-SL-.
§t~8.
I Hochlobl. k.k. HofbiblioiHck,
V Gorici, 24. februarija 1882
„Sofia" izhaja vphK- petek h>   velja posto projflmatiR aK v Gorici n» dom
poSiljana:
Vse !eto.....t- 4 40
Pol leta.....,¦ •• 2-»
Cetvrt lew    .       .   .   ..in Pri ozniinilih in  ;uiv tako p- .7"'-
lanicah" se plafiujc za imadim : ri^tt.p-
no vrsto:
8 kr. iin se tisk.i 1 Is rat
Z11 v*c<> Lrke  |io proptoiu.
1?e6aj XII fi
Posamesue Stevilke se dobivajo po 8 kr. v Gorici v tobakarnici v go-aposki ulicf, bliao „treh kron". na utarem trgii; in jroiwki tilici; v Trstu y tohakarnipi: Viji dolla caserma St. 3. in v AjdovsSini pri trgovcu g. Dolencu
Dopisi naj se blagovoljno poSiljajo tiredniStvn „So5e" v Gorici t Hilarijaneki tiskarni. narounina pa opravniStYU„So5e( na Korenji v Stics»-vi hifii jt, 10 II nadutr.
Rokopisi se ne vraCajo; dopisi naj se blagovoljno fraiskujejo. — Delalcem in drugim nepvamo&nim so narofinina zniia, akoie oglasa pri uredniitvti.
Slovenskemu narodut            |
Ni ga z lepo naroda, ki hi zivel v tako neu- | godnih okolisclnah, ko narod mǤ. Razdeljeu na ve<S upnivnih teles in dotikajoS se naio.lov, kateri bo bili od nekedaj najhujSi sovra^niki njegovemu razvitku, se mora % vsemi svojimi molmi in sicer mnogokrat ne-uspeSno boriti za one naravoe praviee, katere sred-nejSi narodi uiivajo brez prigovora.
In vendar v tern veduem boji narod na§ ni omagai in tudi ne bode. Porok zato nam je okoliSCina, da Be vrste narodnih naSih boriteljev od leta do leta inuoze, in da ti uaSa naiodna ideja pridobiva vedno vcc tal.
Dasi se z ozirom na to moremo nekako poto-laSeni ozirati v prihodnost, vendar jo dol&iost naSa bkrboti za to, da bode ta napredek trajen in da se vzbudi in utrdi pri nas eedalje vee* uarodnega ponosa. To pa »e more doaefii s tern, da se v naSem sredidCi — v beli Ljubijani —ustanovi zavod, iz ka-terega hi se sve2e narodno 2i v 1 j en j e razSirjalo po vseh krajib mile naSo d o m o v i n e.
In v ta naman ustanovili smo podpisani druStvo „Narodni dom* tor si postavili za nalng eeziilatl in in vzdiievatl poslopje, v katerem bi imela vsn narodua drustva ijubljutmka stahio it! dostojno bivaliSde.
Poslopje to preiti ima v nekoliko letih v lasttii-no „Slovenske Maticc", postane torej lnstnina vsega slovenskega naroda, kateri bo razen druzih imel od njega tudi te koristi, da se bode polovica njegovih dohodkov porabiia za literarne svrhe, polovica pa za ustahove sloveuskiin pisateljem, umetnikom in dijakom.
Zidauje iiarodnega doma nima tedaj lokalnega, temveft sploSno slovensk pomen, zato se obraeamo do vsega slovenskega naroda, da uas pri naSem domo-Ijubnem podjetji porfpira, da nam pomaga postaviti ta sijajui spomenik domoljubja, in zavednosti in po-Srtvovalnosti svoje.
Narodni doin, ki so bode v Ljubljani mogofino dvigal v zrak in navdajal s ponosom vsacega Sloven* ca, naj bode vldui dckaz celokupnosti naSega naroda.
Pozivljamo torej vse domoljube po domovini slovenski, naj naSo namero podpirajo s tern, da zafino nabirati prostovoljue doneske za zidanje naroduega doma.
Naj ne bode na celem Slovenskem hi§e, katera ne bi po svoji mogofinosti pospeSevala tega vzvi§ene-ga namena; naj ne bode Siovenca, ki ne bi svojega daru poloiil na zttvenik domovine!
Pac je med liami mnogo tacih, ki ne morejo veliko darovatt, a ti naj se ne izgovarjajo s tem, da bi njihovi darovi bili preneznatni: vsak §e tako inaj-hen dar, iu naj bi bil le krajcar, bode se z veseljem sprejel in sicer s tem veejini veseljcm, Sim te2je ga je doticnik daroval.
Povsod pa uaj se osnujejo draibe, katerih gleni se bodo obvezalt vsak dan, vsak teden uli vsak inesec darovatt gotov znesek. Tak prostovoljen davek pad ne bode nikogar te^il, sploSno narodno podjetje pa bode znamenito pospeSevai.
Na delo torej, rojaci! Pokazlmo, da smo napre-den narod; poka&mo, da nam ni tuja pozitvovalnost 1 Delajrao, zbirajmo dokler ne bode stalo poslopje, ka-tero bode na proCelju imelo ponosni napis NARODNI DOM 1 V UUBWANI, februvarja 1882.
Upravci odbor dru§tva ^Narodni dom":
Dr. ALFONZ MOSCUE, odvetnik,
preds«dnik,
Dr KAROL BLEiWEIS pi. TRSTENISKI,
podpredsednik. FRAN FORTUNA, gupanov namestnik in ve-letdee; PETER GRASSELLI, deielnega glavarja namestnik in hiSni posestnik; IVAN HRIBAR, glavni nastopnik banke »Slavijeu; Dr. ANTON JARC, stolni pro§t; JOSIP KUSAR, predsednik trgovinsko-obrtnij-ske zbomice in hi§ni posestnik; IVAN MURNIK, vitez Fran-Josipovega reda, tajnik trgovinsko-obrtnijske Ebornice; Dr. FRAN PAPEZ, odvetnik; VASO PE-TRlClO, meBtni odbornik, hiSui posestnik in trgovec;
FERDINAND SOUVAN, vcletrSec; Dr. JOSIP STARE, c. kr. fmangne prokurature adjunkt in hiani posestnik ; Di% VALENTIN ZARNIK, odvetnik, de2elni poslanee in mestni odbornik; odborniki.
Iz govora g. dr. Tonklija
v dr2, zboru due U, feb. t. 1.
Budgetna debata, kl je fcrajala 4 dni, je bila letos prav luula. Kdrn2ena levies; je napadala vlado in desnico in stem zlasti slovanske narode, kukorje le mogla. Ministerstvo in desnica je pa levi5arjem tudi odgovarjalo tak6, da je bila lovica konefino po-polnem pobita. Umevno je torej, da kazejo tudi go-vori avtonomistiLne stranke veCinoiim polemiLen ali odbijalen znnftij. Naj danes navedemo one dele go* vora dr. Tonklija, ki so za Slovence pomenljivi,
Najprej je hotel dr. Tonkll pobiti uasprotnike, ki so dokazovali ueplodovitost hihIudjc vlade. '/Mo je nuHteval posiimnu cine delovanja Taaftejeve vlade. BVaterlandurt se je ta prvi del govora nusega poslan-ca zdel preoptimistiCen, ^e§, da dr. Toiikli vidi pro* vefi v Hro2icuha vse, kar vlada stoii. V tem je tudi nekaj resnice, Co pomi.slimo, da §e „Tribttnett na neko strani vlade nikdar toltko ne '/agovarja. Zlasti mora ona veiikrat zuvraCati „N. f. P.", kakor da bi bila vlada kdo ve koliko ^o tudi za Slovane storila. V polciniOnem delu, ki je daljSi od prvega, ravno ozna-Lcuega, je bil pa dr. Tonkli ejreCnoji, ker je Sloven-cem iu gotovo tudi Cehom po dejanskih razinerah od st-ca in politifino govoril. Zacel je drugi del svojega govora takd-le: „Precestiti gospod poslanee vitez Car* neri ni niogel opustiti, da no bi zopet napadal slovenski narod in mu predbacival marsikaj nelepega; tako na primer uavaja, da vpeljava slovenSclne v ljudske Sole ne bode dosegla druzega namena, dru-zega smotra, nego da se otroci navadijo brati, pisati, vaCuniti in moliti in da vse svoje zive dni ne posta-nejo druzega, nego surovi hlapci.
Nu, ta piiklon moram z vso odlocnostjo zavr-niti, jaz mislim, gospoda moja, fe bi bilo to res, po tem bi otroci nemskih roditeijev, kateri ljudske Sole obiskujeyo in dovi§e, takoj po koncanih ljudskih §o-lah morali postati doktorji in gospodje. Da je to tako, vender nobeden trdil no bode, ker ljudska Sola nima tega visokega smotra, kajti oni, ki polno in celo omiko dobiti ho5ejo, morajo obiskati Se sreduje in visoke Sole. Naravno je torej, da otroci slovenskih roditeijev, ki slovenske ljudske Sole z uspehom do-vrSe, ne postanejo najedeukrat doktorji, a vsekako smelo trdim, da nasi kmetovalei, ki so dovr-Sili slovenske ljudske Sole, morejo se v vsakem oziru meriti s kmetovalei nem-g k e n a r o d n o s t i, ki so nemSko ljudsko Solo in nobenega druzega zavoda obiskavali. Jaz vender s tem nedem niC oponaSati, marveC le napadanje na slovenski narod odbiti. Nasprotno, 6e bi bilo resnifino, kar je gospod poslanee trdil, da se omikajo oni, ki so obiskavali nemSko ljudsko Solo, in da postanejo kaj boljSega, nego le surovi hlapci, moralo bi se to zgoditi tudi pri drugih uarodih; Francozi, Anglezi in-ItaHjani bi bili morali postati tudi le surovi hlapci in tega vender ne bode nihee trdil. Torej mislim, da sem to neutemeljeno, nepreviduo in naS narod 2eleco tiditev do dobrega pobiL
Dalje je trdil gospod poslanee Carneri, da vpeljava nemSCine kot obligatnega u5nega predmeta v viSje Sole ne zadostuje; kajti potera bi se slovenski dijaci le nemS^ino lomiti naudili, ne pa nemSki misliti. — Jaz mislim, da se slovenski dijaki prav dobro nemSkt naufie s tem, da se uemSCina kot obligatni ucui predmet v srednjih Solah poucuje. Oni pa se nauCe dobro avstrijsko misliti. Ue misli gosp. poslanee, da se ne uce velikonemSko misliti, potem ima prav, kajti uce se 1 e dobro aystrijsko misliti.
Dalje vidi prcCestiti gosnod poslanee nogotovost
prava v ju2nih de^elah v tem, tie bi se z dolo&bo pra-vosodnega mlnisterstva slovenieioa v uradu osobito pri sodnijskih uradlh Cuvala.
Jaz mislim drugaCe, da ima namrcfi izvedenjo jednakopravnosti slovenfiCino pri aodnljnb ravno ua-men, da prebivalstvo v njega pravnem «utu poralri, ne pa vzneniiri in vznemirjonje je v tem, da c. kr. nad-sodnijsko predsedstvo v Gradci izvedenje jednakoprav-nosti pri sodnijah naravnost izkljuCuje in zabranjuje, o cemer bodem So pozneje govoril.
Tudi vzgled, kateri je iiti gospod poslanee navel, da je v Mariboru pred veC let! slovunskih vlog pri tamoSnjej okrajnej sodnfjl kar de^evalo, okrajni sodnik pa da je tc stovenske vlogc vzprejetl hotel le pod uvetom, da so fate korektne in razumtjive, da je torej koncipijente in odvetnike pouCil, In da bi U dnij pozneje ne bi bilo nobene slovenske vloge veL* tudi ta vzgled mislim, mi je pri&tevati med bajku. To pa zopet na drugej strani kaLo, da fie so bill u2o pred leti v Mariboru okrajni sodnikl, ki so tako dobro umeli slovenftcino, da so v torn jeziku koncipijente in odvetnike pouccvall, da razvqj alovenftCliio no mora biti tako zaostal. kakor gospodje tako radi tide in da so tamosnji uradnlki slovenScmo zmo2nl. Da so pa v resnici nekaj caea sem pri sodnijah vlaga tako main slovenskih vlog, je vzroka temu iskati pri nad» sodnijskem ptedsedstvu v Gradci, katoro, kakor u2e omenjeuo, navzlic jasnemu zakonu in navzlic vsem pravosodnega ministerstva dolocbain, rajfii, mestu da bi izvajalo mmisterske dolocbe, sejim upira. Da slo-vcnScina no nastajc se le, kakor je isti preSestiti gospod poslanee trdil, dokazali so uze nafii slavisti, kateri uzivajo evropsko alavo, osobito preiiestiti 6\m go-spo ske zbomice dr. MikloSiC. Prosim, naj se le preberd njega piimerjajoCc jezikoslovne razprave in druga dela, prepri6aU se bostc, da je morda sloven- • Scma starejSa nego ncmSCina. (Glasan smell na levici; poslanoc dr. Voanjak: Istinal) Iaz nefieni re5i kakor gotSfiina, a starejSa kokor nemSCina, katera se ima prav za prav Gottschedu zahvaliti, da se je jav-no ^tvljeaje sploino upeljala. (Zbpeten smeh na leviei.)
Isti gospod poslanee je tudi nienil, da desnica te visoke zbomice zmerom ministre muCi, da bi od njih dobila Uoncesije. Nu, karse raene in mojih dru-gov tice, moramialibogl re5i, da Se nikakih koncesij od gospodov ministrov izsiliti nismo mogli. (Ziva ve-selost na levici.) A ob jednem moram izpove-dati, da nam Se nikdar ni priSlo na nm, da bi koncesij zahtevali. Kajti gospoda moja, vi sami ste priznali naSe pravo, vi ste brez naSe pomofci Clanu 19. oan. zak. dali nio6 za-kona in fte torej samo njega izvedenje zah-tevarao, ne zabtevamo nit druzega, nego, da se izvede pravo, katero ate sami priznali; koncesij ne zabtevamo od visoke vlade, marvec" le tocno izvedenje prava, katero nam pripada,kakor vsakemu drugemu naro-du v Avstriji. (Dobrol nadesmci.)"
Potem je govornik Se enkrat vlado zagovarjal protr dr. Schaupu gled6 nagospodarska njena prizadevanja. Ker je dr. Schanp po govornikovem mnenji ofiital, da se je dovolitev davka na petrolej stavila na pogoj o zmanjSanji kulturnih interesov, mu dr. T. odgovarja:
-On je skoro gotovo hotel pokazati na pred'.ogo, katero je vlada gosposkej zbornici predloiila glede nekaterih olajSav Solske dolinosti. Rekel sem u2e prej, da ste vi, gospoda moja, prav za prav princip jedna-kopravnosti vseh narodov v drzavi postevdi. U bi Dili imeli pri tem resno misel, izveli bi bill tudi takrat ta princip in ne bilo bi vain treba Skodovati Soli. Zakaj tega niate storili takrat, ko je bil cas, da se izvede potrebna jednakopravnost in da se ljudska Sola ohirani nedotaknena?
Jaz pa menim, da te olajSave, katere naCrt o spremenbi nekaterih paragrafov zakona ljudskih Sol namerava, nikakor ne bodo Skodovale kulturn:m in-., teresom. Zagotoviti vasmorem, gospoda moja, da sem se dosta bavil z ljudsko Solo in da se Se sedaj ba-vim. Mnogo sem obfieval z veSdimi Solaiki, kateri so priznavali, dajeuCiteliu najjudskej jednorazrednicx— kajti, Ce dollnostobiskavati Solo traje osem letj mi
I '*. mora otioke osuiih letuikov na jednorazredoej, nemo-•^ zno, da bi dosegel smoter ljudske Sole, ker ima ncen-*"* ce iz prevefi letuikov. Ni takolahko zauftteija, pou-cevati otioke iz osem razlifinib letuikov, ker ne do-staje easa, iu zagotavljati vas morem, da pri nas, da si je po aklepu dezelnega Selskega sveta Scstletaa dot-zaost Solo obiskavati upeljana, vender ni na zelo mnogib solah celdnevni, raarveC lo poludnevni pouk vpeljan, ker ucitelju ne dostaje casa.
Jaz niislim, Ce se menj vazni  zdanji  predmeti iz ljudske Sole izlocijo, iu ce se vpeljejo olajSave v
____   tem zmislu, da se ncenec lahko uze cez Stst let od-
pusti,  da se lehko bolje doseze smoter ljudske Sole in da se s ten ne dotakne kulturelno vpraSanje. ^________ (Koncc prib.)
Dopisi.
U Solkana, 20. lebr, Najvcfie vpraSanje je zdaj pri nas, koga vdobtmo za tupnika. NaSi stare-Sine so nienda bill le pri dveh gospodih kot depu-tacija, ter jim izrazili zeljo, naj bi m zupnikovuisluz-bo proaila. Pri prvein gospodu, katerega bi oui naj-bolj zeleli imeti za tupnika, jim je bilo odreceoo. Brugi gospod pa bi bil neki prosil za to raesto, tudi ko bi ne bili naSi moije Se posebe obrnili se do njcga. Razvidi se pa, da naSi obcinski ocetje ne po-zuaju prav takih gospodov, ki bi naSi fari ugajali; naSa fara potrebuje iupnika, ki se ne odlikuje samo po lastaostih za duhovno pastirstvo, ampak tudi po sposobnostih na druge strani. Pri nas je treba, da g. lupnik podpira tudi vse, kar je narodu v korist in blagor. Naj bi torej na doticnem mestu blagovolili iz-voliti za zupnika moia, ki bi deloval sebi in zupniji solkanski fast.
Zadnjo soboto se je plesna veselica naSe eitai-nice dobro obnesla; le skoda, da se je je udelelilo skoro vi«6 neudov, kot udov. Nekteri bi lahko udje postali iu nas podpirali. Saj je naSa citaluica ze veL-irat pokazala, kak ji je namen; ko bi nas bilo veL, bi citalnica toliko tzdatntse delovala z veselicami in drugimi poducnimi pogovori. Na noge solkanski mla-denifii I VpiSite se v Sitaloico, katera vam bo gotovo dosti dobnga sadu donaSala, Saj se ocitno vidi nw-locek pri niladeniSih in moich ki ze vefi casa v ci-talnico zabajajo, in onih, katerim je mar san* igra in pijancevanje. Ne zamudite toraj Iepe priliko, ki se vam ze vec" casa ponuja ter oklentte sc nasega narodnega doma, ki bo tudi vam v prid, kakor je nasernu Solkanu v cast.                              Rodoljub.
Iju^e, da nas zidovsko-nem§k: orgaui psujejo,  dokler
, so Sole v slovenskih krajih samo nemSke ali pa da se
; pcncmCujejo, dokler Se selo nemSki „schulvereiniB na
. naSe*) ueiteye vplivajo in jih — se ve da le izdajice
! naSega naroda — z denarjem podpirajo, dokler so u-
i radi  politi&ii  in soduijski  le nemSki v slovanskih
I krajih —. bo vselej neko tozeuje, da ne recem raz-
| burjenost v znotranji politiki.
I           V teb iu enacih mislih pridem do Komna. Ker
I mi je cas Se precej   naglo preSel,  pogledam na ko-
i menski zvonik na uro, da bi izvedel, koliko seni rabil
" od doma do tje.   A ta pogl^l je razzalil zelo  mojo
oko. Za Bogs, kaka ciffenica in kazalo! Kakor da bi
jo podgane oglodale — taka je, iu uisem mogcl raz-
lofiiti, koliko or je.   Bes tak eksemplar se ne dobi
tako kmalu v Avstriji.   Zapaziti sem tudi moral, da
je zvonik brez strelovorta,  dasiravno je moralo u^e
treSfiiti vanj, ker je pri v» hu na vo6 krajih poSkodo-
van, Visok stolp, viswka ccrkev in oboje na nojviSem
kraji komenskega povrSja — in brez strt?Iov<»da **)—-
to se mi je cudno zdelo^ — Ne dalec od cerkve, na
ccsti, ki vodi v Sclano, vtdim na biSi pribito tablo s
pSsco,  ki mcti proti vzbodti z napisom:   sSessana".
Strmo gledam in Ludim se cudneinu napisu. A ravno
na levi tega napisa smglediS,   dragi ditatelj, druzega
Se bolj Cudnega: wk. k. Postamt Ootncn".   To pa je
uie cez vso mero;   to ni italtjansku ir» tudi nemSko
ne _ to mora biti kineSko.   Moj Bog!  kaj  hofiete
imeti  bolj slovenskega,   kakor je staro.slovenska be-
seda nKcmena. A pojdinio napr^j proti Seiani.  Tarn
na voglu najdeS uze zopet drngo Cudno napisano ta-
blico: MVocigrat* (brl ko ne Volcjigrad), na razoih
razpotjib  nahajajo  se tako hulni napi^iv da Cloveka
mora v resnici srce zaboleti in si mislitt: tu ne 2iye
Slovenci.   Tako n. pr. najdeS:  Sutta (nam.  Sveto),
Tomasovica (TomaCevica), Kobileglava Koblaglava) itd.
Ne enega napisa ne najdeS korektnega in cisto sloven-
Na KraSU, dne 15. febr. (Vstaja. — Schulve-rein. — Komen. — Napisi.) Lep, topel, skoro bi rekel spomladansk dan me je izvabil, nekoliko na sprehod in da si ogledain Se del neznanega mi Krasa. Korakam tcraj od dolenjega kraja proti gorenjemu, in med potovaajem mislil sera na tu2oe dogodbe juzne naSe monarhije. Uboga slovanska raja! sem si mislii. Tezko je cakal ubogi Hercegovec in BoSnjak reSitve krutega turskega jarma. PriSel mu je vendar za^e-leni cas, in Avstrija vdobila je sveti ta reSilni poklic. Ni preteklo veliko mesecev, ko sta bili Bosnain Her-cegovina pod spretnim poveljniStvom fzm. Fnipovife-fim od Avstrijcev zasedeni. Filipovid je dobro vedel, v kakem elementu slovanska raja pod turSko vlado 2ivi, zato je tudi po zasedanji ten dveh pokrajin le polagoma in z najvecim politifinim dclovanjem Turka ukrotil in rajo reSil. On je dobro znal name:i oku-pacije imenovanih deiel: reSiti slovansko rajo krutega turSkega jarma. In ce bi bil on Se poveljnik v Sera-jevem, priSlo bi ne bilo skoro gotovo zdaj do preli-vanja krvi. A nastopii je drugi ^lahtnik njegovo me-sto, ki se je skazal v drugib krajih spretnega strategy in Se bolj diplomata; a slovanskega 2ivelja v teh krajih ni dobro pozual. Pod njt'govo vlado se je prevec Turku dovolilo, in raja je bila povsod Sc veduo zatirana. Turku 1[3 pridelkov odrajtovati, cesarski davki so tudi koj nastopili, in poslednjig Sekrvuida-vek — vojaStvo — 6esar Hercegovec in Bosnjak ni-kedar vajen ni bil — tega on po svojej misli pre-stajati ne more. Kar je tedaj diplomacija uze davno zakriyila, to da bi zdaj med koj poravnal, dvomim zeld in bojim se, da bo Se mnogo prelivanja krvi na jogu.
Uboga Avstrija, v sredi Evrope leze«a in toliko narodnostij obsegajoca, mora skoro zmerom na zunaj, Se boJj pa na znotraj boje imeti! A zadnjemu zno-tranjemu boju je najholj kriva neki supremacija ne-katerih njenih narodav cez druge. Avstrija ima vzvi-Sen poklic: narodoin pravico izkazovat» in prepustiti, da se vsak po svoje razvija in se do visoke omike dospenja. Braniti bi morala vsakemu narodu posebe nacijonalne ali uarodne interese, ga podpirati v vsa-kem obziru, (fa bi napredoval. Avstrija ni kakor druge drzave, katcre obsegojo pc eno narodnost in po najvec po dve ali tii gtranke; ne, Avstrija obsega vec narodov, in vsak teh ima tudi kake male stranke. Vein, da vsem ni mogoCe iahko nstrecl, avsajveciua prezirati se ue sine. A dokler Nemec, Madjar in Se <?eI0 Lab nad Slovauom gospo^uje? dokler se dovo-
KraSevei! saj vendar stc Slovenci, tedaj to, kar vam je dovoljeno iu tudi kar je neizogibno potrebno, vsaj to terjajte od vaSih oblastnij, da bode domace in korektno slovensko! Zdaj naj se cudi nek BoStjan v svojem huraorji v „S" z goiiSkimi napisi, te Se tu na tidera Krasu nemSke iu italijanske uahajamo. _____________                     A.
S Tominskega,  20. fob.  Da daja dopisnik s
Tominskega v 7. Stev. jSoce* g, notarju Ivan6i<S-u
cast in hvalo me veseli; da pa mene graja, kakor da
bi vec nemSki ko slovenski pisal, ni poSteno, in ima
drug pokrit namen. Dolznost mi je toraj to nekoliko
pojasniti. Kot uutnr uradujem od leta 1861. in po-
sebno od 25. julija  1371, odkar imamo vsem naro-
S dam vgodno notarsko postavo, za Slovence zmerom
; slovenski,  ie stranke izrekoma ne zahtevajo,  naj se
: uemScrai piSe,  kar se pa tako  redko  pripeti, da je
j od 100 pogodb komaj  edna nemSka. Prosoje zastran
I vpisov v zemljiSke knjige piSemo notarji in odvetni-
ki vsi v tistein jeziku,   v kterem so pisaue zemljiSke
knjige. iu mislim, da je to bolj varno za stranke, lo-
. zej za nas, ker imamo  v postav: dane izraze, kate-
rih se moiamo strogo drzati,  in  lozej  za knjizkega
; uradnika. Kar pa dela zadeva, ki jih kot sodniSki ko-
missar opravljam, sem v sluzbi c. k. soduije, in po-
; siu^evati se mi je tistega jezika, ki je za Toimnsko
sodnijo z  razpisom  visokega pravnega ministerstva
dat 13.   noveinbra 1852   St. 16882  kot uradni jezik
; odlofien.  To je pravilno.   Ako bi  pa stranke zelele,
; naj se piSe v kakcm sluCaji slovenski, sem vselej pri-
pravljen, posluziti jih v njih doraacem jeziku.
dr. Premustein.
Politidni pregled.
Cesar je potrdil postavo o hisnem davku. Mnogo, mnogo so se razgovarjali poslednje dni o budgetni debati v zboniici dr^. poslancev. 0 teh izjavah sc kaj priobcimo.
Cehi obhajajo zopet pomenljivo zmsgo. V Pragi je bila volitev enega drzavnega poslanca iz pemskega velikega posestva. Vsled kompro-misa bi bila morala nemSka ustavoverna stranka zdaj avtonomistom prepustiti to mesto 2e pred ] volitvijo. Ali zdruzena levica in njen nacelnik I Herbst se one pogodbe od 1. 1879 niso hoteli drzati, in so v clankih dokazavali. da jih tista pogodba nikakor ne vez>e. Ali pravica se je nad njimi maseevala. Zmagal je kandidat konser-vativne stranke ceskega velikega posestva,
*» Skusnjave so velike ravno na Krasn, zlasti ob ielez-nici, kjer bi uradniki zarad par otrok radi ljudske §ole po-nemcevali. Veudar pa z veseljom porocamo, da nam jo znano le par uciteljev, ki darove radi prejemljejo za nein§ko p,oda-Cevanje. TJCitelj divaaki n. pr. se je takim naraeram mozato in kot pravi narodnjak uprl. Slava takim uciteljem!       Ur.
**) Skoda, da niste popraSali natanuneje; morda imajo 8trelovod zo kupljeu, pa ga hrani kdo, da bi ga strela ue po-akodorala.   Vsaj tako se je ravnal iupan jsfcrske oboino, ka-
t.__   _ •_,».     .   "..._.     «  x:c                      *                  ......
kor 49 bilo poroCeno „SoCi".
Joie, atavoc.
knez Ferd. L o b k o v i c proti nchabrusovitf stranki kneza Karola Auersperga, Herbsta itd., in sicer z veeiiio 28 glasov. Take zmage se tudi Cehi niso nadjali. Ta zmaga je silno po-menljiva, ker kaze, da v bodocnosti bo konser-vativna stranka v veliktm posestvu vselej zma-gala in tako odposlala v drz. zbornico 23 poslancev, ki bodo vecmo odlofievali in torej des-nici trdno mesto zagotavljali. Zmaga ta je si -jajna, ker se je vrsila po posteni poti in ne kakor 1872, ko je „chabi*us" zmago pridobil ustavovercem, ki se morajo takega 5ina sramo-vati, ker jih bo v parlamentarni zgodovini,: ve6-no sramotil. Levidarji so pobiti vsled SeSke zmage in Cehe straSijo, 6eS, zdaj pridejo v roke fevdalcem.
Drz. posl. Fricdmann je umrl za osepnicami, Dr2. zbor je vfieraj  sprejel postavo o iz-rednem sodstvu v Dalmaciji,
Iz vstajniskih dezel se samo toliko ve, da Jovanovifi energicno in previdno postopa, in da nasa vojska nevarna uiesta zaseda. Kanjenih vo-jakov ni se mnogo; nekaj so jih pripeljali v Trst.
V  ogrskem drz. zboru se je razpravljalo, kako da se Siri agitacija obfiega schulvereina iz Berlina po Ogrskem. Tisza je rekel, da Ogri drugih narodnostij ne preganjajo, in. da so jim pravifini. Siovani na Ogrskem poznajo drugo pesem.
„N. f. P." pravi, da Nemci so politico nedolzni, in bi jih Ogri ne lmeli zatirati. Pad pa da so n, pr. Slovaki nevarni, kakor da bi bili panslavisti; ti le naj se zatirajo. Ravno tako Rumuni! Ali je na svetu najti ve&> perfidnost!
V  ogrskem drz. zboru se nahajajo vendar mozaki, ki kazejo na nevarnost, da se judje Si-rijo po Ogrskem, in da zarad judovskih last-nostij pobijajo naklepe za zakonsko postavo, ki bi wgajala judom na prvem mestu. Tisza je na to stran kaj ncokretno zagovarjal vladno stali-Me. Sicer pa tudi judovskl nasprotniki na Ogrskem premalo razlofiujejo kri in vero, kakor da bi se judje le po veri razlo6evali od drugih narodov.
Srbija je izgubila morda kakih 15 mil. frankov vsled poloma banke „Gen6rale union". Vlada ima zdaj toliko teze stanje, ker je imela ze prej mogo&io nasprotno stranko Ristiiievo. Vendar se vlada morda se obdrzi, ker bo prej ko ne ^Landerbauk" pomagala z denaqem, da se bodo zeleznice zidale.
Proti Rusiji imajo zdaj znani judovski 6a-sniki zopet mnogo opraviti. Rusija si je nakopala sovrastvo tega ^obeega mnenja", odkar se kaze oeitna agitacija proti judom. Pa tudi Anglezi imajo svoje muhe, in nasprotstvo v Aziji pre-na§ajo tudi proti evropski Rusiji. Svetujejo in zugajo Rusiji. da naj judov ne preganja. Visoka ruska gospa (soproga Novikova) jih je zavrnila, ces, da Anglezi tudi v Aziji in povsod tako po-stopajo, kjer se narodi nevarni zd6 njih politiki in kupciji.
Zadnji Cas se pa tudi avstrijski judje o-glasajo proti Rusiji, ces, da panslavizem zasaja tudi v nase cesarstvo, in da je veciuoma Rusija kriva vstaje v Dalmaciji in Hercegovini. Na to stran jim pa tudi Madjari pomagajo. 0 pansla-vizmu pa tudi zarad tega govore, ker se n. pr. avstrijskim nemskim nacijonalcem o6ita, da ne gledajo toliko za avstrijske, kolikor za nem§ko-nacijonalne interese. Da bi ljudstvo resnico pre-ziralo v tem pogledu, ga motijo s panzlaviz-inom. Zato so bili avstrijski prusaki in njih judovski pomagaci veseli, da jim je ruski general Skobelev dai kakor nalase priliko zato. Ta general, ki na svojo roko svoje nmeuje izraza, je rekel pred srbsko dijasko deputacijo v Parizu, da Nemci so Slovanom najhujM sovragi, in da z njimi bo se huda iu krvava vojska. On je gledal vpreteklost in bodofcnost, judovska nemSka glasila so pa krik zagnala, kakor da bi tudi ruska vlada ze zdaj napovedavala boj german-skemu svetu. Ali ruska vlada je modra, in je jasno povedala, da ona ni odgovorna za privatne izjave. Tako se krik poleze, nekaj pa le ostane, in avstrijski judje in prusaki bodo tudi v Av*
I
striji zasukavali stvar, , kakor ,da bi Taaffejeva vlada bila nevarna dr^avi, ker hoce pravicna biti.
Domade stvari.
Pastirski list, ki ga je kuez iu nadSkof go-riSki izdal, in ki si: je po vseh cerkvah prebrul, naz-nanja svojo nalogu s temi bosedami.  „Kfi' s<«m Vain, J preljubeztijivi,  v pastiihkem   listu  prefcklcga leta od I Jezusa Kristusa govoril,  ki je na§ Bog in uus Oil re- I §enik; hoeera letos o prildZnosti svetega Stiridesetdans-skega posta govoriti o  pobo^nosti do Marije Device, ki je njegova in tudi naSa mati".
Naslednik Dobrili v Trstu bi postal na§ rojak mons. dr. Zorn;korar iu vodja centr. semeuiSCa v Gorici, ee se obistini poroeJlo, katero je prinesel te did „Va-terlaud".
Taka novica bi gotovo razveselila vse Gori&ine in Trzafiane. Se bolje je pa zeleti, da es priljubljeni gospod za Gori&ko nadSkofijo ohrani.
V prestolni cerkvi bo imel ta post italijan-ske pridige c. o. Sigm. Leonard!, jezuit.
Gudna prikazen. Kakor smo ze omenjali, nahajamo zunaj nad velikira vhodom c, kr. poStno-telegrafskega urada v Gorici Se vedno le napis v dveb jezikih, na bi§i pa, v kateri je c. k, okrozna sodnija & c. kr. clr^avnim pravdni§tvom, sta pa dva uapisa v I nemskero, la&kem inslovenskem jeziku. Ta dva napisa sta bila enako poStno-telegrafskemu skoro v enem in istem Cetrtletji narejena, pa sta gledd na c-nakopravnont vendar tako razlifina od prvega, da si mora vsak bote ali nehote misiiti, da po§ta in tele-graf nista za Slovence.
Ni verjetno, da bi se napis c. k. poStno-tele-grafskega urada naslanjal na kak ukaz c. kr. po&tne direkcije v Trstu, ampak vzrok mora tiCati kje drugod!
TukajSnjemu poStno-telegrafskemu nacelniku bi prlvoScllf poduka od gospoda predsednika tukajSnji c. k. okrozni sodniji glede na enakopravnost, katero je na§ presvitli viadar milostno podeliti blagovolil tudi nam Siovencem.   Y.
Gorieke ditalnice poslednja puatna zabava v prostorni in lepi dvorani druStva „Concordia" sme se postavljati v eno vrato z ondmi ouienjenim velikim plesom. S tern je ogodna ra*/.sodba izvrSemi, in zdaj 2elimo, da se naSa eitalnica enako izvrsti z „b e s e-danii*, ki so se bile dalj casa skoro izbrisale iz pro-grama 6italni§kega delokroga.
Mrtud zadel je preSlo soboto v Gorici na tvgu sv. Antona zeno iz Bilj, ko je prodajala perutnino. PadSi, bila je reva takoj mrtva. Zapustila je vec" otrok.
Sola kmetijska slovenskega oddelka dobi vendar Se letos nova poslopja  na relativno  svojem vrtu | pri starem pokopaliScu   Enako se  poslopja  dozidajo ital. oddelku.
Oboje zidanje se odda po draLbi   10. marca t. I 1. v dez\ hi§i. Vadium zna§a 10 Op. Za slov. oddei je odlofien   znesek 33517.49 gld.,  za ital.  pa 10821.76 gold. —
LetoSnji Pust je bil privabil veliko gledalcev na naS Travnik.   KoCij je bilo pa le  malo  in §em I tudi ne veliko. GoriSka gospoda zahaja menda v Trst take dnove,  ker tam se  ka2e Se vedno ital. znafiaj J Pusta; vendar pa se krCi njegova mo6 tudi v tem j niestu.
Trgovci se v Gorici zdruSujejo za kupcljo raz-nega lesa; ti so vecroouia Lahi. Slovenci hodijo pa drugam kruha iskat, ker ne znajo zanj de|ati v do-movini. Pa saj jih nikdor ne poducl za domaca pod-jetja ; nikdor jim note snovati obclh domafcih zavo-dov za pomofil
Stari bankovci pridejo ob veljavo. Desetaki od 15. januvarja 1863 in p e t a k i od 7. julija 1866 se ne bodo ve6 sprejemali pri c. kr. denarnicah in davkarijak od 15. marca naprej. Kdor tak papirnati denar hraui, naj se podvi^e zamenjati ga, da ne bo prepozno.
Za trzasko razstavo se je oglasilo dosedaj 40 obrtnikov m poljedekev, ki imajo svoje domova-nje alt v Gorici ali na GoriSkem. VeCina teh je iz „dezelett ali gorigke niiine, na katero posaja dopis tri. Cittadino-a tudi — Cepovan. Cepovanci se vsled tega ne bodo ve6 bali bnega — so v „de2eli" doma 1 — Kupfiiiska in obit, zbomica v Gorici hoce zdru2i-ti v skupine ali vsaj v eno skupino po vec manjgih obrtnikov in poljedelcev, da se udelezijo tr2a§ke razstave.
Oporoka ^kofa Dobrile prifia o neizmerni ljubezni, v kateri je blagi pokojnik 2ivel za svoj u-bogi narod. Njegovi dohodki niso bili toliko veliki, ali z varcnostotjo in skromnim svojim zivljenjem si je prihranil za Suda velike zneske, in vse je posvetil v narodov blagor. Zapustil je vsoto veliko okoli 100.000 goldinarjev eamo za Stipeadije dijaSke,  katerib  bo
okoli sedemdeset po 80 do 100 gl. Od teh §ti-pendij, katere bo podeljeval trzaSki skof v sporazumu s kapitlejnom, ptipada 62 na ttitiko kopr^ko Skofijo. Prvo mesto iinajo dijaki, ki so rojeni v »>dnih okrajih Pazin, Buzet, Volosko in posebno Podgrad, ki je najbolj zapuS6<m okraj. Oporoko izvifiujfjn gg. dr. Ivan Sust (namestu uinrlega Mat. UjCiCi) lovransft' 2upnik And. Strk in P<jter Flega.
Gori&ke ditalnice poddruznica je iui> la na pustni ve6«r zopet piav iepo domaSo zabavo v go-stilni pri naSem rojaku Jozelnu.   Zabava se je vrSHa
js godbo petjem in plosom v olcp&mi sobi. Tako so hoteli na§i poddru^nidaiji vveseli dru2bi konfiati veseli pustni &w. S tem vi'fiurora, misliai, da je poddruini-ca kot taka koncala .svoje veselice, kajti zdaj so se to skoro vsi njerii udje vpirali v „Slovensko bralno in podporuo druStva", katero hoce skrbeti nojle samo za du&evne, ampak tudi, za materjaiue dobi^ke.  To
j novo druStvo bode imelo 5. marca svoj prvi obfini zbor. Bog daj sreeo !                                              X,    |
Iz Komna nam poro5ajo: 18. t m. osnavalaje tamoSnja inteligenca sijajen pies. G. B. Bobana bila je prav okusno opravljena. Po stenah olepsauih z ra-znovrstnimi podobami in z leplmi ogledali vilo se je Lez in fiez vefi vrst zelenega brsljaua, v katerega je bilo zasajeno ve6 slovenskih bander. A najlep&i vtia dclali ste podobi vratom na uasprotni strani. Viseli ste tamo podobi naSih presvitlih vladarjev. — Okoli polosmih zvefier bila je sobana lepo rasvitljena. Zbra-lo se je kmalu mnogo komtmske gospode, kateri mora se vstevati seveda obilo ne2nega spola. Zabava pri-Ccla se je z obedom, pri katerem nas je kratkocasil „CeSki sekstet". A okoli desetih pritel se je pies;
I plesalo se je uepreuehoma z mnogovrstnim pustnim
I not^evanjem. Zabava bila je jako givahna do ranega jutra. Drugi dan so pa napiavili izlet v Sveto (Suto),
I malo vasico blizn Komna, — Komenci znajo se res dobro zabavljati; tu ni pogreSati prijaznosti in vljud-
| uosti.
Iz Bohioja se porofia „Nov.u, da je fu2inska sirarska poddruznica 1. 1880. naredila lo 12.074 ki-logr. Nira proti 4830 kilogr. 1. 1879.  Za 1. 1881. ga
I bo zopet nekoliko manj, ker 2ivinoreja propada, to pa zato, ker jim Kranjska obrtnijska dru^ba paSnike
| vedno bolj kvti.
MSlovenski jez". Vlada je potrdila z odlokom dd. Trst, 9. t'ebruarija 1882 St, 1973il. pravlla wkat. polit. naroduega druStva Slovenski jez v Brdihtt. V osnovalnem odboru so do sedaj gg; Joaip Ko^lin, 2u-pan in posest. v Bdjani, Andrej tfnidarCiC, vikarij v Gmduem, Vincene Tomugnin, vikarij v Fajani, Anton ZniduiciC, zapau in posestnik v Vedrijanu, A. Bele*, ucitelj v Cerovem, Karol ErzetiC posest. v sv. Lov-reucu in g. Ant. Jakonfod, tajnik v Dolenji.
Z veseljem pozdravljamo novo dru§tvo, ki si je dalo, kakor ka2e ze ime, pomenljivo nalogo.   Naj se I mu posreCi, da uarodni duh v Brdih ozlvi in da za-res zajezi naglo potujCevauje na italijanski meji naSe dezele.
Trst in & njiui kupCijska zbomica tvL. vzameta 1 milijon gl. na posodo, da se napravijo poslopja, v katerih se hrani blago. To posojilo bo pristojbine prosto.
TrzaSka dltalnica si je izvolila v drugi vo-litvi za predsednika g. M. PoliL-a. Nova odboraika sta zdaj gg. dr. F. Mandig in dr. A. DukiC.
Tr^aSko veteransko druStvo sije sestavilo poseben oddelek, ki bo v pomo5 bolnim ali ranjenim vojakom, pripeljanim iz Dalmacije.
Skof Juri Strossmajer pri§el je bil obiskat svoje j sorodnike v Trst. Nacelnik generalnega §taba v Trstu ima za sopiogo njegovo necakinjo. Slovenska druStva, ! kateva so se mu bila §la poklonit, jejako ljubeznjivo sprejel.                                                                              \
Tujei v Ljubljani.   Nek Mondheim je vodja
nemSkega  gledi§ca v Ljubljani,  in glediSce ima naj
I vec" zasluzka od slovenskih obiskovalcev.   Kak5 hva-
le^ni so nem§ki igralci Siovencem, kaze izjava tamoS-
njega  re^iserja Linori-ja, Jd sc je tako izrazil: „Ich
komme auf den Ball der 6 ital- (Citalnica) Kalypso,
I wo die Weiber der Halle und des Naschmarkf.es den
I Ton angebenu. To so omikanci, ki skrunijo drustvo z
I uajintelegentni§mi udi ljuby. mesta! Vsled te sirovo-
I sti so sklenili mnogi rodoljubi v nem§ko glediSce ne
I vec zahajati iu s tem prihranjeni denar raj§i posvetiti
I nNar. domu*. V neinSke liste pa la^ejo zdaj, da SIo-
I venci na Kranjskem Nemce dra^ijo ali preganjajo, mo-
I dro pa molce o povodih,  zakaj nofiejo Slovenci za
I psovke tujeev podpirati.
RSlovenski Narodu iwa hude dneve; dr2. I pravnik ga shrani za lastoo berilo skoro vsak teden I po parkrat in to tudi zarad takih novic, katere pri-I naSajo drugi zmerni listi avstrijski.
I           DruStvo nNarodni douii" priredi letos v Lju-
1 bljani v „Zvezdiu javno tombolo in binkoStno nedeljo I veliko Ijudsko veselico. V ta namen 86 pomnoSi agl-
tacijski odsek z udi drugih ljubljanskih druStev, Isti odsek ima odboru preMiti tudi nadrt o izvrsitvi velike n a ro (In e lot erije.
Rodoljubi, ki nabirajo prostovoljne,, in sicer §e tako neznatne doneske za zidanje „Narod. doma", naj poSiljjiju, kar naberejo g. dr. Jos. Sta ret u, hisne-mu prwstnikunaMarije Terezijecestiv Ljubljani.
Na Triglavu bil je 15. t. m. nek g. SuSnik. Sivi ita§ orjak je bil s to priliko gotovo prvikrat in sicer brez nevarnosti obiskan v ziniskem casu.
Iz sez. okr. ima 81. N. od 16. t.m. daljSi dopis, v katerem se nahajajo tudi ti stavki. 0Panes Cujem od vseh strauij samo ^alostne glasove o ncmSkem u-rudrtvanji in dopisovanji g. (sc. okr.) glavarja pi. Holtuel-u; ^upanstva se piitoiujejo, da dobivajo od A <:. kr. okr. glavarStva aezaaskega malo ne le n era-$ke odloke na slovenske vlogel" —
Potem pa so boteli neki dopisniki novega glavarja hvaliti, in sicer ze prve tedne po njegovem prl-hodu, kakor da bi vesele skufinje imeli o njem iz ce-lega desetletja. Mi smo jim hvalisanje prestrigU; in kakor vidiino, na svojo zalost se nisrao varali!
nSlovenske Maticeu odbor je imel 18. t. m, svojo 53. sejo. ..Novice" bodo prinaSalo po njegovem I sklepu, kakor doslej, poroftite o MattBi. „Slovenika I sloviiica" in „Letopis« se dotisneta ie ta meaoc in potem se razpofiljeta udom za 1. 1881. „Letopis no bo imel Bleiweisove podobe, kor se ta pridene 2ivo-topisu BI., katerega Matica posebe izda, .Georaetrija" je odmenjena samo Solam. wSomatologijau, katere je prof. Erjavec oddelek ze odposlal, se pa razpoSlje U letos druStvenikom. Za 1. 1882. je odloCen wLotopis", katerega uredi predsednikov uaraeatnlk Qrasielli, ka-teremu naj seposiljajo kratki, pa krepki epiti. BSlo-veusko-italijanska alovnica" se izdapo Ma-tici, da pride samo na prodaj. Bazun „Zivotopisa Bleiweisovega" pridobiti se ima „Naulc o avstiijsko-ogrski drjavi, ki ga spisuje prof. Ian. Jesenko, in prof. Sukljo izdela slavnosten spis o zdruzenjl KranJBke z vlado Habsburlko. V odboru zi I Bleiwoisov spomenik so potrdijo izvoljenl gg. Grasselli. ItobiC, Klun, in odobrl nasvet, naj Matica daruje 200 gld. v ta namen. Glede na prenaredbe druStvonih pravil, glede na volitve, predlogo za prib. obCni zbor in glede na ponudbo „Narodiiega domatt izvoli se odsek# v katerem so gg. Svetec, Suklje, Pra-protnik. Ta odsek pripravi, kar je treba za obdil zbor, ki bo okoli konca aprila.
Belokranjske obfiine se oglasojo zaporedoma s proSujami na drzavui zbor, da bi se graska de2. nadsodnija premestila v Ljubljano.
^upani iz okraja celovSkega, dasi so na Celu slovenskim ali nemSko-slovenskim ob5inam, so 2c samo Velikonemci i 27 teh mo2 je vlozilo peticijo do ministerstva z namenon, da bi se interpelacija dr. Vo§njaka uniCila. Timodrijani priznavajo, da se od 1. razreda ljudske Sole naprej podu&ijejo slovenski otro-ci edino v nemSkem jeziku, in da tako podufovanje je dobro in potrebno, ker Slovenci koroSki kupcujejo samo z nemSkimi severnimi dezelami,
Tudi pravijo, da so zarad tega koroSki Slovenci bolj omikani nego drugi Slovenci, ki se ne ponemcu-jejoLe v 1. elementarnem razredu. „Windischa pa se nauCe koroSki Slovenci med seboj v vsakdanjem ob-ienji!
Kakor se vidi, svet ne pozna veSih modrijanov, kot so ti gupani, ki imajo ali popaSena slovenska ali
j pa celo* uemSka imena. Vsi dosedanji odgojevalci mla-dine niso  nifi nasproti takim pedagogoni!   Sicer pa
I vemo, da ti zupani imajo za brbtora svoje prijatelje nem§ke ali popa^ene krvi rencgatov, in da so jim ti visoko-nemsko, premodro proSnjo osnovali. Upamo pa, da so na Koro§kem §e druge slovenske obCine, ki bodo odobravale interpelacijo dr. VoSajakovo in da tako uni&jo z lastnimi pro§njami namere koroSkih pri-sta§ev zdru2ene dr^avnozborske levice 1 In naLi dr2. poslanci bodo visokonemSkim zupanom, ki hocojo Slovence zaetopati, tudi svojo odgovorili.
„Slovenskega Pravnika" 2 §tev. prinala med drugimi zaCetek razprave: nCrnagorska zakouodajstva8 (Spisal Aleks. Hudovernik) in srenjskim predstojni-kom namenjen poduk: aO prostovoljnih dra^bah pre-makljivcga blagaa. Kakor se vidi, list hoce ustrezati tudi nam, ki se nismo posebe prava uclli. Zato se I pridno nanj naro6ajmo.
Jan. Giontini-ta knjigarna v Ljubljani nam I jc poslala 4 knji^ice, v noviC na svitlo dane, in sicer j z naslovi: 1) Eno leto med Indijanci, 2) Crni bratje, I 3) Pod turSkim jarmora in 4) Zbirka ljubinskih in I 2enitovanjskih »pisem ».¦ Prve tri knjizlce obsegajo | po eno povest, katere vse je poslovenil F. H;,te po-I vesti z barvanimi podobami na zavitkih se prodajejo I po 20 kr. in s posto po 25 kr. Zbirka pisem, katero I je sestavil po raznih zgledih tudi F. H., stane pa s I poSto 35 kr. Ta zbirka ima tudi ve6 „pesem, ki uga-I jajo namenu, v naslovu izra'2enem, Knji^ice so v pre-1 prostem slogu, snovi primernem in naSemu ljudstvu prav umljivem jeziku pisane,  Naj seLe warljivo po,
4151
Na triaSM rasstavi bo zastopal, kakor je j iz progratirtim znano, poseben. oddelek kmelijstvo. Av-strijsko drustvo lesoih trgovcev je sfcknilo, nwslaviti raziro'latino in izdelke (orodja, posodo) iz lesa. Za razstavo raznega vim bo skrbrl poseben odbor ime-tijska druzbe aa Dunaji. Drug odbor delnje za raz-Stav6 mltkarstea in sirarsiva. Anstrijsko druStvo sa-djarjev, katerejnu je uacelnik grofll. Attems v Gradcu, razatavi mnogo sveiega, pa tudi konserviranega sadja.
Naflim Sivinorejeem naslednje pisemce: Pod nadpisom: „Jutrov« dezele in nase kinetijstvo* prinasa Dunajski kmetijski list do vseh zivinorejcev obrneno javao piano i. goap. c. kr." stotnika Himmel-na, ki je pri c. kr. polku bar. Weber tudi v Gorici nekaj let bival in ki je potem jatrovedrJeleobliodil; in ondi opazofane gospodarske — trgovinskc raiment mn kot avstrijskeran domoljubu podnjajo uavod, da pita tako — le:
„Slavno i?rcdniStvott! Popotovanje po Jutrowui, noter do kiujskega morja opazovati sem mogel po vseh trgih obSirno Indije, da so ondi zda veliko ma* ala (putra) porabi in da vse maslo prihaja v one krajc is? Svedye inDanskega; vkuhaoo zgosceno jnlcko, ka« terega se tudi ondi mnogo kupuje, pa iz Svajcerake-ga. Le v Bombay-u sem nasel zgosceno mleko iz gnspodarstva N. ces. Vis. nadvojvode Albrechta iz Aitenburga na Ogrskem. Zelo vazno se mi dozdeva, da nase avstrijske iivinorejce na te razmere opozo-rujem, Na3* planinike dezele so naj naravciSe pokrajin© za pridelovanje raleka in masla, katero bi prav mi, — kcr po Sueskera kmialn smo po naj krajsi hi-trt poti zvezani z or i en torn — morali v teh e'ezelah vvaimti, ne pa da tako imenitni tig prepuScamo od orionta innogo mnogo boU oddaljenim d^zelam se-verno — nemsktm, posebno Svediji iu Danskemn.
V lettt 1882 iroa biti v Tratu velika mednarod-na kniotijska, trgovinska razstava in prav ta razstava bi moralu na to delovati, da bi nase cesarstvo v tern volikanakem trga vse pokazatt zamoglo, kar zainorejo av&trijski kraefovalci prodajati konenmentom neizmer-nih pokrajin orientalnih.
Silne vazaosti bi bilo, da bi tudi mletni izdelU (mleko vkuharo in maslo) bili dobro zastopani v tej razstavi. Naj pripravnisa oblika za fino surovo maslo (puter) bi bila skatljica iz kositarja, katera bi imela v sebi po 5 kilo putra. Seveda treba paziti na to, da je rea cisto, izvrstno blago, kakorSno pa bi nam sigarno pridobilo mnogo orientalnih kupcev.
Da so zaCeli nasi avstrijaki merodajni vladni krogi vcudarle enkrat oziiati se na oricntaine dezele, kder oi se mnogo naiih prodoktov toliko iz obitnije kolikor tudi iz kmetijstva kaj lehko specati zamoglo, to naj tudi avstrijske iivinorejce prbbudi, da si pri-borijo prvenstvo zavvazevanjc svojih mlecnih pridel-kov v orientalnih dezelah yLc kot skoro najbltfnji so-Bfcdi teh pokrajin itd.u
Tern besedam veleCast. gosp. stotnika Himmelna pristayljam le ie poseben goiak poziv do na§ih To-minskih Zivinorejcev, ki so v prvi vrsti sosedje bli-znjeinu Trsiu, kder se zbira razno blago, da potem po morji jadra v daljoje.orijentalne dezeie. Zgledno izdelano surovo maslo (Taifelbutter), kakoiSno izde-loyati je utll drustveni sirarski ucitelj g. Hiz, iu isti-nito tudi izdoloval, (posebno 6. veleposcstnik g. Ig. KovaCiC pri Sv. Luciji tudi sedaj §e prav fino maslo razposilja) se lehko po 1 f. 10 kr. in bn po vec 1 kilo prodaja, in ce tudi vsi priLno izdelovati fino maslo, nikar ne obnpati in ugovarjati, da bo potem cena zelo padla. Saj ga one dezele veliko potrebujejo in ravnalo se le bo, da spodrimeno oddaljene severo — nem§ke 2ivinorejce od te kup&je, ki imajo mnogo vec stroskov za transport blaga ze do Trsta. Da pa se zamore posebno po Tominskcm pridelovati jako oku-sen puter, to je jasno, ker kaj sladko je ondotno se-no, in dobrota putra je popolnoma odvisna od dobro-tesena, katero vzivajo krave. Saj celo mesarji Trza-Ski obrajtajo teleta iz Tominskcga iu to z vso pravi-co. Najfineji je puter v mescu maji in juniji, to pa. ker takrat so trate v pulnem pvetji. Vsi predpogoji 8e nahajajo za izdelavo zlahnega putra, nikar ne pie-zirajmo enakih prilik, in zato iskreno 2elim, da se poprimete, Tomiuski zivincrejci, uninrga maslarstva, 8 katenm si zamorete osiguriti stalne in Iepe do-bodke.                                             PovSe v „G. L.tt
Listnica ured. Sestavek „Iz gor. okol.u pride kot „Po-sl ano" prih. na vrsto. Ve5 dopisor se je raoralo danes odloziti.
Zalivala.
Vs«ra tpminskim rodoljubom, znancem, prija-teljem iu uraduikom, ki so v petek 17. t. m. raojega nepozabijivega sina ANTONA — v tako obilnem §te-vilu spremili ie pogrebu, izrekam v imenu moje dru> ziue uajpresicnejo zahvalo in ga ptiporoaam v pobozni 8pomin.
V Tominu, 19. frbr. 1882.
ANTON TUZULIN, trgovec.
Javna zahvala.
Vsem §krbinskira obfiinarjem, koji se pierano urarli heer! FRANCI PIPAN due 21. t. m. v tolikem stcvilu skazali zadnjo fiastt kakor tudi uCitelju mla-dini, domafiim dekletom, katere so polofile krasne veu-ee ua rakvo, izreka priporodujoe jo v pobolni spomin najgorkei^o z;»hv<ik> podptsani s tagujoSo dnizino.
Skrbina, 23. febroarija 1882.
JOZE PIPAN, 2upan.
Atzgerdorfsko cesirsko biserno pseno (jeL-men) ima ie povsod predobro ime kot zdrav in iz-vrsten zivez; iz trga napravljena slinasta juha je naj~ boljega okusa in kaj dobra in zdrava za z>lodec in spodnji del telesa, kedar se kdo prebladi in oslabi, kar so imenitni zdravniki pripoznali.
Sa§ cesarski biserni jefrnen se dobiva na pro-daj samo v kartonih po 500 grainov, z zgornjim "'ar-stvenim znamenjem, in steer pri zdoljiijih firmali
K. k. pr. Atzgersdorfer Roilgerstenfabrik.
Biiuler Hirsehfeld & Comp. in Wien.
Zulogi v Gorici: JoM Bresausig, Mit. Cusmin, Jak. Mari/za, Pom. Natdini, Jan. Persa._________
Bergerjevo medicinsko
M1L0 IZ SMOLE (THEERSEIFE).
PriporojSeno po medic, strokovnjakih, rabi se skoro v vseh evropskih dr^avah s sijajnim vspehom proti
vsakovrstui nedistosti na polti, sosebr.'O proti kronicnira in luskinaatim lisajem, lira-stam, nalezljivim hrastam, proti rudeLemu no.sn. oze-bljimi, potenju nog, pibljaju na glavi in bradi. — Berlierjevo milo iz smole ima 40% smole iz lesa, iu se bistvuno razloCuje od vseli drugih smol, ki se prddajajo. - - Da se. prckanjanju izogneS, zahtevaj doloduo Bergerjevo milo iz smole in gh»j ua znani zavitek. V dolgili in Iittclih poltuih boleznili rabi se z vspehom na mestu miia iz smole Bergerjevo med snioliiato-zvepleno milo; kdor bi hotel fmeti rajSi to, naj zabtfvo odino Bergerjevo smolnato zvepleno milo, ker zunanja ponarejanja so brezvspeSni izdelki. — Kot neostro milo iz sniole za odstranjehje ne-distostij ua polti, zoper hsasta na polti tii glavi otrok, kakor kot neprekosljivo kosmetsko milo za vmivanje iii kopanje zx vsakdauje rabo rabi:
ki ima 35°/0 gliceriue in je fino perfumano.
Cena sa \mi mfo vrsta 33 h- % brosuro ml-
Glavui razpoiiljavec: lekarnar O.Hell v Opavui Glavna zaloga za Gorico pri gg.  Iekasnarj. F. Cristofoietti (Zanetti) in A. Fianzoni.
No veje sodbe zdrav, veljakov o
Mi-Joži« grabi studencu
FRANZ JOSEF'
BITTEJRQXJEllEr
najuspesnejsi grenki vodi: Prof. dr. Biesiadecki, Lemberg. rurfr°ai.*
iclni zdraratTani referent. Cdinjo, ije se je Ie malo vzame, di» gre gotoro od cloToka pa bsez bolecin; pri da^li rabi ne zsubi moui in ne zadrzuje prebafljanlit. V Lv»vtt 3. nov. 18T9.
ProtV dr. C. pi. iSrann-Fernwald, Dunaji
Prav mnokrat sem te nie prepriJal o zuanem nagtem in zanes-diyem ueinku te grenhe rode; zato priporoeam najtopieje to vodo boluim goapem  Dunaj 1S79._______________
Dr.   Emilli    RO«»   Tr|dSnt:2draTni«hiTodJa.VodaFraac M*L.   CillllllJ   ftUS<l.     JozefoTega  gr.nkega   stadenea ra-eivilni   bolniicnfci kaze svojo mofi tudi
jLo pa jo jemljcS T8a^an, ti poraaja najbolje proti CroniSnemu zeiodcnemu In crevobnemu kataru in ozdratri za doleo Lass brez nepriJetno»ti tudi najlibkejsega bolnika.                        B
jrjTridentu, 27. marca 1881.
_                         JozefoTcga  grenkega   stadenea ._
b.Ia so jc z najboljgim  vspehom  ˇ. tukajlnji   eirilni   bolnlicnici kot oistilni pomocek, ker ima o*u» prijetf        •  •         •        ...
»r° ie po malem jemljeS.
Dr. Kleiuwachter prof, klinike za 2en-ske 'bolezni v Insbrucku. ^SSS &» uJ-
pliTajoea, ne d* bi imela Jak drugi nepryetni uSluek kakor druge grenke Tode za to zasluzi, da se r krogu kolegor in obcinstT* iror-fco priporoca.______                                                                           °
C. kr. obcua bolnica, Duuaj. L*% v°L
scbe.ja Bl*ri zeiodeSnem in crevesnem kataru, habit zaprtii br'eztec-fcostl, krrencm zgoJJenji, hemorldah, jeternih bolestih in zenskih boiezniii so »e dosegli izvratni uspehi." 1878.
_         Glavna zaloga za Gorico in dezeio samo pri (i. CBWl'OFO-
LETT! r iekaruiei „pri crnem medvedu" ua Travniku, kamor naj se poiiljajo naroebe za re«e mnoziee. Uobira se tudi v Seppeahofcr-jcvi drogerijj unstran ikofljo.                                                 *
Le enkrat
se ponuja  tako dobra prilika,   da se more izvrstna ura ?.a polovieo cone knpiti.
Velika
Razprodaja.
Po vaoj Evropi  naatale politiSne razmere  se tudi
Svioe niso ognole i zato se je mnogo  delalcer izselilo,
vsled Cesar ae ru§i,jo tudi fabriko.   Tako je i prva naj-
znameniteja urarnica, katero mi zastopamo, zdaj znprta
i nam poverjena razprodaja njenih izdelkov. Tako imo-
novanc Washine^on fcepne ure so najboljSe urfr na sre-
ta, izvanredno krasno   vzrezljane i vezene i po  umeri-
kauskem sestavu napravljene.
Vae ure so na sekunde repasirane i mi dajemo po-
roatvo za vsako uro n'« 5 M.
Za dokaz ootovega porostva i stroge solidnostl se
a tern jav.io obvezujemo, da hoSemo vsako uro, ki n! pel
volji, na, J vieti i lamenjatl.
lOuti ^epnih remontotr ur, navijajo se brez kljuiSa, » Btnlnim zaklopceiii, izvanrodno toi5no na sekunde re-gulirano, razen toga po novem na6inu elektrogalvani* §ki pozlaceno, z vorizico, modaljonom ltd. poprej gld, 25, zdnj enft lo po 10 gld. 25 kr.
1000 kraanih «r na kotvo iz srobro-nikla, na 15 rubi* nih, z emajtiraniin kazalom, za sekunde, kristalnim ploSuatim steklom, poprej gl. 21, zdaj ena le gl, 7.25, vse na sekunde repaairane.
1000 ur na vreteno, z izrezanim zaklopcem iz srebro-nikla, kristalnim ploSnatim steklom na 8 rubinih, nnj* natanjeni^e repast rane, z verizico, modaljonom i za» metnim etuisom, poprej gl. 15, zdaj ena le gld. 5.60.
1000 ur na kotvo, iz distega 13 lotnega srebra, po o. k. puncovnem uredu pregledane, na 15 rubinih, razen te* ga elektricno pozlafiene, najnatanjcniSe regulirano. Te ure so poprej stale 27 gl., zdaj pa stoje le gl. 18.40,
1000 Washington rewontoir zepnih ur iz pravega J 8 1, teSkega srebra, po e, k. puncovnem uredd pregledane. PoroStvo se daje, da so najtofiniSe na sekunde ropasi-rnrie, notranja sestava je iz nikla i teh ur ni treba ni« koli popravljati. Taka ura je veljala poprej gld. 85, zdaj pa se dobiva za neverjemo ceno 16 gl, Razen toga se dobiva z ure vred zastonj verizioa, medaljon, e-tut iz zameta i kljuc.
1000 pravih sslatih ur za gospe, na 10 rubinih, prej 40 gld., zdaj 20 gld.
luOti reraontoir ur iz pravega zlata za gospode ali gospe, prej 100 gl., zdaj 40 gld.
650 ur za zid z najlepSim emajliranim okvlrom in bit-nim Wadivom, poprej 6 gl. 75 kr.
650 ur budilnic z udarcem, ki prav dobro tolce, naj. natanjfiniSe rogiilirnne, tudi pripravno za mizne pisnee; poprej 12 gld., zdaj lo 4 gld. SO It v.
660 ur z nikalom v najlopSo izdelauej visokej gdtiSltoj oiriarici, navijnjo se vsanih 8 dni, uajtooniso na cas ro-gulirane, izvanredno lope i krasno. — Ker ima taka ura go po 10 letih dvojno vrednost, no imela bi se v nobenej hiSi pogre^ati, posebno kerje taka res krasota sobi. Take ure so poprej ve'jale po Zi gld., zda]J pa iz'emno le 15 gld. 75 kr.
Kedar se narofiujejo ure z Jiihalom, treba Je prllozitl za* gotovSSino.
Napis:
Razprodaja ur urarnio© i»li. Fromme
Wien, Roihenthuumatrasse 9, parterre.
Francttsko turn nolio
(Eau de vie de France) Franzbranntwein mit Sdh
napravil pod nadzorstvom po izvirnem predpisu
iznajdnika Viljema Lee-ja
G. €IIBSTOFOE,ETTI.
To zdravilo, katero semja:', napravil, pomaga br2, prej kot katero drugo, proti zunanjemu in notranjomu vuetju, o-peklinam in speklinam, proti novim napadom, neduhi, rakom, dristi, uatoku krvi v glavo za obvarovanje zobov, proti otiski, dissenteriji, bolefiinam, na obrazu, v usesih, v glavi, zkti iili mrzlici, ozebkom, putiki, neprebavnoati, bolecinain na> jetrih^ ua oceh, za9tarelim ranam, vpL6enju oanemu in musicnemu skrnjaku, kurdeja, zovam in omotici.
Veliko sprieval iraamo, ki potrjujejo moc tega izvrstne-ga zdravila.
V 70. letu svoje starosti sem si popolnem ozdravil prate na rokah s francoskim 2ganjem in sol jo.
G. Senitsky. c. k. finanSui komisar 1. r.
Z Vasim francoskim zganjem s soljo sent dosegel najboljSe vspehe, za katere se Vam neskocno zahvaljujem
Alojz Klobufiar, iSupnik in dekan t pokoji.
Prodaja se v izvimih boteljkah po 40 kr. samo pri G. Cristofoletti-ji, lekarju in e. k. dvornem priskrbniku v Gorici na Travniku 14. pri Skofiji.
228/E
Oznanilo.
Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta), vstanovljene po grofu Thurnu, v Gorici naziianja, da bode dne 13. marca 1882 zafiela javna dra2ba(kant) nereSenih zastav IV. 6etrt leta 1880 t. j. tistih, ki so bile zastavljeuc meseca okto-bra, uovembra in decembra 1880.
Ravnatelj: Lovisoni.