ZdravEiihi o& iisfanofifil Govoril sem z gospodom, iki je ljubimkoval s Ivomunizmom. Menila sva se <> gospodarskih razmerah slovenskega kmeta in o načinu, kako naj bi se mu pomagalo. In ušla mu je iz ust beseda kolektivizacija. S tem je hotel reči, naj se naredijo pri nas skupna kmečka posestva kot na Ruskem in kriza bo rešena. Na to sem rekel: Le pojdite na kmete in začnite o tem govoriti. Boste že videli, kaj vam bodo kmetje povedali. Ali je kaj govoril kje, mi ni znano. Slepota! Kolektivizacija v Rusiji ni zboljšala gospodarskega položaja. Kolike so bile pa pri tem žrtve! Kmetje so se uklonili le živinski sili judovskega marksizma. Zdravnik dr. R. Trušnovič je vse to sam videl in piše o prvih dneh kolektivizacije (R. golos štev. 197 str. 3) takole: » Prve dni kolektivizacije smo opazili silni naval bolnifcov. v bolnišnice. Medicina je stala naenkrat med dvema ognjema. Na eni strani je iskalo ljudstvo pomoči zaradi olajšanja svoje usode, na drugi strani &o zahtevale oblasti trdo in neusmiljeno ravnanje. "jn-\jem bolnikov pri naših zdravnikih se je povišal od zakonitih 40 oseb v teku 5 in pol ure na 80, 100 in 120. Ljudje so se z vsemi močmi trudili dobiti potrdilo o bolezni, da bi opravičili svoje neželjenje zapi sat.i se v kolhoze ali pa, da bi jim ne bilo treba iti nk kolhozno delo. Prav posebno so želeli dobiti potrdilo o invalidnosti. Pri^-11 so ljudje, iki so imeli pa 20 let ikilo, a so jo trpeli, zdaj pa so jih kolhozi prisilili, da so prišli na operacijo.« In dalje piše *r. Trušnovič (R. golos šte.-. 198 str. 2): »Leta 1932 je pokazala statistika, da je mnogo ljudi umrlo, ker niso prišli o p:- .<- času v bolnišnico, ali sploh riiso prišli. Skoraj vsak bolnik iz daljnih krajev se je pritoževal nad nečlv, /eškiom ^avmnjem načelnikov. Načelniki kolhozov niso hoteli dati konj za prevoz bolnikov v bolnišnice. »Pusti, naj izdihne, fconj ne dam«, so govorili. Posebno mi je ostal v spominu 201e.ni '"i^čki p^adenič, 'ki je pet dni ležal doma z okuženo rano. Ko so ga pripeljali v bolnišnico, &o mu morali odrezati nogo. O, kako je on prosil predsednika kolhoza, a konj ni hotel dati. Zdravniki so večkrat govorili o tem in pošiljali resolucije oblasti, a vse z ničnim uspehom. Predsedniki kolhozov so mi govorili: »Veste, g. doktor, mi postajamo vprav zveri. Vsak dan prihaja fc nam nekaj načelnikov in vsak izmed njih grozi: Če ne izpolniš načrta, te oddamo sodišču! Vsak dan prejemamo pisma, ukaze in naredbe, in sicer vse z grožnjami. Pomislite, vse se ikonča z grožnjo: Za neizpolnjenje l.ačrta te oddamo st_dišč u, očitajo vse mogoče, izključiti nas hočejo iz stranke. Eden se je pa določno izrazil: Ne maramo bolnikov, načrt se mora izpolniti, ali pa naj gre duša ven! Tako smo postali iz napol-zveri prave zveri . . .« Nazadnje so sovjeti pritisnili zdravnike v boj proti ikulakom (večjim kmetom). Rekli so: Vi zdravniki ste nevtralni. Vi pomagate kulakom baš tako kot delavcem in kolhoznikom. Očitali so zdravnikom, da se ne morejo osvo- boditi »buržujsldh« predsodkov in so jim dali nalog, tako postopati, da bo tudi pri zdravniški pomoči kulak ču¦til, da je sovražnik oblasti. Tako so sovje i pri ustanovitvi ikolhozov vpregli tudi zdravnike v svoj voz. Postreči so morali v prvi vrsti tistim, kateri so bili oblasti po volji, kulakom in drugim pa samo na pol in 9 slabejšimi zdravili. To je poročilo od zdravniške strani. Koliko stotisoč rnskih kmetov in družin pa je moralo iti na sever in v Sibirijo na prisilno delo, ker se niso hoteli vpisati v kolhoze?! Kubanski kazaki so radi tega skoraj izgini_i! Toliko žrtev so požrli kolhozi, kljub temu pa manjka v Rusiji kruha. Po najnovejših poročilih se ljudje pred pekarnami še vedno nastavljajo v vrste. Kolhozi ne uspevajo. Na zadnjem kongresu kolektivnili gospodarstev je izjavil komisar Takovljev, da pri kolhozih primanjkuje strokovnih kmetov, da ljudje ne poznajo odgovornosti ter discipline. Če sovjetski poglavar to že sam priznava, mora biti res žalostno. Zdaj naj pa še kdo misli na kolhoze med — <lovenskimi kmeti! A.