosim, prizanesi jim, Napila meda sladkiga Vonjava, žalost njih — kje je? Saj dokler docveto! Se je — o stoj! nikar! In kje je njihov med? Al mar ne čutiš nič vonjav, Al ojstra kosa le verši, Pri smcrtni postelji sem stal Ki 'z perjiča puhte? SeMč ne čuje me; Mladenčev in deklet, Ne vidiš, kakšen kras so trav, — Pod koso vse mu obleži, Se kosca spomnil sem in trav, Te nič ne vesele? Osat in rožice. Na rože in njih med. Janez Valj a ve c r. 2. jan. 1832 v Šenčurju pri Kranju, sveč. 1857, kapelan v Vipavi in Tržiču, 1. 1860 v red Jezusov, u. v Celovcu 9. maj. 1875. Slovenec ven in ven že v srednjih šolah je oglasil se najprej v: a) Slov. Bčeli 1. 1853, kjer se nahaja popisana »Slovenska slovstvena zgodovina". Sostavljena posebno po prednašanju g. prof. Metelkota, po Šafariku in Jungmanu. Kratek pregled našega slovstva do 1. 1848. Str. 108—216. Starodavnost. Glagolitje. Ci-rilsko. Novoslovensko (Vid. Jezič. str. 7. Janežič). Ivan Valjavec. V b) Danici 1. 1853 št. 4 čitati je njegova »Pesem mornarja". — Iskren misijonar je deloval po vsej Sloveniji v duhovnih vajah in misijonih ter spisoval si o njih sporočila, ktera — namenjena v tisk — ostala so zarad preobilih troškov v rokopisu, a priobčevala se le po Z g. Danici 1. 1876 — 1879: Misijonska sporočila P. JanezaZlatoustaValjavca, pervega slovenskega misijonarja v 19. stoletji in mašnika iz družbe Jezusove, izdal P. U Fr. Sajovic. — O smrti misijonarjevi glej v Danici 1875 str. 229 iz Češkega, str. 252 iz Zaliloga, str. 259 iz Celovca. Dasi so jako krepka njegova poročila po tvarini in po obliki, na primer bodi vendar le poezija njegova iz 1. 1853 : Pesem mornarja. Ko noč po morji plašč razvije In zvezdica pri zvezdi sije, Ko v lučih sinja plan miglja: Za tč čisto Se mi vnamo Marija, čutja v dnu serca. Ko samoč na korablji čujem In zoro božjo ogledujem, Ko vzdiga glavo nad morje: Tud' meni ž njo Dvigujejo Marija, k tebi se želje. Ko zvezde se začno srebriti, Nebo in morje rudečiti, Ko jasni dan se porodi: Z molitvico Te jutranjo Marija, tvoj mornar slovi. Ko mi pa zadnji dan zasveti, Za vedno ko neham sopeti, Marija, ti me pelji v raj : Da bom s tabo V sveto nebo Se šel radovat vekomaj! Vojteh Kurnik (Adalbert Kurnig) r. 9. avg. 1826 v Tržiču, kolar, pozneje v Ljubljani stolar, u. 3. nov. 1886. Nabiral je narodne pesmi, slovenske pregovore ter priobčevati jel v a) Slov. Bčeli 1. 1852, t. III., 1. 1853. t. IV., v Janežičevem »Cvetju slovanskega naroda" 1. 1852, v Glasniku 1. 1854, Šolskem Prijatlu 1. 1855, Slov. Koledi 1. 1858, Glasniku 1.1859, kjer se nahajajo pregovori, kitice slov. pregovorov, prislovice, narodne pesmi na pr. Škandrova Mica itd., zapisal — nabral V. Kurnik. — Glej tudi Besednik 1. 1875 — 1878, kjer se nahajajo nektere pesmi njegove na pr.: Moja domovina. Denar. Roža deklet. Vračilo sveta itd. b) Novice 1. 1854: Prihod pomladi; Slovo planiuarja. „Ta pesmica je preprosta cvetlica rodoljuba, ki se bolj z rokodelstvom kakor s pesništvom peča; vendar ga žene serce včasih kako domačo zapeti (str. 312)". — L. 1856: Novoletuica. Predpustna (po Vodnikovi meri). Mlinar na smertni postelji (Pravlica slovenskega naroda). Prebrisani kmet. Rokodelec popotnik (Dobrovoljka). Pod oknom. Lovska. — L. 1857: Predpustna. Beg pred plohom (Pravlica slov. naroda, v 40 razstavkih). Teržiška dolina, v 14 kiticah. Lan (po geslu Prešernovem). Železna cesta. Vinski brat. Vračilo sveta. — L. 1858: Predpustna. Veliki kovači. — L. 1859: Predpustna. — L. 1860: Rokodelska. Rotarski fant. Zadovoljni Teržičan. Predpustna. Pekvata krača (cf. Proklete grablje). Gomiljski zdravnik. V spomin Matiju Hribarju, kolarskemu mojstru in posestniku. Senožeška. Vesela novica (o vinu). — Prve tri je v katoliški družbi rokodelskih pomočnikov o božičnem kresu sam deklamiral. Kedar konča »Rokodelsko", pravijo Novice, ni bilo ploskanja pred ne konca ne kraja, da se je pesnik vdrugič na odru prikazal in je v veselje poslušavcom začel drugo »Rotarski fant", in spet je donel vesel ropot od vseh krajev verlemu pesniku v pohvalo, ki ni nehal pred, da ni postregel še z eno, ki jo je zapel od svojega lastnega doma pod naslovom: Sem Teržičan, Deleč poznan; Delam in pojem, Rad sem šteman. Mi diši jed, Kaša, podmet, Žganci in krape, Tudi trijet. Zadovoljni Štruklje rad jem, Vince pijem, K mamki beržanki Najrajši grem. Kjer diši kljun, Purman, kapun, Serna, beržole, Nisem begun. Teržičan. Vname se ples Jez sem vmes; Sučem dekleta Bistrih očes. Kdor me pozna, Rad me ima Bodi drugodi Ali domd. Ko gnjezdo tič Ljubim Teržič, Kjer se zdeluje Kosa, mešič. Da sem le zdrav, Vse mi gre prav, Bog daj, da srečno Smert bi prestal. »Bravci Novic že zdavnej. vejo, kako bistra glavica je naš V. K urni k, in danes smo imeli spet priložnost prepričati se, da ga smemo po pravici šteti v versto pravih narodnih pesnikov, kteremu ne stopa kurji pot na čelo, kadar Pegaza jezdari, ampak brez vsega truda in brez vsega napenjanja mu pesmi teko tako preprosto in gladko, da je veselje (str. 7)." — L. 1861: Godec pod lipo. L. 1867: Striček Dobersvet. L. 1868: Čast poštenim siromakom. L. 1870: Pesem za kratek čas skoval v 16 kiticah V. Ivurnik. Kdo je mar? Na primer bodi: V v o d. Bilo je v viharni noči — Ko to slišim, se zavzamem, Se še spomnite o toči, Hitro od počitka vstanem Ki je sula iz nebes — Ter zapišem: „Kdo je mar?" Ko me Vila obiskala, Od te dobe me ni Vila Zdajci vstati ukazala, Ne trenutka zapustila; Ter mi pravi: skleni vez Jaz opeval ž njo sem dnar. Zopet z manoj zapuščeno, Tujo znaš, moj bralec, brati, Pevcev slavskih kdaj cenjeno. Kedar češ in kolkorkrati: „Kdo je mar?" »Kdo je mar?" Mi zapiši pesem eno Skazkov, prosim, ne kazati, In opevaj sami dnar. Saj ni pisano za — dnar! c) Danica kaže 1. 1856 št. 14— 16 njegovo jako zanimljivo: Kralj Rastislav. L. 1863: Sedanji svet — s pristavkom: Nekoliko natorne poezije sine regula itd. d) Vodnikov Spomenik 1. 1859 str. 137— 140: Poštengana kaša (Domača prigodba). Koprivnik o poletji (Dečve strezite — Rožicam, — Vode prilite — Nageljnam itd.). »Vojtehov brat, kolar in hišni posestnik v Tržiču, ima vso zapuščino rajnega pesnika. Z veliko marljivostjo si je iz posameznih papirčkov v lepo knjigo spisal vse pesmi Vojtehove, in spredaj je prilepil fotografijo njegovo. Pesmi je menda 120, pregovorov pa kdo ve koliko — cele 4 zvezke itd." — To bodi na znanje »Zvonu", kteri nabira gradivo za životopis tega originalnega moža, ki je poleg Andrejaša, Vodovnika, Frankolskega in drugih zaslužil, da se ga spominjamo in mu priznavamo čast, katera mu gre itd. (1887 str. 632)". Dr. Etbin Henrik. Costa r. 18. okt. 1832 v Novem Mestu, gimnazijo dovršil v Ljubljani, doktorstvo modroslovja in pravdoznanstva v Gradcu, odvetnik, deželni in državni poslanec, vitez Franc - Jožefovega reda, župan, predsednik Slov. Matici itd., u. 28. jan. 1875. — Oče mu je bil Henrik Costa, r. 1799 v Ljubljani, vodja c. kr. colstva, u. 21. apr. 1870. Pisaril je deloma v domoljubnem smislu], marljivo deloval zlasti v družbi kmetijski in zgodovinski (Vid. Mitth. des histor. Vereins, Illyr. BI., Car-niolia), in prikupil se je posebno s knjigo: »Reiseerinnerungen aus Krain" von Heinrich Costa. Mit Ansichten von Laibaph, Neustadtl, Veldes u. Lueg. Laibach, 1848. 8. 266. Druck Eger. — Sin Etbin bil je vzgojevan nemški; kot dijak poprijel se je slovenščine, in prvi nezreli sad dotičnega učenja njegovega je bil neki a) Hitri Slovenc. Schneller Slo vene. Ohne Lehrer in 24 Lectionen . . v.Janez čbelarčki. 1851. Gratz. Ludewigh. — Pisaril je s prva nemški, vendar tudi na korist in slavo naši domovini n. pr.: Denkbuch der Anwesenheit Ali. Maj. Franz Josef u. Eli-sabeth in Krain. 1857. — »Mittheilungen des histor. Vereins fiir Krain". Unter Dr. E. H. Costa's Redaction September 1856 bis Marž 1858. — Die Adelsberger Grotte, mit einem Situationsplane desselben. Laibach 1858. 8. 54. — Prvo slovstveno delo, s kterim se je Slovencem poslavil, pa je: b) Vodnikov Spomenik. Vodnik-Album. Na svitlo dal Dr. E. II. Costa. V Ljubljani 1859. XI. str. 268. S spisi 86 pisateljev in štirimi na kamen tiskanimi dokladami. Nat. Kleinmayr-Bamberg. — Sam je spisal »Predgovor0 (slov. in nemški) pa „Biographische Skizze Vodnik's (str. 3—8)". Prvo njegovo povabilo zastran bukev v Vodnikov spomin se nahaja v Novicah 1. 1857 str. 358, napoved in vabilo k naročevanju 1. 1858 str. 34, in naznanilo dovršenja 1859 str. 195. Dotlej je po Novicah vrlo priob-čeval znanstvene pomenke v zgodovinskem družtvu Ljubljanskem in to slovenski. c) 1' stojnska jama. Popisal Dr. E. H. Costa. Tej knjižici je tudi priložen črtež postojnske jame. V Ljubljani 1863. 8. 48. Zal. Giontini. Nat. Blaznik. d) V Novicah se nahaja na pr. 1. 1863: Nekoliko besed o telovadstvu. Govoril Dr. E. Costa. L. 1864: Kaj je zgodovina? Kako se piše zgodovina? L. 1867: Načrt za izdajo naučnega slovnika. Še enkrat o naučnem slovniku. Sporočilo o kmetijskem shodu na Dunaji. — »Sporočilo o triletnem oskrbovanji mestnih opravil v Ljubljani od junija 1864 do maja 1867" je tudi posebej natisnjeno slovenski in nemški. V Ljubljani 1867. 4. 21. — Razni govori v deželnem in državnem zboru. Zadnjikrat se je z ozirom na »Slov. Naroda" članek: »Dr. Costa in njegove zasluge za slovenski narod" (št. 231) oglasil sam v Novicah 1. 1873 str. 337—339 s poslanico: »Svojim rojakom", kjer proti koncu pravi: »Srce mora boleti vsacega rodoljuba, ako vidi, kakošen je stan slovenskega naroda v tem važnem trenutku. Namesti da bi složni delali za sijajno zmago o prvih neposrednih volitvah, rušimo vse, kar se je zidalo pod vodstvom Bleivveisovim skoz več desetletij. Na razvalinah narodne edinosti še le se bodo tožili tisti, ki so nesrečenga razpora krivi: tisti, ki so prvi enostranski volilni shod sklicali, in prvi svoje enostranske kandidate stavili. Le narod naš bode žalibog! trpel žalostne nasledke takega dejanja . . . Bolj, kakor puhlih fraz svobode in omike treba nam je složnosti, edinosti v hudi borbi sedanjega časa! Z veseljem sem delal in delam za svoj narod, rad pa tudi prepustim težavno bojišče vsakemu drugemu, ako mene narod naš več ne potrebuje. Svojega prepričanja pa ne bom nikdar in po nobeni ceni predrugačil, in zmirom zvest ostal našemu geslu, ki je resnično cel program: Vse za vero, dom, cesarja!" (cf. Jezičnik XXV. Dr. Razlag). e) Koledar Slovenske Matice 1. 1865 kaže, da je Dr. E. H. Costa z dr. Blei-weisom in dr. Vončinom bil v prvem opravilnem oddelku, ž njima zlagal jej pravila, sestavil pozneje opravilni red, bil jej ustanovnik in od 15. okt. 1868 tudi predsednik, ter je od 1. 1870— 1874 vredoval »Letopisa" podučni in zabavni del. Sam je spisal v Letopis Slov. Mat. 1. 1869. I. »O dvoboji", članek iz zgodovine prava. L. 1869. II. ima »Bibliografia slovenska ali slovensko knjigoznanstvo", ktero je Dr. Costa z veliko spretnostjo sestavljal od začetka 1. 1868 do konca 1. 1873. Razun tega je sestavil: Statistični spregled vseh slovenskih čitalnic 1. 1869. II. in 1. 1874: Prvo desetletje Matice Slovenske, pa vsaj večinoma: Anton Lesar, duhoven Ljubljanske škofije, profesor na c. kr. viši realki, tajnik in odbornik Mat. Slov. (str. 94—100). f) V Slovencu 1. 1874 je nasprot »Slov. Narodu" spisal članek: Gregor VII. in grofinja Matilda (1. 67. 68). Kot vstanovnik in odbornik »Katoliške družbe" je vže 1. 1869 o velikem zboru čvrsto govoril o »nezmotljivosti papeževi" itd. — O smrti skazal se mu je tudi »Narod" nekoliko pravičnejši (1875 št. 25); žalostnice posebne imajo Novice št. 5; Slovenec št. 13 itd. Sicer pa glej: Dr. E. H. Costa. Spisal V. Ur bas. Založila in izdala Matica Slovenska. V Ljubljani 1877. 8. 126. Nat. Blaznikovi dediči. — In tudi: »Spomini na dr. E. II. Costo" v Novicah 1. 1876, pa: »Svojemu plemenitemu prijatelju dr. E. II. Costi v hvaležen spomin" v Novic. 1877, kjer po omenjenih bridkih borbah naposled poje pesnik Josip Cimperman: Vendar tolažbo imam, slavili Te bodo zanamci In spominjali zvesto Tebe se, Tvojih zaslug. Josip Novak r. 25. dec. 1883 v Podbrezju na Gorenjskem, sveč. 1859, kape-lanoval v Selcih, Žužemberku, od 1. 1871 dekan v Kočevju, u. 11. nov 1883. Popevati jel v latinskih šolah učenec in prva pesmica njegova se bere a) v Vedežu III. 1. 1850 »Zadovoljni". — Jako krepke, dokaj slovanskega duha, b) po Novicah na pr. 1. 1853: Sveti Matija (Legenda). Želja po domačiji; 1. 1854 so: Prodani sin in spokorjeni razbojnik; 1. 1855: Osoda; Izgled; 1. 1856: Obletnica Francetu Domiceljnu bogoslovcu itd. Novi svet in stari; 1. 1857: Novoletnica; 1. 1858: Žalostinka g. Jurju Kobetu (Vid. Je-zičnik XVII str. 16); o Vodnikovem spomeniku; 1. 1863: Slovstvena drobtinica itd. — c) Vodnikov Spomenik 1. 1859: O bitvi (Bratje krepki in Slovani — Složni na bojišču zbrani!); Spoznanje. — d) Glasnik 1. 1858: Narodne pripovedke iz Podbrezja. I. Od bele kače; 1. 1859: Od večnega čevljarja (šuštarja) itd. — e) Danica 1865: Solzica na grob svojega nepozabljivega prijatla, g. Janeza Voglarja, stolnega kaplana. — f) Narodni Koledar in Letopis Slov. Matice 1867: Družba sv. Mohora. Beseda vsem rodoljubom. — g) Koledarček družbe sv. Mohora 1868: Slovenska Matica. Njen namen in njena delavnost. — Gl. Zvon 1883 str. 801. — Na primer bodi le v Novicah 1855 str. 56 pa 1856 str. 298: Osoda. Dva golobčeka letela, Skupaj se na hrast usela, Skup na vejici gerlila, Eden druzega ljubila. Prileti z goščave strela — U sercd obd zadela. Novi svet in stari. (Po ilirskem). Svet sedanji pregizdavi Je sledeča prislovica: Hvali se večkrat in pravi: »Svet sedanji v svojem znanji »Naši dedje so še spali, Je v ljubezni dokaj manji, Malo so reči spoznali 1" In njegovo umovanje Al morda da tud' resnica Prazne slame več nažanje". Valentin Lah r. 9. febr. 1833 v Komendi, sveč. 1857, služboval v Metliki, Šmariji, Radolici, Šmartinem pri Kranju, od koder je šel k Trapistom, potem k redovnikom vstajenja Kristusovega (Resureksistom), mudil se nekaj časa v Drinopolju, Carigradu, v Rimu; zarad bolehnosti vrnil se je domu, pomagal v Dolu, služil v ženski kaznilnici v Begunjah, potem v Naklem, odkoder je šel zopet v Bosno, pastirjeval v Dubici, kjer je bil silovito umorjen v noči od 24. na 25. majnika 1886. Ranjki je bil čvrst Slovenec; pisal je kratko pa krepko. Slovensko je spisoval vže 1. 1851 v Daničici, v domačem časniku v Alojznici (Slovenec 1886 št. 123); kot bogoslovec pa je spisal šolski mladini prekoristno knjižico: a) Sv. Alojzi, ali šestnedeljna pobožnost v čast sv. Alojzja poleg nemškiga. Pridal je molitve za službo božjo in življenje sv. Stanislava Kostka. Ljubljansk bogoslovec (Valentin Lah). V Ljubljani 1856 12. IV. 310. Zal. Gerber. Natis II. 1861. — III. 1867. — IV. 1874. b) V Novicah 1. 1860 je jedernat spis njegov: Beseda o petju sploh in o petju v šoli (št. 23. 24); 1. 1874 iz Bosne dopis, vabeč Gorenjcev Bosno namesto v Ameriko itd. c) Pobožni otrok ali podučne in molitevne bukvice za mlade kristjane. V Ljubljani 1862. 16. 175. Zal. Gerber. — Nat. II. 1865. Spisal V. L., duhoven ljubljanske škofije. d) Danica mu je bila jako priljubljena in pogostoma je dopisoval vanjo na pr. 1. 1864: Dogodbe pri Marii Devici na Brezjah na Gorenskem. L. 1867: Bratje keršanskih šol. Čertice o njihovih šolah. L. 1870: A. Vojska laži - liberalizmu, razširjajmo pravo omiko. L. 1871: Misli v prevdark in poterjenje dušnim pastirjem. B. Bratovščine. C. Stanovitnost poboljšanja v misijonu. Stanovske družbe. L. 1874: Iz Bosne (Marija-Zvezda) do častivcev presv. R. Telesa. Vrednost in sreča mniškega stanu. Stopite v red oo. Trapistov v Bosni. L. 1876: Iz Rima, posebej o Talijanih in Slovenih. L. 1880 — 81: O naselbi v Bosno. Marija-Zvezda. Maglaj o Verbasu. Olikovanje Bosne itd. itd. e) Keršanski posel ali bukvice za posle in njih gospodarje, pa koristne tudi drugim ljudem s podukom in vsimi potrebnimi molitvami. Spisal V. L., duhoven ljubljanske škofije. V Ljubljani 1872. 16. str. 384. Zal. Giontini. Nat. J. Feichtingerjevi nasledniki v Lincu. f) Slovenec ima jako zanimljive dopise v verstvenem in narodoznanskem oziru iz Drinopolja, iz Carigrada, o Bolgarih itd. 1. 1875 — 6. g) Ar c hi v fiir kath. Kirchenrecht . . v. Dr. Fr. Vering. Mainz 1878 . . ima učeno razpravo: „De Boriso seu Michaele I., primo rege christiano Bulgarorum a. 852 —888" (str. 274 — 293) in 1. 1879: »De Borisi seu Michaelis I. regis Bulgarorum successoribus usque ad subjugationem Bulgariae ab anno 888 — 1019" (str. 81 — 121). Auctore Va-lentino Lah, presbytero dioecesis Labacensis. V njej se ozira tudi na vire slovanske (Palacky, Jireček, Miklošič, Rački, Palauzov, Drinov, Hilferding, Golubinski, kterega zlasti zavrača) priporočevaje to vsem bogoslovcem katoliškim, da se glede pravoslavja prav spozna resnica. »Kranjci ste pri vseh težavah vendar še srečni. Vidim, da ljudje po premnogih krajih na Ogerskem, Hrvatskem, Dalmatinskem, posebno pa na Turškem težko težko rijejo naprej s telesnim životom, ah, kako slabo pa z dušnimi piše iz Carigrada. Po sedanji skušnji smem z dobro vestjo in popolnim prepričanjem reči, da toliko in tako vredjene dušne hrane, kakor je na Kranjskem, nima celi avstrijski iztok in jug, in kolikor zamorem sklepati iz dušnega pastirovanja tukajšnjih frančiškanov, ki vsi posnemajo italijansko šego, tudi sama Italija ne, toraj gotovo tudi ne francoska dežela, ter Španija, ki posnemate Italijo. Naj toraj Slovenci Boga hvale za tako obilno dušno hrano ter jo obračajo dušam v živež, sicer se jim zamore mesto pogače dati ovsenjak ali kamen. Prepričal pa sem se tudi, da duhovni menda nikjer ne vživajo tako splošne časti in veljave kakor po Kranjskem. Pod dobro drevo se rado hodi sadje pobirat ... Za Bolgare, za Armene . . molite še po Slovenskem za-nje, saj je Slovenija v molitvi za zedinjenje razkolnikov prva in največ storila itd." (Slovenec 1875 št. 66). »Tolovajski napad na misijonarja Val. Laha in grozen umor"; »Govor na grobu" itd. glej Zg. Danica 1886 1. 23. 24. itd. v dopisih iz bosanske Dubice! Blaž Sušnik r, 29. jan. 1834 na Gojzdu nad Kamnikom, sveč. 1862, duhovni pomočnik v Knežaku, potem v pokoju, u. ondi 3. apr. 1866. Dijak je v IV. razredu gimnazijskem v imenu svojih součencev za slovo katehetu Jož. Globočniku 1. 1854 zložil sonet, čegar zadnji razstavek se glasi (Danic. 1. 29): Po dolgim, trudapolnim delu, dragi! Podaj se v zaželen pokoj počivat, In enkrat v večni raj nebes prebivat! Tako je zapel »Faranam sv. Ane na Gojzdu" o priliki vpeljanja novega duh. pastirja pesem (1. 40), L. 1856 ima a) Danica pobožen spis »Dvanajst ur". — b) Novice 1. 1857: Jeršičeva prepad na Gojzdu itd. — c) Glasnik 1. 1858 kaže nekaj njegovih dopisov o gimnaziji Ljubljanski (str. 107); Narodni pregovori; 1. 1859: Šem-bilja itd. — d) Vodnikov Spomenik čvrsto pesem: Valentinu Vodniku 3. febr. 1858 (str. 217). — »Dopisoval je rajni — Blaž Sušnik — rad slovenskim knjigam in časnikom, ki jih je bral koj od pervih let tako redno, da mu ne vem enacega učenca bravca tistih let. Kar pa je pisal ranjki, bilo je živ ogled notranjega njegovega: poštena beseda poštenega serca, izgled sedanji mladini, ki zahaja tako rada na polzko ter nevarno polje (Danic. 1866 str. 93)". Ferdo Kočevar Zavčanin r. 1834 v Žavcu, gimnazijo zvršil v Celju, na Dunaju lotil se zdravilstva, zarad siromaštva podal se v Zagreb, služboval pri državnem računarstvu, 1. 1876 obolel na duhu, v blaznici U. okt. 1878 u. v Gradcu (Vid. Slov. Narodni, št. 268. Sp. A. K. Cestnikov). Spiske svoje priobčeval je v a) Novicah 1. 1855: Vipota, kjer o koncu piše: »Resnično! krasen in bogat je naš slovenski dom, — toda žalibog! še malo poznan celo med rojaki, še manj od ptuj-cev. Nujmo tedaj po vsih okrajinah naše mile domovine nabirati zgodovinske čertice, da spravljamo na beli dan, kar je predolgo zanemarjeno bilo (str. 195)". — L. 1856 iz Zagreba: Pesme in njih presoja. — L. 1857: Hrvatska in slovenska književnost. Franjo Jukič. O zadevah naše književnosti, naj se izdaje lepoznansk list, nekaj v latinici, nekaj v cirilici, in vmes pravi: »Kar se naši književnosti od mnogo strani, tako rekši v zlo (!) piše, je to, da se misli, da je skor vsa v rokah našega duhovstva. Res je, da več ko polovica tega, kar se pri nas v letu piše, je od naših domoljubnih duhovnov pisano, in zopet več ko tri četertinke tega je duhovnega, pobožnega obsežka. Al to je pri nas na Slovenskem potreba, silna potreba. Initium sapientiae est timor domini. Naš narod hoče bukve imeti, ki jih brati zna in brati hoče. In to je najbolja, najtemeljitija podlaga za razvitek naše književnosti, za napredek naše narodne omike . . . Glede omike prostega naroda je slovenski poleg češkega gotovo drugo pleme slovansko, če smo tedaj ravno najmanji, nismo zato tudi najzaduji; samo da bi naše duševne in materialne sile enakomerne bile naši volji za prosveto itd. (str. 146)!" — L. 1858: O zadevi Vodnikovega spomenika. Za pokušnjo iz delca »Mlinarjev Janez" itd. L. 1859: Naznanilo in ocena. L. 1860: Slovenske narodne potrebe: 1. zavednost narodnosti slovenske; 2. domoljubnost ali domorodstvo; 3. sloga; 4. bližanje književne slovenščine književni horvatosrbščini; 5. vpeljauje našega jezika v šole sploh, v urede ali kancelije, v cerkev in družtveno življenje. L. 1861: O zadevi slovenskega političnega časopisja. Jugoslavenska akademija. O stenografii. L. 1868: Narodne pesmi iz St. Vrazove zbirke na pr. Bernekarjev grad (vid. Poženčan. Vodnikov Spom. 315), sv. Marjeta, sv. Jurij orožnik itd. (Jezičnik XVI.). Predlog Matici slovenskej na blagohotni prevdarek v nabiranje narodnega literarnega blaga itd. L. 1870: Medved in dren. Po narodnej basni sp. Ferdo Kočevar. b) Mlinarjev Janez slovenski junak ali vplemitenje Teharčanov. Spisa) po narodni pripovedki iz srede petnajstiga stoletja F. Kočevar. V Zagrebu 1859. 8. 129. Nat. K. Albrecht. Predgovor se pričenja: »V povabilu na naročbu toga mojega delca sam spomenul, da kar sam spisal, sam po svoji celi zmožnosti spisal . . . Kar se jezika tiče, bo svaki čestitih čitateljev koj na prvi pogled zapazil, da nišam se držal ne železnih pravil ne izključive slovenščine, to je, jezika, kteri se dan današnji sploh v slovenskih knjigah rabi; ampak, da sam se v slovstvenih odlikah, i sem ter tje tudi v poedin.ih izrazih hrvatsko - srbskomu poreklju bližal, al to vendar tudi samo toliko, da razumljivost moje besede bo vsakornu Slovencu lahka, kter se je le malo čez prag svoje hiše po svetu ogledal. Ako bi se pa vendar kdo na čim spotikal, naj se v naših časopisih zoper mene oglasi, odgovor bo dobil, kolikor toliko zadostiven itd". — To se je zgodilo, kajti v Glasniku 1. 1859. II. str. 50 — 57 ga je M. Krač man o v obdelal bil tako, da je F. Kočevarju popolnoma bilo »zadostivno"! c) V Glasnik jel je dopisovati 1. 1859 iz Zagreba; večih razprav nekaj priobčil je še le 1. 1866: Značaji iz življenja našega naroda. I. Butelj - Matevž; 1. 1867 — 68: Pomenki o naših literarnih zadevah: 1. Slovstvo; 2. jezik; 3. pisava; 4. korenike. Narodna pesem v okolici Zagrebški. Kaj se po svetu godi. Iz St. Vrazovega rokopisa, največ po zbirki Poženčanovi itd. d) Slov. Gospodar v Mariboru 1. 1868: Stanko Vrazova literarna zapuščina. Poroča F. Kočevar (. 21. 22). Naše narodne pesmi (1 28 — 50). e) Slov. Narod 1. 1869: Narodopisne slike iz življenja našega naroda. Razgovori. Hrvatski korteš. L. 1870: Jezikoslovna razmišljevanja. 1. Vzhodna slovenščina. 2. Pol-vokal. III. Glas. Kupčija na Hrvaškem. Matica Ilirska v Zagrebu. Slovenci na Hrvaškem. L. 1873: Slovensk dolžni list iz 1. 1613. L. 1875: Manifest cesarice Marije Terezije od 1. 1766. Slovenska bibliografična rariteta (Vramecz). f) Koledarček družbe sv. Mohora 1. 1871: Slovenski kmečki koledar. Vremenski. O pridelkih in o letini. Koledar gospodarskih opravil. L. 1873: Narodno gospodarstvo na Hrvaškem. g) Zora 1. 1872: Slovenska zvezdna imena. h) Kupčija in obrtnija. Denar in blago. Slovenskemu ljudstvu v poduk spisal Ferdo Kočevar. Slov. Večernice 1872. 8. 215. Nat. tiskarna družbe sv. Mohora. — »Nazadnje še eno besedo strokovnjakom, pravi pisatelj v predgovoru. Za nje ta knjiga ni pisana . . . Prvo, kar sem hotel doseči, bilo je to, da je ta knjiga tudi prostemu možu umljiva. Umljivosti sem tedaj moral stilistične žrtve prinašati, da-siravno ne rad. Splošno umljiv biti, to je zlasti v takih predmetih težavno, ki do sedaj še niso bili pod slovenskim peresom, ampak za ktere se je moralo, kakor za predmet te knjige po celini orati. Tisti, ki bo za menoj oral, bo našel saj nekaj razrahljano zemljišče, ter bo mogel marsiktero stvar bolj gladko, bolj jasno povedati in opisati, kakor sem to jaz mogel. Strokovnjaki! izvolite to v poštev vzeti, preden sodite". Janko P. (Pukmeister) Vijanski r. 20. juu. 1837 v Vinjak pri Novi Cerkvi, učil se v Celju, potem gozdarstva v Mariabrunnu pri Beču, služboval na Vrhniki, u. 23. maja 1862 na Laškem (Ttiffer). Dopisoval je v 1. Novice na pr. 1. 1857: Zmešnjava jezika. Smešna in žalostna. Zarotena nio-čirnost. Etimologične drobtinice. Lakomni kmet. Gorica in nektere pravlice. Serca sile (Pesem iz Celjske Slovenije). Rebro v Gornjem gradu na Štirskein. Nekaj o Rojenicah. Kako se Turki kopajo. Kako se ljudje pozdravljajo. L. 1858: Kako Slovenci kruh čislajo. Čudna lipa (Povest). Še nekaj o Rojenicah. Skalska dolina na Štajerskem. Narodna pravlica. L. 1859: Solčavske planine na Štajarskem. O gojzdnem črvu. Najljubše godbe cara Petra Velikega. Gradišče. L. 1860: Terpežnost lesa, sp. Janko Vi-janski, gojzdnarski akademikar. Kadaj derva največ gorkote dajo. L. 1861: Naročevanje na slov. zabavnik itd. 2. Slov. Prijatel 1. 1857: Slepi brat. 3. Glasnik 1. 1858— 1860: Dopisov mnogo iz Valenja na Štirskem in največ iz Mariabrunna, sploh o narodnih rečeh napr.: O Miklavževem večeru, Božiču, Otepnici itd. Drobtinice: Carja katun. O Skuli. Bajeslovne črtice. O kačah. Nedolžna ljubezen. Narodne pripovedke. Slovenske narodne vganjke. Vitanjske razvaline na Štirskem itd. 4. Danica 1. 1857 št. 30: Oče naš (Legenda za nemškim). 5. Vodnikov Spomenik 1. 1859: Zgodovinski odlomek. Pesmi: Serdce vtolaženo. Moja uteha, ki bodi na primer: Pod košatim drevjem hodim In še dalje v mislih blodim, Kamor tira me sprehod, Dokler ne zapre se pot. Moja lica so še mlade Pa vže nosi mi obraz Žalost, Cesto v tugo pade Serdce, zvene lica kras! Grenko zdi se mi življenje Kadar premišljujem svet, Nja veselje so le senje In nja up le kratek cvet! Dve le mislim si besede, Kdar iz sveta sem iztert, Kdar na tihem zla vrag prede, Pride mi na misel: S mer t. V tej pa up mi še ostane, Zadnji, ki se nam poda; Kdar mi skle' po serdcu rane, Se obernem na — Bog£! — 6) Nanos. Slovenski zabavnik za 1. 1862. Izdal Janko P. Vijanski. V Ljubljani 1862. 16. 294. Nat. J. R. Milic. Obseg: Janko in Minka. Povest sp. J. K. — Zadovoljnost; Stanovitnost. Pes. Hor. posl. T. L. — Slov. legende. Rodovitnost in urno razširjanje rastlin. Smert ajduka. Narodne zagonetke. Zap. L. M. (Molj) Podgoriški. — Kratki obris ženitvanskih šeg Laškega okrožja. Ančika. Noveleta. Pesem od hhič. Zap. J. J-k-č. — Pesmi. Prašanje. Zvezdice. Kralj Matjaš. Sonetna trojica. Zl. J. Pajk. — Govor gospe ničle do svojih hčer 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 pred polnočjo novega leta 1861. Sp. E. Nožarjev. — Čarovnik. Previdnost Božja. Mladeneč na razpotji. Sp. A. Okiški. — Gradišče. Zap. J. Ogradi. — Teihoskopija. Iz Ilijad. Posl. J. Ljubič. -Pesmi. Iz nekdajne celjske Slavije: Sladka misel. Prepozno. Na gori. Prošnja o slovesu. — Narodna pripovest o vranu. Nekaj o Žuber-Jožu. Basni. Zakaj je prav in koristno za omiko maternega jezika skerbeti. Kako moramo pisati, da bo to, kar pišemo , narodu kaj koristilo. J. P. V. — Taman. Iz rus. M. P. — Strast in krepost. Veselica v dveh djanjih. Sp. Anton Kos Cestnikov. — J. Vijanski kaže v predgovoru: Slovenci! „Za slovstvo kterega koli naroda so bili zabavniki od nekadaj velike cene in važnosti . . Spisi v tej pervi knjigi so večjidel le od naših marljivih in nade-polnih mladih pisateljev, in torej, rekel bi, le poskušnje. Zato naj se ne tehtajo na tehtnici, na kteri se sicer dela naših starejih in izverstnejih pisateljev tehtajo in merijo itd." Novice 1862 str. 191 naznanjajo prezgodnjo smrt nadepolnega Vijanskega. Pripravljal se je vrli domoljub ravno na izdanje drugega tečaja »Nanosa", ko ga je nemila smrt prehitela ... In str. 215 je pesnik Š. zapel v imenu njegovih prijatlov V spomin J. P. Vijanskemu. Komu se je sodba razodela, Ki odloči bitju čas? Tudi mi stojimo na gomili, Solzno naše je oko, Kdo pregleda čudne Božje dela, In namen, ki vodi nas? Ker od nas rojak predragi, mili, Vzel na veke je slovo. Tukaj smrt je sinka pokosila, V tem, ko starček še živi, V zlati dobi svojega življenja Je usahnil žile vir. Tam na grobu joka mati mila, V kterem njena hčerka spi. Bratec! Tvoj'ga konc je hrepenenja, Tvoj'mu srcu dan je mir. Janko dragi! vsake od težave V jami mirno se spočf, Z raja blagoslovljaj sine Slave, Ki te pozabila ni. Kjer žaluje zdaj slovenska Vila, Bode roso jutrno V kratkem roža na Tvoj grob cedila, Kakti solzo žalostno! Janez Parapal r. 9. dec. 1838 v Ljubljani, svečenik 1864, služboval pri Stari Cerkvi na Kočevskem, v Semiču, Podbrezju, na Vranji Peči, župnik u. 7. april. 1879 v Zagradcu na Dolenjskem. Pisariti jel je v a) Glasnik p. 1. 1862: Lokava. Listek iz potne torbice. Večer v Benetkah. L 1863: Deček in cvetlica. Postiljonska (Pesem). L. 1864: Gospa Sreča in gospod Denar. Teta Holofernes in njen zet (Andaluška pravljica Caballerova). Na primer bodi: 1. Deček veselo Skače po trati, Cvetko zagleda Krasno tam stati. 4. „Meni na prsih Bodeš ležala, Z mojimi lasci Nježno igrala." Deček in cvetlica. 2. „Kaj pa tu delaš, Rožica bela? Pojdi mar k meni, Meni boš cvela." 5. „„Toliko rožic Vidiš krog mene, Drugo si zberi S trate zelene."" 3. „„Deček prezali, Pust' me živeti; Če me utrgaš, Moram umreti."" 6. „Lepše nobene Ni po livadi, Ki mi cvetejo V ljubi pomladi." 7. Prazne so prošnje Rožice zale: Dečkove roke Smrt so ji dale. b) Cvetje ima posebej: Družina Alvaredova. Povest iz kmečkega življenja. Spisal Fernan Caballero. Iz španskega poslovenil Janez Para p a t. V Celovcu 1864. 12. 163. Zal. vredn. Glasnik. Nat. Blaznik. c) Večer niče Mohorjeve družbe 1. 1864: Cerkev sv. Križa pri Belaku. L. 1865: Cerkve pervih kristjanov. L. 1867: Poslednja tolažba. V španščini sp. F. Caballero. d) Letopis Slov. Matice 1. 1868: Spominska svetinja kranjskih stanov iz 1. 1600, in Ltps. 1869. I: Svetinja 1. 1790. — Cesar Leopold I. v Ljubljani. — L. 1869. II. Svetinje škofov ljubljanskih. O kmečkih puntih sploh in o uporu 1573. 1. posebej. — L. 1870: Letopis mesta Kranjskega (788—1870). — L. 1871: Turški boji v XV. in XVI. veku s posebnim ozirom na Slovence (str. 1 — 159, tudi posebej, vid. Zora I. str. 13). — L. 1872 — 73: Doneski k zgodovini Kranjskih mest. Doneski k zgodovini samostana Velesovskega. — L. 1874: Doneski k zgod. Kranj. mest. Regeste iz doslej še ne natisnenih, Kranjsko zgodovino zadevajočih rokopisov. — L. 1876: Doneski itd. — Numismatični spominki iz 1. 1848. in 1849. Priobčil Janez Parapat. e) Besednik največ iz španščine na pr. 1. 1869: Janez soldat. Najboljše krščansko delo. Kasilda. Janez Vsegadost in smrt. Verne duše. L. 1870: Prilike o. Bona-venture: 1. Gadji lovec. 2. Papežev izpovedanec. L. 1871: Prihod Turkov v Evropo in na slovensko zemljo. Razmišljeni Juri. O petelinčeku. Povabljeni gost L. 1873: Ofero (Španjolska legenda). f) Koledar družbe sv. Mohorja 1. 1870: Bitva pri Sisku. g) Slov. Narod 1. 1870: O naučnem slovniku v mali obliki. L. 1873: Historično-geografičuo društvo itd. h) Zora 1. 1872: Na Dobraču. Žiga Herberstein v Moskvi. L. 1873: Dva umetnika. O španjolskem gledišču. — Ves t ni k I: Gospodje Višnjagorski. L. 1875 II: Slovenščina v Kočevskem narečji. L. 1875. III: Kritika. Opis jugoslavenskih novaca, Prof. Si me Ljubiča . . u Zagrebu 1875. IV. D. Albrecht. i) Slovenec 1. 1873: Hohenvvarti. L. 1874: Furlanski arhivi in naša zgodovina. Ahasver ali večni Jud. k) D anica 1. 1874: O staro-loški fari. Zgodovinska črtica, kjer proti koncu pravi: „Vender bi se našlo še to in uno v arhivih župnih, le preiskavati jih je treba in potem naznanjati, karkoli se najde zgodovinsko zanimivega v njih, da dobimo tedaj vsaj koli-koršno tolikošno cerkveno povestnico Kranjsko. Ali bode vsa naša vednost v cerkveni zgodovini vedno le to, kar nam daje v opombah na zadnjih straneh „Catalogus Cleri 1" (str. 303). L. 1875: Sveto leto na svetinjah. — Razun tega je vravnal ali sestavil več molitvenih knjig na pr.: Molitvene bukvice za pobožno mladost. — Steza v sveti raj. — Zvonček nebeški. — Dušni vodnik v srečno večnost, mašne molitvene bukve za bogoljubne odraščene ljudi, kateri žele v duhu in v resnici Boga častiti, spisal J. Pa-rapat, župnik (Vid. Priloga k Slovencu . . H. Ničman). — V „Matici Slov." hrani se rokopis njegov: Pregovori in reki. I. zv. različnih v abecednem redu, II. zv. vremenskih posebej. — Sicer glej „Slov. Narod" (1879 št. 85). Lavoslav Gorenjec Podgoričan (Leopold Gorenec, Deželanov, Podgoriški, Gojko) r. 12. nov. 1840 v Podgorici pri Šentrupertu na Dolenjskem, gimnazijo zvršil v Novem Mestu, bogoslovje v Ljubljani, sveč. 1865, služboval kapelan v Koprivniku na Kočevskem, v Šent-Lorencu na Temenici, Slavini, Šentjurju pod Kumom, 1. 1876 župnik v Adlešičah, kjer je u. 19. febr. 1886. Javno pokazal se je v 1) Z g. Danici 1. 1862: Iz zedinjenih deržav. L. Podgoriški. — Dr. Ignacij Knob-leher. — L. 1863 str. 219—279: Nevera ne blaži. Češki spisal Vaclav Štulc, poslovenil Deželanov, kteri je zložil tudi pesem (str. 279): Pogrebec. 1. Kopiji, kopiji mi lopata, Groba temne odpri vrata, Trudili da k pokoju leže vanj! Ure so življenja štete, Star'c, mladeneč, malo dete Zgrudi v grob se, ko ne misli nanj. 3.. Kopiji pridno mi lopata, V svdt nov odpri njemu vrata, Ki zastonj iskal je tukaj mir. Serce bo se ohladilo, Ran skelečih ne čutilo: Tam neha življenja divja tir. 2. Prej, poznej, gotovo pride Smert; nihče jej ne uide. Kar rodi se, zopet mine vse Solnce, zvezde, luna jasna, Cesar, kralj al dvica krasna: Istim vse zakonom vklanja se. 4. Znancem svojim in tovaršem, Otročičem, blagim staršem Le za kratek čas je dal slovo. Daleč ni več ura zadnja, Kmali njih gomila hladna V svoje krilo tud sprejela bo. 5. Kopiji, kopiji mi lopata, Groba temne odpri vrata, Trudni da k pokoju leže vanj! K družim tukej brez števila Mene boš tud položila, Ko minul mi bo življenja sanj. L. 1864 str. 17-93: Mirijam. Češki V. Štulc. Str. 197—232: Skopuh. V. Štulc. — L. 1866 str. 59—134: Morivec pa spovednik. Štulc — Deželanov. — L. 1867 str. 60 — 110: Spominek živemu. Štulc — Gorenec. — L. 1868: Prava ljubezen. Iz poljskega časnika Gwiazdke, posl. L. Gorenec. — L. 1872: Profesor J. Greuter. Po Svetozoru L. Gorenjec. - ; -^Vo/^L,. 2. Glasnik 1. 1862: Narodsko blago. Izdana kraljičina. Pripovedka o Šaka narodnih drobtin in vraž. Mačeha in pasterka. Narodne vraže in navade. Zapi-sal in nabral L. Podgoriški t. j. Gorenjec (L. 1861 : Narodne zagonetke. Narodna pripovedka o Šembilii. Nabral v Novomeški okolici L. M. Podgoriški t. j. Leopold Molj, kteri je sodeloval tudi v Nanosu, gl. J. Vijanski, a je potem utihnil). L. 1863: Zlatoperi tič, konj zlatogrivec in volk. Kristus in Peter. — L. 1864 str. 8—94: Kosovo polje. Historiško-romautičen obraz, v češčini sp. P. Chocholoušek. Poslednji Ore-bita. Češki sp. J. E. Vocel. — L. 1866 str. 131—336: Rudeča suknja. Poljski sp. M. Čajkovski. — L. 1867: Koprivnik. Lov s sovko. Domača perotnina. Po češkej nŽivi". — L. 1868: Brdičev. Poljski sp. Al. Jellowicky, posl. L. Gorenec Podgoričan. 3) Novice 1. 1862: Vojaški begun. Krajinska narodna pripovedka. Iz Leptira Podgoriški. Kako se razširjajo rastline in živali po svetu. Turško. Mnogovrstne mravlje v Afriki. Nočajski zmaj. Pripovest iz srbske vojske. P. Chocholoušek. — L. 1863: Opica gorila. Gnjezdijoča opica. Severni medved. — L. 1864: Nektere avstralijske živali. Tičetulenj. Mravljičar. Krilata leverica. L. 1869 str. 45—126: Krvina. Zgod.-rom. obraz. P. Chocholoušek — Podgoričan. — L. 1883 str. 238—402: Podoba. Povest. Ruski sp. N. V. Gogolj. — L. 1884 str. 151 — 305: Noč pred sv. dnevom. Maloruska povest. Gogolj. Nos. Gogolj. Str. 312 — 384. — L. 1884 str. 391 —423 in 1. 1885 str. 6—186: Zamet v stepah. Poljski sp. Mihal Grabowski (Eduvard Tarsca). — L. 1885 str. 354—378: Temi pod plaščem ali Rabljevo delo o polnoči. Po češkej „Narodnej knihovni". 4) Učit. Tovarš 1. 1862 str. 280—296: Lastnosti narodovega učitelja a) Pobožnost in čudorednost. b) Plemenito serce in breziporočno življenje, c) Ljubi naj svoj stan in mladež. d) Zdravje, e) Dobrovoljnost. f) Zadostna omikanost, g) Domoljubnost. Sp. Podgoriški. 5) a) Koledar družbe sv. Mohora 1. 1862: Vganjke. — L. 1863: Varšavski jermenar. Poljska povest. — L. 1874: Deveterih enega! Božična pripovedka, b) Večer niče 1. 1862: Izlandija. — L. 1864 str. 1—39: Oče in sin. V. Štulc. — L. 1880: Požar v prajiriji. Resnica ima svojo moč. — L. 1882: 67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata, črtica iz življenja nekega duhovna. 6) Cvetje iz domačih in tujih logov. — A. Janežič šestka III: a) Agapija. Obraz iz jugoslovenske zgodovine. V češčini sp. Pr. Chocholoušek — Podgoričan. V Celovcu 1864. 12. str. 80. — Šest. IV: b) Kirdžali. Podonavska povest. Poljski sp. M. Čajkovski. V Celovcu 1865. 12. 318. 7) Slov. Narod 1. 1869: Poslednji bosanski kralj. Zgod.-rom. obraz, češki sp. P. Chocholoušek. Petuškova ljubezen. Ruski sp. J. S. Turgenžv. Ovručanije 1794. leta. Poljski sp. M. Czajkowski. — L. 1870: Nenadno! Poljski sp. E. Dulski. Harambaša. Česk. Chochol. M. P. Pogodin po Svetozoru. — L. 1871: Junaci v rudečih čapkah 1848. leta obraz. Po Jokai-u. Bilježnikova hči. Novela iz srbskega življenja. Sp. Damjan Pavlovič. Dubenske pogodbe. Poljski sp. J. Kraszewski. Josip Juraj Strossmayer,- Po Svetozoru. Olovnica pri Majciejevcih. Po Josipu Zelenki. Izkušnjavstvo. Basen. Po Krasinskem. — L. 1872: Dr. Rieger. Po Svetozoru. — L. 1873: Plašč. Ruski Sp. Go-gol. (Vid. Listki IV. str. 30 — 95). — L. 1876: Zaljubljeni hudič. Ukrajinska povest. Plemenitaš stare Poljske. Po Jaroši Bejti. 8) Letopis Matice Slovenske 1. 1869. I: Ilija. Zg. rom. obraz iz bolgarskega života. Chochol. II. Tundza. Obraz valaškega života. Po Odeškem almanahi. — L. 1870: V torek i petek. Poljski J. Korzeniowski. Termolama. Ukrajinska povest. Polj. M. Czajkowski. — L. 1871: Ciganije v Angleškej. Po češčini. Adamante. Po M. Jokai-u. — L. 1872—73: Taras Bulba. Davnega Ukrajinskega života obraz. Ruski Gogolj. — L. 1874: Mihael Čarnišenko, ali Mala Ruska pred osemdesetimi leti. Ruski sp. P. Kuleš. — L. 1875: Povest, kako se je Ivan Ivanovič razprl z Ivan Nikiforovičem. Rus. Gogolj. — L. 1877: Družinski život v Jugoslovanskej. Po B. Bogišiči. — L. 1878: Obrazci iz prirode in života na Tatrah. Po poljsk. pesniku Vinc. Polu. — L. 1881: Nekibe. Zg. rom. obraz po česk. „Jihu". 9) Besednik 1. 1870: Faktor (prim. Brdičev v Glasnik.). Dopisi. Polj. J. Kor-zeniowski. L. 1871: Kočevske vraže. Sinovska ljubezen, iz Poljskega. — L. 1872: Popotovanje v poštnem vozu. Ruski sp. Pogorelski. Serbske narodne basni. Vzvišujoča ljubav. Poljske vojske obraz. Noveleta. Po "VVojcickem. Domači prihranek. Po ruščini. Pravljica o klobuci. Zelo žalostna resnica vsem klobukom in njih prijateljem. Humoreska. Češki sp. V. Halek. Kijevski školaci. Rus. Gogolj. Begler-bega sin. Slovaška povest. Sp. Csaki Ferencz. — L. 1873: Pogrebni običaji v Poljskej. Lhov. Lovski prizor. Rus. Turgenjev. Tamuli in Santali. Hvaležnost, sp. J. Korzeniowski. Po-pevača, sp. Turgenjev. Skrivnostno trpenje, po M. Jokai - u. Jurij iz szent — Tamasa. 1848. leta obraz. Po M. Jokai-u. Mihael Vasiljevič Lomonosov. Po obširnem čičago-vem spisi. Turški pogreb. Gubernij Jenizaj. Po Stepanovu. — L. 1874: Osoden kraj. Dogodek 1848. in 49. leta. Ogerski sp. M. Jokai. Prodaji. Kavkažk obraz. Po Vojt. Potockem. Povest o pečenej glavi. Nadškof grof Ledohovski. Zaljubljeni hudič. Ukrajinska povest (cf. Narod 1876). Cigarje v Srbskej. Dvoboj v pustini. Taškend. — L. 1875: Kako v severnej Afriki divje koze love. Srbske kneževine bivalstvo. Zajetje v Čerkesih. Kavkažk obraz. — L. 1876: Kratkočasnice str. 155—203. — L. 1877: Uče-njaška nezmotljivost. Kratkočasnice. Slovenski pregovori itd. 10) Soča 1. 1872: Anica, prevod iz Poljskega itd. 11) Zora 1. 1872: Berači in beračice v Poljskej. Po Kraszewskem. Aleksander Fedorovič Hilferding. Plemenitaš stare Poljske. Po Jaroši Bejti (cf. Nar. 1876). Nikolaj Vasiljevič Gogol. Po raznih slov. vestih. — L. 1873: O Huculih in Horalih na Karpatih. Krošnjarji v Ogrskej. 12) Slovenec 1. 1873: Kavkaz. — L. 1875: Zajetje mej Čerkesi (cf. Besednik 1. 1875). — L. 1876 št. 143 in 1. 1877 št. 1 do 21: Nekoliko dni pri Horvatoviču. Obrazci iz bojnega tabora. Po Svetozoru. — L. 1878: Jaroslava Čermaka smrt in pogreb v Parizi pa zopet pogreb v Pragi. Podgoriški. 13) Kres 1. 1881: Pregovori. Vraže. — L. 1882: Škratelj. Narodna pripovedka belokranjska. Kako Indi svatujo. — L. 1886: Kako Kočevarji snubijo in ženitujejo. Kovač. Narodna pripovedka dolenjska. Zapisal Leopold Gorenjec Podgoričan. Vid. o-pazko str. 177: L. Gojko, 14) Ljudska knjižnica 1. 1885: Mati in sin. Skopuh, sp. V. Štulc (cf. Danica 1. 1864). Beneška nevesta, zgod. povest po česk. Jihu. Očeta Blaža otlina, po dr. V. Baubergerju. 15) Koča za vasjo. Povest. Poljski spisal Josip Ignacij Kraševski. Preložil L. Podgoriški. V Ljubljani 1886. 8. 323. Zabavne Knjižnice I. Zvezek. Zal. Slov. Matica. Tiskarna Katoliška. 16) Mrtve Duše. Poema. Ruski spisal N. V. Gogol. Preložil L. Podgoriški. V Ljubljani 1887. 8. 248. Zabavne knjižnice II. Zvezek. Zal. Slov. Matica. Kat. Tiskarna. Poema »Mrtve Duše" jel je bil ranjki prelagati vže 1. 1872 (Vid. Besednik 1872 str. 95), povest „Koča za vasjo" pa je prestavljal v svojem največem trpljenju, kedar bolan za vodenico celih šest tednov ni mogel ne ležati ne sedeti, ter se je po noči in po dnevu stoječ pri mizi nekoliko motil ž njo v prevelikih bolečinah. Prav res čuditi se mora človek ogromnemu številu umotvorov, kterih mnogi bi dali nam cele knjige, iz tako različnih pisateljev, in tako raznih jezikov slovanskih. Ne drznem si reči, da sem popisal vse spiske njegove. Sicer glej „Zvon" 1886 str. 187-8; „Kres" 1886: La-voslav Gorenjec-Podgoričan, spisal Andrej Fekonja (str. 82—85); „Slovan" (1886 št. 12. 13), spisal Janez Šašelj, ranjkemu vrli pomočnik v Adlešičah. Ivan Vrban Zadravski r. 4. apr. 1841 v Vukreti za Dravo blizo meje Koroške, gimnazijski dijak v Mariboru, u. 15. apr. 1864. Po njem prišla je na svetlo: Lada. Almanah za leto 1864. Vredil in izdal J. V. Zadravski. V Mariboru. 8. 128. Nat. E. Janžič. — Spiski njegovi so menda: Životopis Elizabete Kulmanove (s sliko); Blisk (Pes.); Ljubezen in domovina. Novela, po nemšk. posl.; Odlomek iz Borneo in Julija" II, 2. Angelj miru. Novela. — Drugih so na pr.: J. G. Plevrat, staro-zgod. povest. T. P: Spomin na Bled. S. Pohorski: Žerjavi, Lastovka, Vtopljeni zvon. Podgorjanski: Slovenka, Savingrad, hist. novela. Rogački: Lahko noč. K Ločki: Bratom, Moj dom, Na gori. Krajnc (dijak sedmošolec u. 1864 v Mariboru): V mraku, Se-renada. M. Flegerič: Potočnice, V spomin J. Vrbana, P. t. j. J. Pajk: Ladi (Pes.), Spominek (str. 125), kjer piše: . . „Ni še bila njegova Lada čez polovico tiskana, ko so otrpnile nja roke, ko se je povzdignil od zemlje duh mladega pesnika, ki je z gorečim veseljem vredil malo delce svoje. . . Dovršil je gimnazijo v Mariboru z izvrstno maturo, čeravno ga je zadnje leto bolezen (sušica) že hudo stiskala. Bogate zmožnosti so mu bile dane. Razun jezikov, ki se v šolah rabijo in učijo, je govoril lepo laški, in francoski, in prestavljal utnno Šekspirove igrokaze. Ednajst jezikov mu je bilo znanih. Prebiral je radostno časnike slovenske, poezije St. Vraza, in srbske narodne pesmi so ga posebno navduševale. Nja pisava, nemška kakor slovenska je bila gladka, posebno krasno so donele nja milonežne pesmice itd." — In M. Flegerič mu v spomin poje na pr.: 1. Komaj je rožica cyesti začela, Cvela je kratke, prekratke le dni, Širila duh svoj po vrtu, — al vela V prah se razsula, — glej več je že ni. .. Mislil med nas pripeljati si Lado, — Lada zagledala beli je svet, V kteri poslavil si pevkinjo mlado, Ki je povenila — mladi še cvet. 8. Ljubil si umno Šekspirjevo Vilo, Večih jezikov sladkost si poznal, Cenil naj bolj si slovenščino milo, Mlado življenje si Slavi podal. France Kosmač r. 1. 1845 v Cirknem, latinske šole obiskoval v Gorici, na Reci, v Zagrebu, kjer je osmošolec u. 31. jan. 1864. Po smrti njegovi so bile tiskane: Pesmice Franceta Kosmača. V Zagrebu 1864. 12. 47. Nat. K. Albrecht. Predgovor jim je spisal Matevž Trnovec, kteri v njem tudi pravi: „Rajni je bil visoke, čvrste postave, pravi korenjak na telesu in duši. . . V peti šoli že loti se prestavljanja greške Ilijade, ktere je prvi dve knjižici poslovenil v izvirnej meri in ju potem v šestej in sedmej šoli pilil in popravljal. Kakor pridna bučelica znal je tudi šolske počitnice obračati v svojo in splošno korist nabiraje v tem času narodne pravlice, vraže, vganjke, prislovice in pesni (gl. Torbica, Drobtinice itd.), kterih je mnogo nabral in izročil slavnemu profesorju v goriškem semenišči g. Kocijančič Stepanu. Učil se je pridno posebno slovanskih jezikov. Hrovaški je prav dobro govoril in pisal, češki je dobro razumel, kaj rado pa je rusovske bukve prebiral. Bil je v resnici pravi domoljub in ne le Slovenec, ampak Slovan, ter nikakoršen strašivec itd." — Zložil je pesmi p. Očevini, Sloveniji, Zavičaju . . Slovanska zarja, Prešernu, Vodniku, Lambergar, Mladenič na mo-gili itd. Na primer bodi: Sloveniji. 1. Prelepa si slovenska domovina! V planjavah tvojih snegovi kopne, 2. Bogata si slovenska domovina! Sreberne kaplje tebi se cedč, V dolinah tvojih reke se vale, Prežlahna loža krije ti brdina. Koristne rude tebi se tale, Redi te voda, gora in dolina. 3. In zemlja ti se pišeš Slovenija, 4. Al zraven mila žalost, domačija, Oj kako radost mi srce prešine, Osrčje za te vneto mi zaliva, Ker morem šteti se med tvoje sine. Ker zmir še tuja moč na tebi biva. Franjo Ser. Cimperman r. 3. sept. 1852 v Ljubljani, učil se izvrstno v mestni glavni šoli pri sv. Jakobu, potem v gimnaziji, u. v osmi šoli 30. maj. 1873. Po-pevati in pesmice svoje priobčevati jel je hkrati po. treh časnikih: a) Po Danici 1. 1869: Naša prava domovina. Spoštuj starost. Jutranja molitev. V Te zaupam, o Gospod! — L. 1870: Razodenje v natori. Prepozne solze. O novem slovesnem posvečevanji Marijnega spominka pri sv. Jakobu v Ljubljani (14 osmerovrstičnih kitic). Pij IX jetnik. — L. 1871: Duhovne pesmi: 1. Sveta maša. 2. Pred svetim obhajilom. 3. Po svetem obhajilu. 4. Sveto Rešnje Telo I. 5. Sveto Rešnje Telo II. 6. Pomagaj nam, Marija ti! 7. Sklep. b) Po Učit. Tovaršu 1. 1869: Zastavica I. Kriva jablana. Solnčnica in germ. Sonet — Ko jezno pribuči vihar nemili. Kranjska dežela. — L. 1870: Nravno računstvo, poslovenil Fr. Cimperman. Mladini. Tožeča tica. Sonet — Pobeli s cvetjem se drevo spomladi. Sonet — Zgodi se, da oblačen dan napoči. Zastavica II. Starec pod drevesom. Na gori. — L. 1871: Tovaršem o novem letu. Mati in sin. Lastni prid. Kaplja. c) Po Besedniku 1. 1869: Razvaline. Na polji. V žalosti. Zima. — L. 1870: Opomin k petju. Gorska cvetica. Slavec in vrabec. Na sprehodu 1: Škerjanec, kaj bežiš iz trave. 2: Le ziblji metulj se od cveta na cvet. Kuri. Zajec. Moč domovinske ljubezni. Pesnikova molitev. Povelje. Po nesreči. Jezna sreča. Za goro. — L. 1871: Najdena sreča. Sonet — Pozdravljen serčno bodi hrib zeleni. Pomladni dan. Cesar Franc Jožef rešitelj. Veverici. Nebo oblačno se razjasni. Ščuka. V spomin Antona Umeka. Slovo od jeseni. — L. 1872 z lastnim znamenjem g * »: Venec domačih rož: Na poti 1. Le čez ramo torbo spet. 2. Z Bogom oče, z Bogom mati. 3. Kedaj pa verneš se moj sin. 4. Na pot prijazno solnce sije. 5. Po poti hodim tih in sam. 6. Moj prijatelj! lepo hvalo. 7. Srečna, lepa ti dolina. 8. Roža, roža mlada ti. 9. Bog vam verni, dragi moj. 10. Bog sprimi te, studenec živi. 11. Pozdravljam serčno te jezero. 12. Oj dete, dete kam bežiš. 13. Oj mlinar, mladi mlinar ti. — Slike: 1. Življenje naše je kakor nebo. 2. Kako si krasno ti nebo. 3. Gledi, cvet derži se cveta. — Majnikova pesem. Sinoči in denes (cf. Mati in sin. Uč. Tov. 1871). — O basni 1 -8. — O volku 1—3. Medved in volk. Kos. Ščinkovec in slavec. Sternad. Penici. 1. 2. — L. 1873: Noč in dan. Sorodnost. d) Novice 1. 1871: Ljubav do doma. — To so pesmi, ktere je France Ser. Cimperman, kolikor jaz vem, sam priobčil in o katerih smem reči to, kar sem pisal o poezijah A. Umeka Okiškega, ki je bil ranjkemu vzor. Kar je Umek storil Janežiču, to je Fr. Cimperman storil Okiškemu, poklonivši mu pesem „V spomin Antona Umeka" (Besednik 1871 1. 15; cf. Jezičnik XIII. 1875 str. 45), ktera popolnoma kaže njegovo preblago srce. — Po smrti njegovi so prišle na svetlo : e) Pesni. Zložil Franjo Ser. Cimperman, uredil in izdal Jos. Cimperman. V Ljubljani 1874. 8. 274. Nat. Nar. tiskarna. Zal. Jos. Cimperman. — Kaj o tej izdaji mislim jaz, povedal sem v »Slovencu" 1874 št. 68; povedal je sodbo svojo tudi J. Pajk dokaj umevno v »Zori" 1874 str. 273 — 279. Glej Danic. 1873 str. 190.—196. — Ker so v omenjeni izdaji izpuščene vse njegove duhovne pesmi, kar jih je priobčil po Danici, naj se tukaj pokažejo vsaj nektere na primer: Naša prava domovina. Kjer sveti čeda solne se brez števila In širi neizmerna se višina; Tam našla lek bo vsaka bolečina, Tam žalost bode v slast se spremenila. Kako po domu tem serce zdihuje! „Ta kraj je naša domovina prava", Kjer s čedo zvoljenih sam Bog kraljuje. 2. Tam bode naša sreča se rodila, Kjer zlost nobena ne kali spomina; Sej tam kraljestvo Božjega je Sina, Ki milost je njegova svet rešila. 4. Tam bomo greha in skušnjave prosti, Terpina čaka tamkaj večna slava, Ki tu voljuo prenaša vse britkosti. (Danica 18G9 1. 19.) Razodenje v natori. I. Serce se dviguje mi v persih tesnih, Novo se življenje mu spet odpira, Pod neb6 zdaj vabi me rajska pomlad Vživat veselje. 3. Zemlja ni več zemlja ko prej je bila, Spremenila v raj se je pozemeljski; Veličastne so pred menoj natore Bukve odperte. 5. čerke vse stvari so mi in prizori, Ki bero oči jih pazljive moje, Ves zavzet stermfm nad modrostjo sveto, Ki je v stvarjenji. 7. Tu spoznavam, kaj je modrost človeška, Kaj umetnost, ki jo im& vsa zemlja, Vidim, da vse proti modrosti večni Dim je v višavi. 9. Kar rastlina je brez dežjži in rose In brez žarkov solnčnih, gorkote, luči, To si človek, ak' ti pomoč ne pride Iznad višave. II. Kdor se kot čebela in mravlja trudi, Ne obupa, če se poti mu čelo, Vse izveršil z vspehom bo dobrim, srečno Našel zaklade. 13. Blagor mu, ki hrani si čisto serce, Veči to zaklad je ko kupi zlata, Brez primere je srečen, ker njegova Last so nebesa. Ver sit homini magister. 2. Rad pustim zidove in temne misli, Grem na prosto, gledam, poslušam, čutim, Kaj godi nad mano se in krog mene In premišljujem. 4. Iz njih berem večno modrost, mogočnost, Njega, ki je neobsegljiv in večen; Zemlja in neb6 so mi priče glasne Slave Njegove. 6. In iz njih učim za življenje kratko Zlatih se vodil in naukov modrih, Ktere je zapisal neskončni Stvarnik Vsemu človeštvu. 8. Ako bilko v travi pogledam skrito, Ali zrem drevo tam najviše v gozdu, Vse mi kaže: Človek hrepeni kvišku Kakor rastlina. 10. Gledam mravljo, ki se ves dan ukvarja, Ali na cvet od cveta letečo čbelo, Spet mi pravi: Človek delaj marljivo V svojem življenji. 12. Ako gledam v sinje vodd zercalo, Ki je čista kakor kristal in svitla, Spet uči me: Človek ohrani čisto Serce in dušo. 14. Krog sebe poslušam krilatih pevcev Zbor glasan, njegovo me vnema petje, Harmonija sladka mi vliva v serce Rajsko veselje. 15. To budi' me, da iz serca povzdign^rt Glaa svoj in pridružim se pevcem °C Ž njimi združen Večnemu V pesmi donpč<;. m < .'■ MMHBiMH •M« i^-a^im S-o, v» L »/t 1 /t 7« t.Z/.J , a**"-. i., ' Caji&m t/e. fa. t^*«. y a & 1. Življenje jaz naj zaigral bi svs^A In večno srečo dal za pest prahu J O svet, ne maram za sladkosti tvoje, Ki smertni strup v podobi so medu! 3. Posvetni hrup nikakor me ne moti, 4. Naj ^ ^ Zastonj mi meče ladijo vihar! Naj v* vri , Obup in strah se nikdar me ne loti, Naj svoje .• Dokler mi sije svete vere žar. Udan Zi^*. otnf, (Danica 1871 1. 20.) \ ' ""V