it 116. rek\c«tj V Gorici,, v soboto dne 12. oktobra 1907. T«eaJ XXXVII. Itbajft trikrat na teden, in sicer t torek\C«trteX '. joftoto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti 'Umima ali v Gorici na dom poSiljana: ! vso leto ........ 15 K '/. P.-ssiniSiie številke stanejo 10 vin. SO Ca" ima naslednje izrodne priloge: Ob no- ,, iJui „Kailpot po Goriikem in. Gradilčanskem" in jiiipot po Ijabjjanl in lwa^3itnvniešttB'',*da1jd'a\,a jjj. v i-tsi „Vorni red ieleinic, parnikov in poštni* jrtj" ter mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". Stninlno sprejema apravništvo v Gosposki ulio Lyr< 7 J. nadstr. v »Gorigki Tiskarait A. GabršCek j, naroČila brei doposlane naročnine se ne oiiramo Oglasi 1b poslanice se računijo po Potit-«stab.6> . ¦;.;»so I-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka ^»s. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — „ K?i!ain& in spisi v uredniškem dolu 3U v vrsta. Za .'.'jij in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo is napredek U Dr. /C Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorioi v I. nad h Z urednikom je mogog? govoriti vsak dan od 8. do 12, dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12; dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v L nadstr., na levo v tiskarni. NaroCnino in oglase je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le apravniltvn. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1*60. »Sočac in »Primoreoc se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakaraah t Sohwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul.,' Ter. Leban na tekališcu Jos. Verdi, Peter Srebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovaflsk v Korenski uUu št. 22; v Trstu v iobakarai Lavrenčifi na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Talsfon ia. 83. »Gor. Tinkama« A. Gabrsftek (odgov. J. Fabčic) tiska in zal. Kakor stekli psi se zaganjajo Lahi v :&ei^ko moško učiteljišče, katero se ima ;tffiostiti iz Kopra v Gorico, Gonja proti /over^kemu učiteljišču se je poostrila zlasti i poslednjem Času. V istrskem deželnem ;".oru je podil to ubogo učiteljišče laški po-.'snw lienatti iz Kopra, ob jednem pa pro-'/-toval, da bi se premestilo v Gorico, češ j ti bil to napad na laštvo; oglasili so se pred :x dnevi v Trstu laški učitelji, ki niso imeli ^juejčegu dela na občnem zboru svoje zveze «.{ te, du so protestovali proti premestitvi uv*nskega učiteljišča i/. Kopra v Gorico. Ni *n»ga, da je moralo tako kričanje odmetali tiuii v Gorici. Razvnelo je zlasti znanega :,t>!nt'ga očeta dr. Pinavčig a, ki je v ;->ji mestnega sveta v četrtek povzdigni svoj as proti temu, da bi stalo slovensko uči-i'!ji?iV v Gorici Na galerijo so nagnali Uki. kadar bodo v mestnem zastopn v Gori.-i tiidi Slovenci, bo govoril zastopnik vlade ;:* tuli slovenhbO. Pinavčig je hvalil na vse ;!!'te#» Ilenattija in tova '.še. laske učitelje, cl-.-ofiil pa je laske socialiste v Trstu, ki so r»-k!i, da se lahko premesti slovensko učite-'>>» v Gorico, češ, da Gorica ni popolnoma i^ku. Pinavčig se je skliceval tudi na zgo-;o.ii..i ter se hotel podobrikati sedanji vladi, ¦V- is je vlada vedno, v prejšnjih stoletjih : ii, >matrala Gorico za la«ko; naj to tm aira ' rvj tudi sedaj. Uevež Pinavčig je vlekel '-viuvino v zbornico, ali šel je do leta l>sX>., >¦"¦> je vlada pisala baje v svoji aktih „Go- rizia nel Friulir. To naj bi bil dokaz za laštvo Gorice V! Naj bi bil segel še bolj nazaj Pinavčig, bi bil videl, da so Slovenci j dali ime Gorici, da so se razni deli mesta I imenovali čisto slovensko in se še imenujejo j v ljudstvu, čeprav bi jih tako radi izbrisali, \ kakor Travnik, Na Studencu, GorišČek, Pristava, Grčina, Stračice, Stara gora, itd.; Pinavčig bi se bil lahko prepričal v zgodovini, da Gorica ni bila nikdar popolnoma laška, marveč da je pravih Lahov »puro sangue" Jako, jako malo, vse drugo je polaščeno. Slovenski priimki govorijo odkrito. Za polaščevanje v Gorici imajo zasluge tudi razne vlade. — Pinavčig bi bil lahko našel v zgodovini tudi to, da smatrajo goriški Slovenci Še od nekdaj Gorico za svoje naravno središče, da je bila Gorica vedno in je navezana na Slovence, da jo redijo Slovenci. »Brez Slovencev Gorice ni" — trdi opravičeno ljudska pesem. Kaj torej ? -- Gorice je glavno mesto Goriške, glavno mesto GradišČanske, „1 a c a-pitale del Fr i u 1 i", je Gradišče ob Soči. Tako sodijo tudi Furlani, ne le mi; saj oni imenujejo Gradišče svoje glavno mesto. Od furlanske strani je pričela akcija za laško učiteljišče v Gradišču. Slovenci brez dvoma ne bomo imeli nič proti temu. Cisto prav je tako: l aft k o učiteljišče v Gradišče, s l o v e n-sko v Gorico 1 Vlada se ne sme niti trenotek ozirati na prelirano.su od laške strani, kajti Lahi ne navajajo niti jednega argumenta, ki h\ bil res upoštevanja vreden proti premestitvi slovenskega učiteljišč* v Gorico, marveč jim narekuje grdo in ostudno gonjo, nevredno ljudij, ki se trkajo na prsi z dvatisočletno kulturo, le narodDO sovraštvo. Ljudje, ki vprizarjajo to gonjo, so siti slovenskega denarja. Nebva-ležnost je plačilo sveta, pa pravi že st#r pregovor. In vlada naj bi jim sedaj še porw,.via v sovraštvu!! Ponavljamo, da zahtevamo prav odiočno, da se postavi sigurno s prihodnjim šolskim letom slovensko moško učiteljišče v Gorico. Če je še količkaj pameti v glavah laških ka-* porionov, naj vpoštevajo naš glas, ki jim veli t lepo molčati. Če ne bo trpela »la-. Š k a* Gorica! To izjavljamo najresneje. Zbobne^ in ostudne narodnostne gonje od laške strani smo siti do grla. K koncu povemo Se to: Lahi podijo slovensko učiteljišče v Tolmin in Sežano. Ako bi se vlada predrznila poskusiti kaj plesti ter ponujati učiteljišče v kak slovenski trg aH vas, bi naletela na najodločnejši protest in dobila bi v odgovor: zahtevamo, da se premesti naše slovensko učiteljišče v Gorico. To so pač povsem jasne besede. DOPISI. Cerkljanske novice. »LllenlH SurOMIt", — »Primorski list" z dne & oktobra 1.1. je prinesel med Cerkljanskimi novicami sledečo notico: „ L i b e r a 1 n a s u ro v o s t. — Iz Cer ¦ kna: Pretečeni potek po noči sta dva tukajšnja pijana liberalca razsajala po vasi. Lučala sta kamenje za ljudmi in gorje bi bilo onemu, ki bi se bil jima približal. Ker se je bilo bati kake nesreče, je hitel nekdo to naznanit na orožniško postajo. Ko se jima približa orožnik, zaluči eden debel kamen orožniku v glavo. Orožnik je takoj nezavesten obležal; gotovo je, da bi mu bil prebil črepinjo, Če bi ne bil imel orožnik Čake na glavi. Na to sta zginila v temi. Drugi dan pa so orožniki oba ptička poiskali in jih spravili v — luknjo. Surovost in podivjanost nekaterih cerkljanskih liberalcev bi brez dvoma dobila prvo premijo na svetovni razstavi surovežev." Priobčujemo to notico dobesedno, da občinstvo spozna, kako nesramni so dopisniki cerkljanskih novic pod šefredakterjem dr. Knavsom. Pri opisanem dogodku so bili udeleženi na eni strani mladeniči, ki jih izobražuje dr. Knavs v svojem BKat. izobraževalnem društvu", na drugi strani pa opisana dva ^liberalna suroveža". Dogodek se je v resnici tako vršil, kakor ga sedaj opišemo mi in ima-1 mo za resničnost tega opisa na razpolago tri priče, ki so vse to opazovale in so pripravljene tudi pred sodnijo tako izpovedati. (Če nas pozove dr. Knavs ali c. kr. sodnija, imena teh prič tudi v BŠočiu navedemo I) Kako je bilo torej? Neki posestnik po priimku Prezelj iu neki mladenič, ki je ravno prišel od vojakov, kjer je bil tri leta v službi, sta pripeljala v Cerkno jabolka na prodaj. Oba sta iz Cele. Ker je bila cena jabolk tačas padla, sta se radi slabe cene jezila in se spravila nad „KMV8ovea", tako da sta bila proti večeru popolnoma pijana. Omeniti moramo, da je eden izmed njyu bil vedno pristen klerikalec, namreč posestnik Prezelj in Se nikoli ni volil z nami, pač pa je tudi vse njegovo sorodstvo klerikalno in je kot klerikalec tudi pomagal zidati klerikalnotrdjavo „ G o s p o d a r s k i do m ", kakor bomo pozneje iz njegovih lastnih besed slišali, Drugi njegov spremljevalec pa je, kakor rečeno, ravno odslužil triletno vojaško službo in je komaj prišel domov ter se Se popolnoma nič ne ve, kaj bi postni, nli klerikalec ali liberalec. Taka sta torej ta dva „surova liberalca«, Ko prideta domov grede mimo „ Gospo-darskega doma", nnpade kakih osem klerikalnih mladeničev raz okno „kat. izobraževalnega društva" pijanega Prezlja z norčevanjem in zmerjanjem. Metali so mu v obraz psovko, ki se pričenja s črko p, katere besede pa radi dostojnosti ne zapišemo. Pijanega klerikalnega Prezlja to psovanje razjezi in se prične kregati nad napadalci v oknu „kat. izobraževalnega društva", ki ima prostore v »Gospodarskem domu" rekoč: Tudi jaz sem zidal »Gospodarski dom", d*! sem zanj več kakor petdeset goldinarjev, sedaj pa napadate iz njega ljudi itd. Ker so pa po dr. Knavsdvem sistemu vzgojeni katoliški mladeniči le nadaljevali s psovanjem, pričela sta pyana napa-denca pobirati kamenje, da bi s tem ostrašila „ Katoliško mladino", vrgla pa nista niti enega kamenja, ampak odšla nato proti domu. Omeniti moramo, da je te klerikalne mladeniče v izobraževalnem društvu svaril celo klerikalni akademik „Daničar" Ciril Sedej, rekoč: Pustite pijance pri miru! Cez četrt ure se omenjena pijanca vrneta, da bi šla zopet pit. Pri »Gospodarskem domu" pa jih zopet napadejo klerikalci, med Fran Ondriček. ¦iti gsdčc r& <»;a lep«' j«4 godci.. (Konec.) In Ondriček je godel — godel, Massart ;a l-oMušal, kimal z glavo in zopet poslušal. • zraku pa so jokali, plesali in razsajali toni ''tiričkove vijoline. Končno je vijolina utihnila, Massart še ^kaj časa premišljeval, potem pa je izrekel -esede tega smisla: — „ Vi torej hočete biti prejet na naš konstrvatorij! Prav' Igrate ;?* krasno! Toda stvar ji tako enostavna : '^ j? sicer, da pri profesorskih posvetovanjih =« mojo besedo upošteva, ampak pri sprejemu cieccev določuje celi učiteljski zbor in odlo-L«je večina glasov. In ako boste igrali pred v*emi, kakor zdaj pred menoj, takoj gospodje 5rc?c:»jo, da niste prišel v Pariz po drugo, Q?go da odnesete odtod prvo ceno. Ker pa ftobeden rad ne vidi, kako je vzel tujec do-*»4inom pred nosom najboljše, je skoraj gotovo, da vas ne sprejmejo." In kakor bi ne videl žalostnega izraza, 11 8* je pri teh besedah kazal Ondffčkov oljr^i je Massart nadaljeval: aAko hočete biti sprejet, bo najbolje, j*° n°keden drugi ne bo slišal, kako igrate. er P« bi jaz rad imel takega učenca kakor ste vi, poslužimo se majhne, nedolžne zvijače: Vi ste bolan S Ste razumeli V Ako niste, tedaj v run pa rečem, da morate biti bolan! Jaz pa naznanim profesorskemu zboru, da imam učenca, ki želi biti sprejet na koneervatorij, toda zaradi bolezni se no more udeležiti sprejemnega izpita. To je način, s katerim »e doseže, kar si želite. Namen posvečuje sredstvo i* - Kakor je Massart rekel, tako se je tudi zgodilo: Ondriček je bil ..bolan", sprejemnega izpita se ni udeležil ter bil sprejet „iu con-tumatiam" Massartu na ljubo. V to dobo spada popolni razvoj Ondfič-kove genialne umetnosti. Tu se je s celo silo svojega temperamenta vglobil v študij vijo-linske igre ter pod vodstvom izvrstnega Mas-sarta dosegel to, kar mu je prineslo pozneje splošno priznanje, občudovanje, slavo s ponosnim naslovom: „kralj vijolinistov". To ni bila več energija, s katero se je posvetil vijoliui! To je bila strast, ali še bolje rečeno, trma! Študiral je „kakor bik*, godel pa je »kakor lev"! Ni bilo dne, da bi bij rekel: »Sem prost, imam par ur na razpolago l" Žal mu je bilo vsake ure, ki jo je zgubil — brez vijoline. Študiral je tako rekoč brez odmora: Ako ga ni bilo v šoli pri Massartu, gotovo je bil doma, sprehajal se je po sobi serotertja in strune so se tresle, zvijale, smijale, jokale, tulile — pa pokale. Ahasver-Čas pa je vedno tekel... V Parizu so obhajali slavnost! Muze so praznovale svoj god: Na konserva toriju so se vršile vsa-* koietne, javne skušnje! Praznik za poslušalce, delavnik za mlade umetnike, robota za inštrumonte! To so dnevi, ob katerih se veliko sliši, še več pa vidi: Glasbeno izobraženi se nasmehujejo in uživajo, neizobraženi pa nategujejo ušesa ter odpirajo usta. Velika koncertna dvorana konservatorija je natlačena. Sredi dvorane, ali pa blizu odra stoji dolga, zelena miza, pri kateri sedi množica večinoma sivih ali plešastih, jako resnih gospodov: to je umetniška porota; vmes so ljudje svetovnega imena. Na častnem mestu sedi predsednik porote; pred njim leži kup papirja: to so spričevala in diplomi učencev konservatorija. Na koncertnem podiju se prikaže več ali' manj lepa umetnica. Zasliši se par taktov klavirskega spremljevanja in umetnica poje, poje — no, kakor pač zna!... Končala je! Publi-kum aplavdira, umetnica se zahvaljuje, klanja se na vse strani in pri zeleni mizi so trčile učene glave skup: sosed sosedu pripoveduje svoje mnenje, ta odobruje ali oponira, eden izreče besedo velikega, drugi nobenega pomena, itd.; predsednik pa vzame s kupa polo papirja, nekaj napiSe ter izroči sosedu, ta zopet drugemu itd. — SkuSnje so v toku! Koncertni oder se je spremenil v perpe-tuum mobiie: Pride eden, zapiska na flavto in odide; pride drugi, zagode na kontrabas in odide; pride tretji, zaorglja; četrti poje, peti deklamira, šesti trobenta skratka: sliši se vse inštrumente (izven citer, harmonike, oka-rine itd.) in vsak gode, — no, kakor pač zna. In to se vleče kakor brez konca. Občinstvo je že od samega poslušanja utrujeno, toda nobeden se ne gane z mesta, ker ve, da pri takih prilikah najboljši prihaja še-Ie proti koncu. Oglejmo si ta konec: Na odru se je prikazal zanimiv, simpatičen mladenič z vijolino y roki in za njim že starejši gospod spoštovanja vrednega lica: Ta je naš Ondliček in Massart!- Občinstvo z navdušenjem pozdravlja slavnega učitelja ter radovedno ogleduje mladeniča.... KO je potihnil pozdravni aplavz, predstavi Massart OndHčka poroti in poslušalcem s sledečimi besedami: »Voila, c'est mon second Wie-niaw8kil" —- »Gospoda, to je moj drugi Wieniawski l" — ter odhaja..... V dvorani kakor bi ne bilo žive duše! i Tiho kakor v grobu! Vsak je slišal te be-I sede in razumel njih pomen: Celi Pariz je SMO nšto ucitalisše u Gorico! njimi: z lučjo v roki krojač Mohor Sedej, nadškofov sorodnik. Pijanca na ta napad seveda nista molčala in to so menda klerikalci hoteli, ker brez pravega vzroka so hiteli po žandar-mertfo, ki je, ne poznavša cerkljanskih klerikalcev, tudi prišla. Na sredi pota iz orožniške postaje je bil patruljujoči orožnik zadet s ka-menom v glavo, da je padel na tla. Takoj so bili klerikalni mladeniči pri njem in mu rekli, da sta pijana napadalca skočila v potok. Orožnik je na«? preiskal potok, kjer pa ni nobenega našel, pač pa zapisal njiju imeni ter nato odšel. Ko je šel pozneje postajevodja orožnikov na orožniško postajo, pograbijo klerikalni mladeniči vsak svoje poleno in kamen ter hitijo za njim, misleč, da je prišel eden od onih dveh pijancev iz potoka, hoteč ga napasti re-kofrr Zdaj je prišel hudič iz grape! Šele ko so spoznali orožnika, so se vrnili ti žalostni katoliški junaki Ni še tudi popolnoma gotovo, jeli prvega orožnika zadel kamen onih dveh pijancev ali kamen teh mladeničev, ki so tudi prvič, kakor drugič lahko zamenjali orožnika za pijanca. Godilo se je to po acči in nihče ni videl, kdo je vrgel oni kamen. Tako se je vršila takomedija, pri kateri so bili navzoči sami klerikalci, iz-vzemši enega oa pijancev, za katerega se ne ve, kaj je. Mi smo hoteli molčati o tej klerikalni surovosti v listih, ker je pa „Prim. list" prinesel o tem notico, kjer vali vso krivdo na liberalce, smo bili primorani podati jav-kosti celo resnico. Cela zadeva pa je tudi lep dokaz, kakšne sadove rodi Bkat. izobraževalno društvo" pod predsedništvom in vzgojo dr. Knavsa in kako nesramni so cerklj. dopisniki klerikalnih iistov pod vodstvom dr. Kuavsovim. Da bi zavračali vse laži in obrekovanja teh dopisnikov, nimamo ne časa ne veselja, ker trezni ljudje itak tem možem ne verjamejo, slednjič pa bi nam tudi uredništvo „Sočett gotovo ne dalo toliko prostora na razpolago, pač pa bi se bilo dobro poprijeti zadnjega stavka navedene notice v „Prim. listu" in razstaviti vse te klerikalne laži, surovosti in podivjanosti cerkljanskih klerikalcev na svetovni razstavi surovežev, kjer bi brez dvoma dobile prvo premijo. Iz kobariškega okraja. Cesta Kdllirld-TrflGVO. — Po izročitvi novo dodelane ceste Kobarid-Trnovo javnemu prometu, se je pustilo stari del ceste, to je od pričetka nove do znamenja sv. Antona, popolnoma v nemar. Cestni erar ni oddal do danes omenjenega dela ceste ne občini in ne cestnemu odboru; smatra se torej na vsak način za nadaljno oskrbovanje in nadzorovanje pristojen cestni erar. Tega pa, žali Bog, še cestni erar do danes ni zmislil, in cesta je v takem obupnem in žalostnem stanu, da lahko joče. Eazrita je vsa in podobna potoku v kakšnji povodnji. Kanale, katere je storil g. nadinženir MahniČ ob strani ceste napraviti, so tako plitvi, komaj da gre zrak skozi nje. Ob času deževja izstopi voda iz njih, to je cela povodenj po cesti, in največkrat obere nje pot v hlev udove Jug, in si jo toliko nabere, da skoraj krava v njej plava. Udova Jug se je proti g. Mahniču večkrat pritoževala, ali zaman; ne duha ne sluha ni o kaki odpomoči. Obrnjena je voda tndi dragim posestnikom, ednemu prileze v hlevr včasih tudi v kuhinjo, drugemu na dvorišče itd. Dalje prekopana je cesta od hiše 189. do 169. tako, da v deževju se ne more odtekati voda ne tja ne sem, leži večinoma na mestu; mogoče nima dosti padca, ali je vzrok, da so pri hiši 139. staro cesto preveč zasuli. Pri tem zasipanju ceste so nekaj ugovarjali, da g. nadinženir Mahnič je šel le svojo pot. V tem oziru bi lahko županstvo odločneje nastopalo in vsa reč bi se skoraj gotovo na boljše obrnila in sedaj čemir ta klanec. Tu je tudi nekaj vzroka, da voda tako rjje. Slišalo se je tudi, da je občinsko starašinstvo prosilo c. k. glavarstvo, da bi se omenjeni del ceste popravljal in oskrboval nadalje, dokler se neizroči občini ali cestnemu odboru, ali odgovora še ni. Da se ta radi zanemarjanja ostali del ceste spravi zopet v pravi stan, treba je vse kanale znižati in preurediti. Popraviti je nujno potrebno, drugače bodo imeli posestniki ob omenjeni cesti ob času deževja vodnjake v svojih hlevih in hišah. Občinarji in prizadeti pa ne morejo takih bremen in stroškov nositi, ko jih drugi zakrivijo. Več prizadetih skupaj. Iz sežanskega okraja. Iz Poilrja: Že teden dni pogrešamo 50-letnega Franca Stoka iz Povirja. Najbrže je skočil v kako jamo. Stoka je bil umobolen. V Alfteril se bode dne 14. t. m. blagoslovilo novo Šolsko poslopje. Iz goriške okolice. Iz Vrtojbe. — Občinske volitve. Itok za občinske volitve je že zdavno potekel in tudi računi bi morali biti predloženi, ali na našem županstvu za to ne marajo. Zavlačujejo nalašč vso stvar, ker menda imajo svoje namene. Ali potrpljenje občinarjev je pri kraju. Ven z računi in razpišite nove volitve! Nočemo nobenih mahinacij. Iz tolminskega okraja. Sl. Lucija. — Na postaji prj sv. Luciji čaka vedno vse polno občinstva na vlak. Ali vlaki, ki prihajajo, imajo premalo vozov, na kolodvoru pri Sv. Luciji jih pa tudi ni. Tako se pripeti, da nas nabašejo v vozove, da stojimo noter natlačeni kakor sardele. Mi pa plačamo, da bomo sedeli v vozovih. Uprava železnice naj torej preskrbi, da bo dosti vozov na razpolago, da ne bomo povsodi le trpeli. Kmetje. smatral Wieniawskega za največjega mojstra vijoline__ Gospodje "pri zeleni mizi so navlekli na učene noše očala, dame na pikantne noske lorgnete — in Ondfiček je začel__ Godel je BErlk6nig"-a od Ernsta. Ne bodemo popisovali njegove igre, in sicer iz dveh razlogov: 1. je to jako težko, 2. nismo bili navzoči : Toda eno vendar lahko povemo: O n-dfiček j e tega dne dobil prvo ceno, katero mu je porota priznala soglasno! In publikum? Ta je baje od samega navdušenja nnorela. To pač znajo In še eno lahko povemo: a) Prva cena parižkega konservatorija velja mnogo - mnogo več, nego cena na konjski ali dragi dirki; b) po Ondfičku te cene nikdar več nobeden tujec ni dosegel. Najbrže jih Še dandanes boli; da je bil njih Napoleon enkrat zmagan. Ta riavni uspeh je Ondričku „odprl svet". Pariz je s o 1 n c e, katero razpošilja svoje Žarke po celi tej veliki kroglji, kateri pravimo zemlja. Tu so se vršili dogodki vseljudskega pomena. Pariz gode prim v svetovni kulturi: Prepričaj Pariz, da si učenjak, in celi svet te bode spoštovali Prepričaj Pariz, da si umetnik, in celi svet se ti bo klanjali Prepričaj Pariz, da si norec, in celi svet se ti bo smijal! Neverjetno čudno mesto ta-le Pariz I Človek, kar nehote, bi ga hotel prepričati o enem ali o drugem ali o tretjem! Cela štiri leta je bil Ondfiček ca Francoskem : Nastopal jfr na najboljših koncertih, igral je v najboljših družbah. Iz Pariza je delal umetniške izldte v druga francoska mesta: Obiskal je Bordeaux, Lyon, Marseille, Brus-sel, Nizzo itd.; povsod je slavil triumie. Po štirih letih je odšel v London, kamor je bi! povabljen na sodelovanje pri velikih filharmoničnih koncertih, odtod se je vrnil na Češko ter godel — svojim. Potem je obiskal Moravo, Lvov, Krakov, Varšavo ter leta 1882. potrkal na vrata Dunaja! Vsemogočni glasbeni kritik Hanslick je pisal takrat: »Največji uspeh glasbenega tedna je dobila vljolina in sicer Fran Ondriček. Njegovo ime se glasi sicer nekako čudno, toda njegova igra doni tako čisto, tako sladko, kakor je nismo , • dolgo-dolgo slišali. Prvič je Ondriček na Dunaju nastopil in takoj je vse očaral." Ne bodemo pisali statistike daljših On-dfičkovih koncertov in slavnih uspehov! K temu bi bilo treba veliko prostora in časa. In potem — mi nismo za take stvari! To je preveč suhoparno. Suhoparnosti pa se bojimo kakor — koko& v«)de; ta se boji, ker »plavat* ne zna"! Mi tudi ne; posebno ne na suhem! Torej končajmo! Je že skrajni čas! Da, da, končajmo! Samo še to-le: Kdor je revež, je vreden usmiljenja l P is at el j, ki je napisal te vrstice, j e tu di revež. Ubogi, revni revež! — Ljubi aitatelj - nimili M ga! J. M. Iz kanalskega okraja. Iz Alfi. — Popravili so menda brv v Avščeku: ali kaj, ko še držaja ni, nevarnost je vedno ista, da človek pade v potok. Podrl se je obokast zid pri studencu „Podiajšč"; ženske trpijo vsled tega. Steza v mrtvaškem klancu je še vedno ista in ne bo z lepa popravljena. Pa je še stara zapreke, žena nekega posestnika ne dovoli. Potreba je res izobraževalnega društva, da bi se naši ljudje kaj izobrazili ter pokazali mlademu ljudstvu kaj lepega in naprednega v spomin in posaerao. Iz ajdovskega okraja. Iz Seli, dne 9. vinotoka I. 1907. (Dva berača v kutah.) — KrižK berači v kutah so se tudi letos spomnili priti obiskat nas Selane, kakor vsako leto. Če bi bilo mogoče, so si mislili, napolniti tudi par lemp sladkega Selškega vinca. Vandrala sta dva kosmatinca od hiše do hiše ter beračila na vse pretege, toda vsi zavedni Selanci so jih zapodili in odpravili z ničem od hiše, tako, da sta bila ta dva privandranca popolnoma nevoljna na Se-lance. Ko sta tako s prazno lempo vandrala gor in dol po vasi, reče en kosmatinec drugemu: Danes sva pa popolnoma slabo naletela nakrament nsgamol"! Ja „pardijo šant8, reče drugi, danes sva se slabo užegnala, dasi sem se prav Btroštov" Selškega vinca, katero je vendar tako dobro. Ne veš, lani smo ga vendar ubrali sedemnajst polnih lemp, letos pa si nimava še niti s čim jezika zmočiti. Še sedaj dobro pomnim, kako 3va se ga bila lani nažvižgala v Selu, tri dni se mi ni popolnoma sčistilo z glave. Ja „kralot genajna Selško vino je močno. Pa letos, kakor kaže, se ti ne bo motilo v glavi od Selškega vina, pravi drugi. — Če ne bo še tam le v tisti hiši nič, pokaže s prstom, potem pa jo kar odkuriva v britih k Balaginu, tam si že priveževa dušo, pravi prvi ter jj hitro mahata proti omenjeni hiši. Ko dospeta do praga, rečeta kar oba hkratu: „No, ali daste kaj". Gospodar reče: »Kaj bi rada, po kaj sta prišla, kaj sem vam kaj dolžan, kaj s tako oliko se pride v hišo, ne dam nič." Ta dva predrzna berača sta odšla z vso svojo surovostjo iz hiše. Kunštna berača prav hlastno prašata pri dragem sosed«: „No, pa vi očka, daste kaj ?" Gospodar te hite reče: počakajte nekoliko. Bradač pa nadaljuje, kako se piše pa ta vaš sosed. Gospodar je ravno hotel povedati ter je že zinil P..., kar nenadoma priskoči njega sin ter srdito zakriči: „Kaj Vam mari, kaj zapisujete tiste, ki Vam nič ne dajo, tudi mi Vam nič ne damo, marš, marš, kar poberite se od hiše, jaz vkažem, če imate kaj potrebo, kar pa gotova ni res, naj Vam da papež od svojih 160 miljonov letnih dohodkov". Bradasta palčka pa sta jo osramočeno odkurila v britih k nFalagrinu". Nuncu Nacetu smo napolnili klet do vrha, zdaj manjka, da bi napolnili še klošter križkim »kozlom8. Ko bo čas davke plačati, nam bodo nam pa „sveni pa kotle" kantali. — Ne bo nič. Kmet ni več tako neumen. Nima ircaMo zlata y grla, p-vendar je vsakemu pametnem i človeku kakor onemu imenitnemu pevcu m. tftm, da se obvaruje prehlajenja ia bripavosti ter prehlajenja na plu-fiEb. Fay-ove prave Sodenske mine-< ratae pastilko pomagajo kadarkoli se j?- jemlje, in delajo prave Čudeže, kadar se hočemo znebiti katarja. In ravno vsled tega je jasno, da naj I kupimo kadar smo preiajeni v prvi lekarni, drogeriji ali trgovini z mine-I jalnimi vodami m K 1*25 pravih ¦i^-DTib Sodenskih pastilk, katere je po predpisu vživati. Glavno zastopstvo za Avstru-Ogrsko: W Th. Guiitzert, Dona) XII, Belgbofentr. 6. Etan&te in razne nouice. ?0rdki. — Dni 15. t m. se poroči v Solkanu gospod dr. Fran Gosti, ordinarij in vodja kranjske deželne blaznlce v Ljubljani, z g.čno Mici Honigschmidovo. Vse najbolje! Dijaška kuhinja. — Do zdaj je hodilo v »Dijaško kuhinjo« 24 gimnazijcev, 3 realci, 9 pripravnikov (7 iz »Šolskega doma«, 2 Iz c. kr. pripravnice), 3 vadniki in 1 Malldo-movec iz 4 t. 20 dijakov, ki bivajo v mestu, hod' vsak dan obedovat in večerjat v »b j, ' 2 dijaka pa le obedovat; 18 dijakov iz^'*' lice, ki bivajo doma, ostajajo pa štiri dn" (v ponedeljek, torek, četrtek in petek) ae 5. t. m. se je primeril na kazenskem oddelku tukajšnje okrajne sodnije, kateremu je pri-deljen sodni tajnik Covačig, slučaj, proti kateremu moramo najodločnejše protestirati. Zgodilo se je namreč, da je zagovarjal obdolženca laške narodnosti slovenski odvetnik. Ko je dobil besedo h končnemu predlogu in je začel govoriti slovenski, ga sodni tajnik O vačig ustavi, se obrne k obdolžencu in ga vpraša, če razume slovenski. S tem je ^o* vačig očlvidno hotel pokazati, da bi v slučaju, ako ne bi italijanska stranka razumela slovenskega, ne pripoznal slovenskemu braui-tvdr;a pravice, zagovarjati v slovenskem jeziku. Vsak dan se pa dogaja prav na tem oddelku, da nastopajo italijanski odvetniki kot zastopniki in branitelji slovenskih strank, od katerih večina ne razume niti besedice italijanskega, in da pledirajo za te slovenske stranke v italijanskem jeziku. Nikdar se pa še ui primerilo, da bi bil sodni tajnik Covačig vprašal slovensko stranko, ali razume italijanski, in nikdar ni odrekel italijanskemu odvetniku pravice, govoriti za slovensko stranko italijanski. S tem je Covačig jasno pokazal da ima nasproti slovenskim in italijanskim odvetnikom dvojno mero, seveda na škodo Slovencem in na korist Italijanom. Ukrenilo se je potrebno, da si kaj takega gospod ue bode več dovoljeval. Gor. nSiOl«HSka fflladlnf naznanja občinstvu, da bode od sedaj naprej podm>.>val plesnl učitelj v dvorani ^Čitalnice" vse začetnice m začetnike, ki bi se radi pravilno priučili v plesnem koraku, vsako nedeljo predpoldn« od 7,11—12 proti malemu plačilu. (Dalje ? prilogi.) Priloga „SoCe" it.HB. z dna 12. oktobra 1107. V OSRlI činovnl razred so pomaknjeni profesorji Jos. C i z e l j in Jos. Fistravec na tukajšnjem ženskem učiteljišču ter okrajni i golski nadzornik v Gorici Franc Fin fig er. | Kako v Istri In kako pri nas! — istrski odsek j za deželuozborsko volilno reformo je prekinil s0je, ker dosedanja posvetovanja niso dovedla do nikakih zaključkov. Pa pri nas ? Tihotapsko seje vrinila volilna rdfermar v deželni-* zbor? ja tako bila sprejeta. V Istri se vrši pač od strani slovanskih poslancev narodno delo, v Gorici so postopali klerikalci izdajalsko. ŠfcrlatlGt v Gorici še ni nič ponehala. V mestnem svetu so dovolili ,3000 JLza razue naprave proti škrlatici, za nabavo potrebnih reCij v lazaretu itd. Via tjjoiut CardyccK — Nekatere ulične tablice v Gosposki ulici z napisom Giosue Cardtieci so bile pomazane. Kdo jih je po-mazal, se ne ve — vendar Lahi preklinjajo Slovence. Mestni svetnik Juch je zahteval v seji mestnega sveta, naj policija in občina poišče te sraascalzoneu, ki sramotijo laško ; Gorico. — Mazanje gotovo ni opravičljiva otvar, ali vse se maščuje na svetu. Naj se ] spomnijo Lahi, kako so njihove barabe v go- j sposkih suknjah mazale pred leti slovenske napise! — Pripominjamo še, da oni goreči Lih Juch je Slovenec Jug iz bližnjega Solkana. KlkilR Strah I — Lahi so te dni kričali, kako laška je Gorica, da je tu le peščičica Slovencev, V mestnem svetu je stavil v četrtek svetovalec Juek predlog za reformo mestnega Statuta. — In na* to -je nastal strah, da je napisal „Corriere* obupeu članek „Videant consules*; naj naredijo tako reformo, da ne bo trpelo laštvo Gorice. Strašno se boji slovenskih volileev, katere hoče kar izključiti od volilne pravice. Torej kako laska je Gorica V t »Kolesarsko ttrsštfo Gorica* vabi vse svoje člane k izvanrednemu občnemu zboru, kateri bo dne 15). oktobra t. 1. ob S. uri zvečer v prostorih pri zlatem jelenu. Socijalnodemokratičnl vodja Filip Ropaš je bil zopet obsojen pred tukajšnjo okrožno soduijo. Obdolžen jo bil, da je dne 26. julija letos nasul v Sočo ob podgorski papirnici raznih tvarin, ki so omamile ribe, da jih je mogel poloviti. Ilib je bilo za 50 K. Papirnica je ovadila Kopasa, ki je bil za to obsojen na 7 mesecev težke ječe; po prestani kazni pride pod policijsko nadzorstvo. K»8t ifl »UBC — Nune se je vračal iz cerkve. Prav imenitno se je znesel na liberalce, brezverce, hudovai se na brezverske časopise ?n zopet napadal brezverce. Prav lepa pridiga je bila. Na poti v farovž sreča moža, ki je zamišljeno stopal domov. »Kaj pa ti premišljuješ?« Naš nune je bil eden tistih, ki tikajo vse svoje ovCiee, bodisi dekleta, mladenče, poročene žene in priletne može. »Vejo, nekaj mi ne. gre v glavo! Kristus kot dober pastir je izgubil ovco, pusti! celo čredo, in šel iskat izgubljeno ovco. Njegovi namestniki pa ne gredo za izgubljeno ovco, pač pa mečejo nanjo kamenje, da jo Še bolj odpode od črede in od pastirja. To je, kar premišljujem!« »Gotovo so se Te že prijele laži v brezverskih časopisih, jaz opazujem,. da nisi več katoliški mož.* »Pa Oni so?* Ib brez pozdrava sta se ločila nune in kmet. Društro c. kr. poštarjev In poštnih okspedljsntov. — Pri izvanrednem občnem zboru društva poštarjev v Trstu dne 5. avgusta |. L se je to društvo razpustilo ter sklenilo, ustanoviti deželne skupine osrednjega društva c. kr. poštarjev in poštnih ekspedljentov obojega spola na Dunaju. Določile so se dve skupine in sicer ena za Slovence in Hrvate ter druga za Italjane. Skupine na Kranjskem so toraj lahko člani tudi poštarji m ekspedijenti na Goriškem ter Istri. Ustanovni občni zbor skupine Kranjsko-Primorske se bode vršil dne 20 t. m. ob 3. popolodne v salonu hotela 8Ilirija" v Ljubljani. Tovariši, zavedajte m združujte se, kajti le v večini je moč. Od zadnjega delavca do višjih uradnikov se danes vse združuje, smelo se toraj nadejamo, da tudi mi ne bodemo zaostali, temuč se vsi pod eno zastavo zbrali. Vsak poštar in ekspedijent — Slovan, naj se toraj tega ustanovnega zbora osebno v deleži, ali svoj pristop pismeno naznani. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici 'lekarni Cristofoletti-GJiubicn. rnnočna. služba v lekarnah. — v času od 13. do 20, t. m. bo ponočna.. služba y le- ¦ !»«BaiV4?4^-fctetti^ .'• r Boljast — Splošno zanimanje so vzbujali razni Članki v medicinskih strokovnih listih o novem in gotovem ozdravljenju božjastt;. Pisatelj teh člankov in izumitelj nove metode za zdravljenje božjasti je špecijalist d>*. Aleksander B. Szabo v Budimpešti. Imenovani gospod daje radevolje pojasnila onim, ki bi se radi zdravili po njegovi preizkušeni metodi.. Važno. — Opozarjamo si. občinstvo na današnji oglas tvrdke Samuel Heckscher senr. v Hamburgu. ZtfOkl Iz Otroških let. — Urno drvenje in nemirno pehanje Človekovo je tisto, kar nSs tako kmalu stara ter nam pušča tako pičlv časa, da bi mislili nazaj na lepo dobo otroških dni. Tembolj veselo in obenem tožno: milo Čuvstvo se pa polasti vsakega zemljaria, če se more ob redkih urah počitka in ob prazniškem času spominjati davnominole dobe mladosti. Zdi se človeku, kakor bi se glasile orgle, kakor bi zvonili zvonovi. Božični čas se v radostni svečanosti ponovi v spominu, — pa le za kratek čas, in zopet se razprši lepa slika preteklosti. Da pa lepi sladki spomin ne izgine, nego ostane trajen, povzroča samo pod imenom „angelsko zvonilo za božično drevesce" znana novost, ki jo je' uvedla v promet c. in kr. dvorna firma Ivan Konrad v Mostu št. 1947 na Češkem. Vse natančneje so razvidi o tej mični novosti iz današnjega oglasa. Kataloge z obilo slikami pošilja gornja jirma vsakomur zastonj in poštnine prosto. Dobro domaČe Zdravilo- Med domačimi zdravili, katere se uporablja pri prehlajenju itak kot pomirjujoče sredstvo, je najbolj priporočljivo Linimeut. Capsici comp. s sidrom (nadomestilo za „Anker-Pam-Kxpelleru), katero izdeluje Dr. Ilichterjeva lekarna v Pragi. Cena je nizka: BO v, K 1'40 in 2— za steklenico; steklenica je v elogautni škatljici ter označena s sidrom. Moll-ov Seidlitz-prašek jo ?,a na želodca trpeCo neprekosljivo sredstvo,. katero ima prednost pred vsemi dragimi dra-. stičnimi Čistil, kroglicami in grenCicanri. Cena orig. škatlje K 2 — Ponarejanje se sodnflsko zasleduje. Ml-svo Franc, žganje in sol za ribanje života. — Bolečine olajlnjoSe In ofcrepfi^oec sta-roznano sredstvo proti trganju in prehiajetrjtt vsako vrste. Orler. steklenica K190 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodiluicah. Glavna lekarna . — •» ¦ A. MOLL, c. in kr/ dvorni založnik, Dunaj, I. Tuchlauben 9. Zaloga v Oorici v lekarnah: G. Cristofolotti, L. Gliubich, A. Uironcoli. i Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. Občni zbor zavarovalnice goveje živine v Povirju. (Dopis.) — Dne 6. oktobra t. 1. se je vršil v šolskem poslopju izredni občui zbor tukajšne I zavarovalnice govoje živine. — Med drugimi j točkami dnevnega reda je bilo vprašanje glede I pristopa k nameravanej novoustanovljeni deželni zavarovalnici goveje živine. — Predse|-nik gosp. Ivan K o cj a n je pojasnil navzočim pomen in uredbo deželne zavarovalnice, na kar se vname živahna debata, ter se enoglasno sklene, da sedaj se ne pristopi k deželni zavarovalnici. — Tukajšna zavarovalnica se je ustanovila 1. 1898. s prizadevanjem tedanjega nadučitelja gosp. Berginca Antona in omenjenega predsednika. —• Že v pričetku vpisalo se je 47 udov, med katerimi sta bila dva podporna. — Tekom leta je bilo zava- rovane 156 glav živine, od kojih sta pa že tekom leta 1898. poginili 2 kravi. V onem času so delovali v prospeh društva predsed. g. Kocjan L, njegov namestnik gosp. Berginc Anton, tajuik M. Volkov in blagajnik g. Josip Novak, kateri že deveto leto opravlja blagajniški posel brezplačno. — Zavarovanje se je uredilo takim načinom, da se lehko zavaruje vsako živino nad 4 mesece in pod 12 let staro v kateri koli razred namreč I. raz. 400 K, II. raz. 300 K, III. raz. 200 K in IV. raz. 100 K, ako je toliko vredna ter seje zanjo plačevalo 10% zavarovalnino razreda. — Da se je preprečila marsikatera nezgoda, bolezni in pogini, se je delalo na to, da je motal vsak ud takoj pričetkoma sporočiti nastalo bolezen ali druge neprilike, sicer bi izgubil pravico do odškodnine. .—. Ta se je od 1. 1906. dalje izplačevala z 10% odbitka v svrho pokritja nastalih raznih stroškov. Vse stroške lečenja živine je plačala Vf stranka, drugo polovico društvo. — V raznih nujnih in drugih slučajih nezgod živine je bil takoj v pomoč gosp. predsednik, kateri 'je mnogo pripomogel, da se je marsikatera nesreča odvrnila v korist udu in društvu. Kar ni mogel storiti sam, pripomogel je živinozdravnik iz Sežane, posebno v zadnjem času gosp. Peter Pirjevec, za kar mu bodi iskrena hvala. Društveno delovanje so vodili in urejevali razuu omenjenega predsednika vsi tukajšni učitelji. Vzlic pogostih slučajev pogina in nesreč zavarovane živine je napredovalo gmotno stanje vsejedno precej dobro.' V 1. 1898. je bilo 45 pravih udov s 150 zavarovane živine, a koncem leta 1906, bilo je 10(1 udov z 385 zavarovane živine, toraj se je v 8 letih pomnožilo udov za 135-5% in živine za 129-4%. S tem napredkom je rastlo tudi gmotno stanje društva, tako, da poseduje sedaj že čez 1500 K, kar je za isto nekaj častnega, za nadaljni obstoj prepotrebno sredstvo, udom Y spodbujo v samostalno delovanje društva brez pomoči deželne zavarovalnice. — To se je pa doseglo, da so vsi udje načelništva rade volje brezplačno delali v prospeh društva, radi česar smo vsi udje omenjenim iskreno hvaleJini. Taborski. Čevljarski strokovni tečaj v Mlinu. — Dne 1.1, m. se je otvoril v lepi dvorani obrtno nadaljevalne šole v Mirnu strokovni nadaljevalni tečaj za Čevljarje pod vodstvom strokovnega učitelja trgovinskega ministrstva Jakoba Hulka in zavoda za pospeševanje male obrti v Gorici. — K otvoritvi sta prišla gospoda deželni odbornik Ivan Berbuč in tajnik kupčijske zbornice Anton Bisiach. Priglasilo se je 24 čevljarjev, kar znači v sedanji najugodnejši čevljarski sezoni veliko požrtvovalnost mirenskih ukaželjnih čevljarjev, kajti ravno sedaj imajo toliko naročil, da jim niti ne morejo zadostiti. Čast vam, vrli udeleženci tega tečaja! Žal, da fti bilo mogoče tečaja premestiti na ugodnejši čas, ko niso čevljarji z naroČili tako obloženi kakor sedaj. To naj se v bodočnosti uvažuje, ker gotovi smo, da se bodo v Mirnu Še večkrat ponavljali slični tečaji, ki naj dvignejo mirensko domačo obrt do popolne strokovne izurjenosti. Tečaj je otvoril g. deželni odbornik Ivan Berbuč s primernim navduševalnim ogovorom , o pomenu strokovne izobrazbe. Zahvalil se je trgovinskemu ministerstvu, kupčijski zbornici, zavodu za pospeševanje male obrti in županstvu v Mirnu, ki preskrbe vsa gmotna sredstva za pokritje vzdrževalnih stroškov. Zahvalil se je tudi organizatorju že drugega tečaja v Mirnu domačemu nadučitelju Alojziju Urbančiču za njegov požrtvovalen trud ter iz-*r#zil željo, da bi tudi ta tečaj dosegel najlepših vspehov v povzdigo mirenske cvetoče ^čevljarske obrti. — S kratkim nagovorom je '% tajnik kupčijske zbornice pozdravil vrle Čevljarje in jih bodril k vztrajnemu delovanju. Gospod miretski župan se je v imenu občine zahvalil gospodu deželnemu odborniku in gospodu tajniku kupčijske zbornice za njiju požrtvovalnost v povzdigo čevljarske obrti. — Nadučitelj Urbančič Alojzij je povdarjal v daljšem govoru pomen strokovne izobrazbe in organizacije, priporočal udeležencem red v strokovnem tečaju in vstrajnost v težnjah po strokovni izobrazbi, ker le na rednih, vstrajnih in marljivih ter strokovno popolno veščih čevljarjih sloni vas razvoj mirenske čevljarske obrti, ki naj se dvigne ravno po njih do popolne višine. Ravno strokovni tečaji in razstave proglasijo trgovskemu svetu mirensko čevljavsko obrt, ki potom reklame po časopisih opozori nase vse trgovce z obuvali, kar je pač najlepše jamstvo, da se pomnože razna kupčijska naročila, ki pa istočasno tudi dvignejo ceno mirenskim čevljarskim izdelkom. Tako se torej s popolnim strokovnim znanjem pomnože tudi zaslužki domačim čevljarjem, katerih blagostanje bode rastlo od dne do dne, kar je namen vsakemu tečaju in razstavi. Torej strokovnih šol nam dajte in gotovo bode boljše za naše obrtnike m za naše delavstvo 1 Le po tako začrtani poti dospemo do boljših socijalnih razmer. Tečaj se zaključi s čevljarsko raztavo vseh v njem izvršenih del čevljarske stroke. Nadejamo se poročila tudi o yspehu te razstave, ki naj povzdigne mirensko domačo obrt potom strokovne izobrazbe, in organizacije do najlepših vspehov. Naprej I Jrgovsko-obrtno društvo zi Goriško" uljudno vaba svoje člane k rednemu občnemu zboru dne 13. oktobra 1.1. ob 1 % mi popoldan v dvorani »Trgovsko-obrtne zadruge" v Gorici. Sl0IBIl8kl tovarna mili. - Opozarjamo na oglas, ki ga priobčimo prihodnjič, naše domače tovarne mila. -- Pripominjamo, da izdelki vzdrže" vsako konkurenco v kakovosti in ceni. Naj rojakov ne moti ne moda ne bam-baBtična reklama, marveč naj le poskusijo in prepričajo so, da dobe dobro domače blago. — Slovenci moramo napredovati tudi v tovarniški obrti, sicer bodo tujci naši gospodarji, mi pa vedno le hlapčki in — fabriški delavci, Vinska letini ni Kranjskem se je tudi dobro obnesla toliko po Vipavski strani, kolikor po Dolenjskem. Vino bodo imelo 12 do 15.5% alkohola. Mošt ima 15 do 20 # sladkorja. I. vseslovenski trgovski škod se bo vršil v , Ljubljani 20. t. m. z važnim vsporedom. Opozarjamo goriške trgovce na ta shod. Sir,maslo in poljsko priileRe j se najlažje prodaja 1 na tržaškem trgu potoni mojega podjetja pod jako ugodnimi pogoji. ' Kupujem tudi na lasten račun po dneunih cenah. ! Vekoslav Plesriicar komisije in zastopstva TRST Ulica Gaetano Donizetti štev. 5. Razgled po svetu. Gesar — OOlan. — Naš cesar se je pri manevrih na Koroškem in pozneje pri raznih sprejemih na Dunaju prehladii in ima hripo. Kakor je razvidno iz vsakdanjih poročil, ni nevarnosti. I. stovenska umetniška razstava v Trstu se otvori za vabljene 19. t. m. popoldne. Širjemu občinstvu bode torej pristopna v nedeljo dne 20. t. m. Večina slovenskih najboljših umetnikov se je odzvala povabilu odbora, tako tudi slavnoznani slov. umetniški klub ,,Savau, ki bode na izložbi v Trstu korporativno zastopan z najmanje 40 umotvori. Na razstavo so se vabili vsi slovenski umetniki, brez obzira na kako strujo, osebno in javno po časopisih, razstava ne bode toraj nikaka enostranska prireditev, marveč ima namen slovenskemu občinstvu pokazati karakteristično sliko sedanjega stanja slovenske umetnosti. Cenjene gg. umetnike, ki še niso poslali svojih umotvorov, opozarjamo, da to store* najpozneje J. Medved GORICA, Corso Josipa Verdi št. 38. Velikanska zaloga izgotovljenih oblek, klobukov in čevljev. - - - do 15; t. m. Vsi umotvori noj se pošljejo na naslov: Odbor I. slovenske umetniške razstave v Trstu ^Narodni dom" v prostorih Slavjau-ske Čitalnice, Za splošno In Jednako rolllno pravice se je vržil 10. t. m. velikanski obhod po Budimpešti. Obhoda se je udeležilo okoli 60.000 oseb. Klicali so: Živela splošna volilna pravica I — Ogrska poslanska zbornica je bila otvorjena opoludne. Slovenska šola » AieksandriJI je bila otvorjena 2. t. m. Poučujeta 2 učiteljici, potem pridejo Šolske sestre! ', :. .. Ni Dunaju je skočila skozi okno 79-letna Ana Jelinek. V mladosti jej je neka ženska prorokovala, da umre stara, ali ne naravne smrti Ta misel jo je tako mučila, da je popolnoma zmešala ubogo starko ter jo gnala v nenaravno smrt. • V BJljakD je skočil stroj osebnega vlaka iz tira. Trije vozovi so razbiti, stroj malo poškodovan. Mali prerezala vrat trem stojim olrokam In sebi. — V Trbovljah je prerezala žena paznika Jurija Naglava v blaznosti vratove trem svojim otrokom in sebi. Na Smrt je bila obsodila celovška gar-nizijska sodnija topničarja Mihaela Ploderja. Poveljništvo graškega armadnega zbora pa je izpremenilo smrtno kazen v — dveletno ječo. Jubilejno DOlnlšnlGO s troški 10 milijonov K zgradijo na Dunaju v spomin 60-letnice cesarjevega vladanja. Utonil ji pri Kopru v morju 40-letni Iv. Mahoreie s Sežansčine, ki je prišel tje z vozom po grozdje. Padel je v morje po nesreči. V PuljU so našli mrtvega pri smodnišnici infanterista 87 pešpolka, po imenu Tušaj iz Štajerske. Samomor je izključen. Umora je osumljen neki kmet Jakob Poropat. Zabavno, podporno In Izobraževalno društvo „Zvezda" 11 Dunaju vabi k zabavnemu večeru, katerega priredi v nedeljo, dne 13. vinotoka 1907. v dvorani „Lehrerhau3verein" v VIII. okraju na vogalu Langegasse 20, Josefsgasse 12. Dunaj In posvetno ŠOll. — V Kagranu je bil javen otroški vrtec, dokler se ni združil z dunajskim mestom. Mestni očetje so koj opustili ta vrtec, zapodili posvetno vrtnarico in jo nadomestili z „hčerami božje ljubezni",, tako se namreč imenuje neka kongregacija. Dfif iifl V Samo ftTempler" in „Styria" I II/111 * vrelec sta kot rogaška kisla I UbUl ¦ voda postavno.zavarovana. Vsi drugi izdelki, ki nosijo znak „Templer — ali „Styriatt vrelec ter so kot aRoitscher" v prometu naj se zavrnejo Deželno oskrbništvo vrelec v Rogaški Slatini. »Vaški !rOBll«B. — Spisal I. Lah Cena 1 K 70 v, po pošti 40 v več. Izdala „Narodna založba" v Ljubljani. Sodbe strokovnjakov o tej novi publikaciji „ Narodne založbe" so jako ugodne, zato knjigo najtopleje priporočamo. Občinstvo, sezi po njej! naznanilo. Kdor hoče jesti dober kruh špeeijaliteta iz tržaške okolice, naj kupi islega v novi trgovini v tekališču Josipa Verdi štev. 34 v dvorišču. Na zahtevo se nosi hrtih tudi na dom. Za obilen obisk se toplo priporoča Alojzija Marž. Po ceni meso dajejo veliki Bieneudorfski domači zajci, kateri tehtajo do 30 funtov. Angleški, francozki, belgijski in flanderski domači zajci in jarci; dalje plavi dunajski, normandski in lotrinški veliki domači zajci 6 tednov stari po K 1*50 f plemenski po K 5 in više. — Golobe, kokoši, jajca za valenje in žlahtno sadje vseh vrst razpošilja fpo ceniku Schwab, Dnnaj, Wiedner Hanptstr. 127. Bienhofske velike domače zajce, športno in domačo perutnino vseh plemen razpošilja Schwab, Dnnaj, V/2, Hauptstrasse 127. Ilustrovan cenik s pojasnilom v plemenih se dobi zastonj. Varstvena znamka: „Sldro" lliniment Ca psi c i conp. Nadomestek za Na stanovanje in hrano se sprejme s 1. januvarjem gospoda. Ravno tam je na prodaj voziček za otroke, lepa, velika kopalna bajna ter dvoje oboknicl Kupi pa se dobro ohranjena giriara za obleke. Naslov povč upravništvo. Anker-Pain-Expelier Je povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajenju itd. Za ceno 80 vin., K 140 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenice v Škatljah z našo varstveno znamko »sidrom" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHTERJEVA LEKARNA "T"l k ..zlatem leva" v Pragi - . I^I Eliaabethgasse Štev. r> nova |f ¦$¦ ^1 Alp/JJ Dnevno ra»poSiIJ»nJe. li Pijanosti ni ueč Oiorec tega Cndez&ega izdelka „COZA" se poUJe brezplačno. More so dati v kavi, v mleku, v pivu, v vinu aH v jedilih ne da bi pivec to zapazil. Prašek „COZA" učinkuje čudovito, tako, da so pivcu prihtudi alkohol in vse alUhnliit! in nmErii! pijaCe. Ta prašek deluje tako mirno in gotovo, da jiju ga smejo dati žena, filtra ali hči dotičnika, no da hi on zapazil, kaj }>>. roMiično pruvzročilo njegovo ozdravljenj '. PraAek „C0ZA" j« prin..>sel mir v tisočer«? družine, je rešil ogromno oseb sramot*,' in ponižanja, da, iz takih oseb jo celo napravil čvrste, močne in vsakega dela zmožm-ljudi. Ta prašek jo že marsikaterega mladeniča »pravil' nazaj na pravo pot srečo ter j« podaljšal za mnogo let življenje mnogim osebam. — Zavod, ki poseduje ta čudodelni prašek, posije vsem onim, ki zahtevajo knjigo s liiOO zahvalami in en vzorec. Dopisuje* s« v nei>wk.-m jVziku. bit! Zajamčeno je, da je prašek popolnoma neškodljiv. COZn ISULuLL London255(Angina) Na pisma je djiiti znamko 2f>, nft dopfc ZAHVALA. Za izkazano iskreno sočutje ob prebritki prerani smrti našega priljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta in brata, gospoda Avgusta Berlota, c. kr. sodnega oficijala kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo k večnemu počitku, izrekamo tem potom svojo iskreno zahvalo preč. duhovščini, vsem gg. c. kr. uradnikom pri sodniji, glavarstvu in davkariji iz Tolmina in Kobarida, dalje vsej odlični gospodi, znancem, prijateljem in sorodnikom. Slednjič si štejemo v dolžnost zahvaliti se gg. pevcem za ginljivo petje, kakor tudi vsem blagim darovateljem krasnih vencev. V TOLMINU, dne 8. okrobrA 1907. Žalujoči ostali. Peter Cotič čevljarski -mojster G rics, Rašteij št. 32. Zaloga vsakovrstnih Čevljev vseh vrst za otroke in odrasle. Naročila in poprave iz mesta ali dežele izvršuje v najkrajšem času po zmernih cenah. »-TMBrs^-TMBrtMSrs«* Na prodaj so hiše in polja V Solkanu, Via Farnace. Hatanfineje se izve pri Majorju Drejrhaupt Hočete kupiti po ceni in dobro prauobaruno blago? Mara Jirsova, učiteljeva soproga in ^ lastnica tkalnice v Novem Hridka na F pruski meji na ČeSkem . izdeluje kanafas, eefir, damaak, platno, 1 kroazej, parhent, brisalke, žepne robce, frotirke itd. Poskusite in prepričajte se, da Vam S Slovanka bratski postreže. Slovan k Slovanu! Uzorel zastonj« A. vi Beri u i Gorica, Šolska uliea št 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste oajboljiili tvrdk iz Istre, Dalmacije Milfefte, Bari In Nie; s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron 1*12, 120, 1*36, 1*44, m,-m, 2'-, ia Ml po 11 Tla. -------- Na debelo cene ugodne. ——- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo so pušča kupcu do popolne vperabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zalop --------------— mila in sveC —---------------¦ Cene zmerne* ¦ Avstrijsko parobrodno clri.štvo '-• prej AUSTRO - AMERIČANA in Iratjo Cosnlich. Redna, hitra in direktna zveza z Ameriko. ? NEW-Y0BX oiflujejo iledeči pnrniki: ALICB, 12.000 ton. FRANCEaCA, 9.000 ton. GIUL.IA, 7.000 ton. odhod 12. oktobra odhod•$*. ^ktobra. odhod 9, novembra. Oene Iz Gorice v New-York:lIIS, #&zred s hrano in posteljo K 170—, II. ra?,red K 3. novembra. Cena III. razred s hrano in r >eljf> K !70--, II. razred K 300,~-, L razred *h. 'v-fin vi«}, r Oprava I. vrste. EbktrtCna rai&a iri-enlilA:i«a. Domača kuhinja. Zdravnik m zdravila. — Vdobe ee listki po ziu. " ceS M Bueno9-Ayr|fe :n Montcviae«> in za vse železniMre postaje /Sjedinj- h #r^a/ v 'AmeHki tajho za III. razred jejf SŽ Buenos-Avra! .....j irjpj v »An ------- T in sicer za one; ld*su ,, tt||q t notn Za pojasnila, informacije in nnkupliife % &| Glavno za' .opstvo^ Ustro-Amerlcana Gorica, Corso Jr ^a Verdi štev. 17« Perlro j Franckovai Perl-rž j pridatek in namestek za kavo j dobiva se povsod! | F fakin & Friedrich I0i /a kislo zelje v Ljubljani razpošilja l! kislo zelje ifl kislo repo v sodčkih po 100, 50 in 25 kg. lijubljand, Poljanska česfa'5f. 67."Sl^ Svoji k svojim.! Narodna tvrtka i Primožič, piporoča svojo delavnico fca, Da Kori tnr. 13. it prodaj ima: očala, zlata in niklasta, ti številke, barometre, toplomere, iravniške toplomere, kukala, vage za isa in špirite, različne mikroskope ter itige v to stroko spadajoče reči. Sprejema popravila ter pošilja ista i leljo domov ter je sploh občinstvu t razpolago z najboljšim blagom. Na prodaj so različni sodi Žene! , Ako trpite na strjenja krvi in m podobnih boleznih, tedaj pišite na P. Ziervas-a, Kalk 244 pri Kolina ob Rent Nekatera od sto io sto zahvalnih pisem: .Gospa B. iz W. piše: Lepa hvala! Vale sredstvo je iiftrakovalt le 5. dan*. Gospa h. v M. piše: „Priporo5ala bom vsakomur VaSe uvrstno sredstvo ter ne bom sama nikoli bre« njefa*. Arhitekt S. v H. piže: »Za kborno postrežbo se tahvaljujem. Pri moji leni jo Vaše sredstvo io po 3-dnefni rabi bre« bolečin učinkovalo*. Proti poliljatvi i marke nemško veljave (tudi v znamkah) pošljem knjigo: „Motenjc perjodo" spisal dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno. 7& odgovor naj se priloži znamko. Adolf Fey urar in optlker oa voglu TekaiišČa Frana Josipa io Via Leoni V GORICI Vtprejeii poprave ir in aptičnih predmetav vseh vrst. Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst —— in optičnih predmetov. -— Za vsako uro se jamči 1 'to Bajna Iluzija 1 ! Kdktrlfaa nor«. Oblastveno varovano, najlepši kras božičnega dreuesca, ki M p ne smeli pogrešati nobena krifansks drullna, Je moje iiboljiano briljanfno angel, zvonile za kolik ireva ti 1. pielaoma te kovine si 5 poilae. angelci, 30 cm visoko. Garantira se ta =z=u= fanketjoniranje, == i . lahko tak»j na uaju^je ;ili najmanj*«.* druu> s pn-pr-stim im-'.'.k Pohtavljunif za mizo so rabi lahko tudi za namiznu zvonilo. 'ostavJifiio na toplo f-af funkcije-nira tudi hn»z prižganih svef. (kirkj zrak t rt.1 h pridanih svef vrti j-oiiilno kolo. nanj«' pritrjeni itholjiani jvklvni hrtifki pa udarjajo na troje Kvonccv in lila.^v.vofiio. hH-lirnofisto 7.v,:rit uji> z-idc.ii. mlado in *itar«< protav- Ijajoi' v lnižičMj blaženost. Kos stanem kart'mnm in !iavod.,.nn vred K 1*60. :t ko>i K 4-25 | '.» kosov K 12' ~ 4 .. .. 550 J U ., .. 15'~ r; fc.sov.. 8-- i '2\ .. ., 29- •M kosov K 43.50 T>0 „ .. 58- U«» .. .112- Št. 'J. Itavnotisto anjjlefko zvonilo r.a }>i>?.it no drevesc«, izvršeno velcelc-jjantno iti p'«cbni> fino pnnikljano. s sukauimi stebritM za zvonce in tremi prekrasno žare?imi srebrnimi lamettastimi rolami. ki potem, ko «*> priznan« sveie. pri- krasno '.d-evujo. k<^ s kartonom in na- V'idi;.nn vred 2' K. ;J kosi K 550 i « kosov K ISSO l .. .. 7-25 12 .. .. 20-25 6 kuaov .. 1050 j i>4 .. ., 3950 K6 kosov K 5750 50 ,. .. 7750 100 „ „ 150- Najnovejal sfekl. nakit za božično drevesce 5-2 kosov s«rtiramh. skrbno zavitih v karto«. po velikosti in izvršitvi po K 40, - '00, 70, "80, i- , 1*20. 150, 2~. R kosov v kart.inn. po velikosti in izvršitvi po K —"75, ijO, I'---, 1*20- Lamptta. angleški lasci. src-! brni ali zlati, kuvert K - 10. žica za orehe 100 kosov K - "20, verižice in sfrkienih kreplic. 1 in pol do -2 metra dolpe, po I kosti kr.^lic K —'90, - 95, 120, V40. Sve-fice 24 kosov v karionn K -50, večje, 1"j kosov v kartona K —-58, držajci za sveče, tticat K - '50. Vsak p. n. knpec. ki od !. septembra do 3C 5 Rron pristna Huskopf patentna re-montirskn na sidro Švicur-ske^.v sistema z masiuiim sulidnim švicarskim kolesjem na sidro in zašfUo za tfuiiilno vzmet, pristno ni-kljasto okrovje z varstveno p':nnbo in šarnirskini pokrovom, ovalnim robom, 36 ur idofa (ne pre samo 12 ur), okrašeni iti pozlačeni kazalci, najnatančnejšo reguliranje in 3-!e1ni Raran» cijski list, komad 5 K, li komadi 14 K. S sekundnim kazahem 6 K. :* kosi 17 K. ¦ Bogata izbira v mojem glavnem kataloga. Št. 7223. Denarnica enega kosa, svetlorjava, safian mnogo prostora za drobi?., 4 predeli notranja zapora na vzmet, nikljasta zunanja zapora, 9 cm dolgosti, 6 cm lirokosti K 1'50. Št. 7802. Cena dobra denarnica iz enega kosa, močnega, gladkega nsnja zgane na, I.a zaklopci iz govedine, 4 predeli in vizifje, 3 zapore, 9 cm dol., 6 cm sir. K 1*35. Boljše denarnice po K 185, 210, 280, 310.350, 380. 4-20 in vite. A »», i Vsak p. n. knpec. ki od !. septembra do 30. novembra pismeno naenkrat »DliCiia R3Sr8u9« naroči za najn.anj 40 K blaga, dobi zastonj za božično nagrado alarmno bn-^Nvmi^mmh^m^^ dilko št. 4343 s po noči svetlečim se kazalnikom in pa koledar za leto 1.008. Zamena dovoljena ali denar naiaj, torej bret rizika? :" =;-»J;i se po povzetja ali denar naprei. Najpripnivneje se naroča na odrezku poštne nakaznice. Neob-' -Jr.-- k: potrebno, da se pri naročitvi" r-i omni. ali naj se posije blago po povzetju ali če je denar ;¦-!• -lin po nakaznici. Tudi je v korist vsakemu naročitelju. da naroči, fitn le mogoče, blago Ee pred ^ decembrom, ker poŠta po !.r>. decembra zaradi hndega n*vala ne more dostavljati tako hitro,kakor oh navadnem časn. — Naslavljajte naročbe zatorej pravočasno na naslov: tet Dan Konrad ^1 viMiiiMfnjiittNk t tonlci zi ure t Msstu, lafettvajte mej isjaotejSi glavni lati^g s SOtO slikarki vam ga takoj poiljtm zastonj in poitnine prosto. v ulici Municipiošt.6. Odda se v najem stara in dobro uspevajoč" trgovina z mešanim blagom v nekem lepem kraju u Soški dolini. Ve6 pov6 upravništvo. »»»»#^#»#^^4>^#4feA Postavno zavarovano t Vsako posnemanje se kaznuje, Cdlno pristen Je samo Thierry-jev balzam z zeleno nuno, 12 malih sli 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika speoijalna steklenica s patento- vanim zamaškom K 6'--. ThIerry-jevo Centifolijno maillo proti vsem, 5e tako zastarelim ranam, vnetjem, itd. 2 lonfika K 8*60 pošilja le proti pred-, plaSilu zneska ali povzetju. Obe domači sredstvi sil najbolj! povsod znani in starodavni. Naročila naj se naslovi: , - Lekarna A. Thierrv v Pregradi pri Rogatcu Slatini. Zaloga skoro v vseh lekarnah. Brošure s tisofierimo orjgmaminn zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosti. Novodošlo blago za nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah v delavniei in trgovini z gotovimi oblekami = flnton Krušič, = krojaški mojster* in trgovec v Gorici tekailšče Jos'pa Verdi štev. 83 in v podmžni delavnici oa Tržaški cesti v | lastni hiši (v bližini g. Črnigoja). Važno za gg. enoletno prostovoljce. Ker Imam naročenih že več uniform za gg. enoletne I prostovoljce se nudi sedaj ugodna prilika tudi drugim, da si naročč ob- l enem, ker stane manj ako se jih dela več skupaj, j Nadalje se priporoča gg. i dijakom za nabavo oblek , po jako zmernih cenah. Znanim odjemalcem se daje I tudi na mesečne obroke po j tO kron. To velja pa samo j za civilne obleke. j Največji dobitekl Mark 600.000! Naznanilo sreče. IZa iobitte garan-I tira itfm Vabilo k udeležbi = dobitnih gans pri denarni loteriji, za katero garantira država Hamburg In pri kateri Je 9 milijonou 841.476 mark dobitko«. ™ i j{?«ftV,i ?obJfJti !e Prekoristne denarno loterije 600 000f Mark? k *° V 8re6"flm tlu^ 1 premija h 300.000 Mk. 200.000 » 60.000 » 50,000 » 45.000 » 40.000 » 35.000 » 30.000 »100.000 * 60,000 » 60.000 1 dobitek ii 40.000 Mk. 1 » »80.000 » 7 » »20.000 » 1 » »15.000 » 11 » »10.000 » 46 » » 5.000 » 03 » * 3.000 » 03 » • 2.000 » »39 » » t.000 » 181 200 V celem ohsega loterija, katera jo 7 razredov razvrstona 100,000 sro6k s 48.408 dobitki v 8 premijah, tako da mora približno polovica vseh srečk z gotovostjo zadeti, Največji dobitek I. razreda snaga v srečnem Hlueaju 50.000 Mark ter so zviSa v 2. razredu na 55.000 Mark, v 3. razredu na 60.000 M., v 4. na 65.000 M., v fi. na 70.000 M., v: 6. na 80.000 Y. in v 7. na 600.000 M. SreCkanje je postavno doloCeno. Ceno HroCkam 1. razreda bo BlodoCo : oola orlfj. srečka M. 6 - aH K 7--nol » » » a«-. » » 3.— oetrt » » » |*50 » » 175 Vlogo za ostalo razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov jo razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih sreekovnih listin, katero razpošiljam na zahtovo zastonj in poštnine prosto. Vsak vdeleženoc loterijo dobi takoj po dovršenem srcCkanju uradno listino, ne da bi jo moral Se-lo zahtevati. Izplačevanje in dopošiljanje dobitko? se oskrbi strogo tajno. NaroČila sprejemam proti pivzeiju ali pa proti naprej plačilu. Oglasiti se Jo torej v svrho naročil predata-jecega srečkanja takoj, ali pa vsaj do 31. oktobra zaupno na naslov: Samuel Heckscher senr. Bankgcschaft v HAMBURGU. THE MUTUAL nevjorska družba za zavarovanje na življenje Ustanovljena 1842. Vsestransko zavarovanje. 1. januarja 1907: stanje premoženja............ . K 2.447,143.313*33 „ zavarovalnine a) 664.846 polic s kapitalom......... , 7.487,630.637-— b) 10.434 dosmrtnih prihodninskih polic za letno rento „ 14,511.419*93 Prejemki v 1. 1906: a) premije ................ K b) obresti in drugi prejemki.......... „ Preostanek na račun lastnikov polic....... „ Reserva premije za promet v Avstriji . . . ... . „ (Varnostni kapital za zadnje z vračunjenim plačilnim žen 283,454.462*32 115,160.476*83 417,651.039*68 15,231.813*— posojilom je nalo- 4% avstr. zlati renti pri c. kr. drž. centralni blagajni na Dunaju.) Najmodernejši način zavarovanja. —-- Maugodnejša garancija. Pojasnila daje zastopstvo v Gorici Tekališče Josipa Verdi štev. 17. 8« dobiva v vseh lekarnah. Nfigboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. - REVMATIZMU in PROTINO ii livok« OniUna iftdelar v Krtu v lekarnah Rafaal Ootfloa, Mim M*lla Hadoaaa tfalla Saiuta" pri Sv. Jakobu? Josip flod Ji HIBI DIMIH mmu ' * „AII'l|aa", VI« 4cl FaraaSo 4. •ni iuMmIn 1I«*, I "rilt «¦ m miilllla aul Mgo 4 itiUraiM prtM ptfiilfc HI Mpni poilMl« latikom 11',- presto poltilai. Komisijsko in agencijsko podjetje Josip Rovan Gorica, Stolni trg (Piazza del Diiomo št 9.) Zaslopsluo in zaloga valjčnega mlina ID. Jocnmanii iz fljdou-Ščine. Velika zaloga izbornih pŠeniCnih mok, zdroba in otrobov te dobro znane domaČe tvrdke. Zasfopstoo in zaloga slooečih ilirskih testenin prve kranjske tovarne Znideršič & Ualenčič, Ilirska-Bistrica. Zaloga,in prodaja kristalnega ledu iz prve goriške tvorniee A. Tanner. Zastopstuo. Kraljevo pooblaščene Zagrebške delniške iuornice likerjev in sadnih desliiatov. Špecijaliteta „Pelinkouac" pristna sli-uouka, borouička i. t. d. Blago razpošilja se franko vse železniške postaje. Ceniki poštnine prosto. Točna in poštena postrežba po zmernih cenah. F. Podberšič, avtom, kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška ulica št. 11 _——--------- PriporbCa ------------------ slavnemu občinstvu za bližajoči sevsehvernihdušdan svojo bogato zalogo različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih ali finih iz kraškega kamna najbolje vrste za 15 3C in više. V zalogi Ima tudi razne kamenite plošče, umivalnike za kuhinje, žlebe itd. itd. Sprejema in izdeluje vsakovrstna kamnoseška in v strojarsko stroko spadajoča dela po prav zmernih cenah. Gospodične in gospodje Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega izdellca. ' . , Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričata,1 da ostane »Original« le najboljši. Original- listala stroji *«?* 1» po la-letni uporabi brezšumno. BriiipaWietoria stroji ^f za domačo rabo in obrtne namene. flcspiI-lfičliiPia stroji potili za - umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Bripai-ViGtoria stroji %ltL- lek' vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Vietoria stroje. Edina zaloga »Original-Victoria« ^h'%m$im strojev in dragih Šivalnih strojev, dvokoles ^lEargls! »Puch«, orožja, manične in vseh lovskih ^,|*«1_ priprav pri tvrdki KBRŠEVANI & CDK - GORICA Stolni trg št. 9 (Piazza Duomo) Lastna delavnica In popravljalniea RIVA CASTELLO št. 4. POZOR, GOSPODJE IN MLADENlCn V svoji lekaruiBki praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mu je posrečilo ^ .. * • . svoji lekarniBki praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mu je posuečilo iinnjti najboljše sredstvo za rast brk, brade in las, proti izpadanju brk in las iu to je KAPIiOR St 1. Omogoti, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje prlrtj,J0! in vsako drugo kofcno bolezen glave. Naroči naj si ga vsaka družina. Imam mnogo priznalnic iu zahvalnie. Stane franko na vsako pošto 1 lonGek 3 K 60 Vin., 2 lontia 5 K. RaroCajte sapo pri meni pod naslovom: + Julij Reddersen + Telefon št. 813 Via Giosue Carducci št. 23. = v Trstu. === Eirurgidni predmeti, ortopedični aparati, moderci, umetne roke in noge, brglje, pasovi za kilo, elastični pasovi in nogavice, elektroterapevtične priprave aparati za umetno dihanje. haloga pripraO j@ obOv&t, iziidl{o\> iz giifi)lja iu uep*etnocljWega salona. SVETOVNO ZNANI== = PBTER JURIŠlC,= lekarnar v Pakracu štev. 69 v Slavoniji. POZOR, GOSPODJE IN GOSPODICNE7 V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je t„ iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju. — KAPIiOR StetTVi povzruča, da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja prahaj in vsako kožno boierMl na glavi. NaroČila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalni« iu prizi.-jj? H Stane poStnire prosto na vsako pošto lonCek 3 K 60 vin., 2 lonfika 5 K. "'" ''"'¦ Naroča naj se samo od mene pod naslovom: == Peter Jurišie, ==J lekarnar v Pakraeu štev. 69 v Slavoniji.] a««i Mizarska zadruga ¦** v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnim obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou ~ ~.............. ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. r........¦—-__¦ -;-~ Podruirlca v Trstu Via dl Piazza vecrala 1. Podružnica v Spljatu. Zastopstvo v Oiijantu. Cene zmerne, delo lieno in solidno. POTNIKI V AMERIKO Kdor ho*t dobro in hitro potovati i francoskimi parobrodi 6ex Havrt t Ameriko, naj ptt« pred odhodom od doma it po]aanila m« nalo 1 najstarejBo firmo zszzzzzzzzszsssz: Zwllchenbart, Basel (Švica) Ccrtnutataftefe I Za dobro In hitro ekspedicljo se grarantlra. FERHET-BRANCA BRATOV BRANCA V MILANU ledini lastniki načina za izdelovanje, le najbolj učinkujoča želodčna grenčica •*!L Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kava' | AntUreščak-ii v Gorici, r Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši) tateri ima v zalogi najbogatejšo zbero pohištva vseh slogov za rsafe stan, priprostega in naj- linejega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica ca tapecirano pohištvo. Gene hrP7 ImnkiirpnM Različna pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, žima in platno. i