Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna Številka 1 rtic
Svm Ciril in M&tod
Danes praznujejo vsi slovanski narodi svoj skupni praznik, ki je pos\ečn spominu velikih apostolov sv. bratov Cirila in Metoda. Praznik obeh apostolov je pri nas proglašen za državni praznik, ki naj bi bil zunanji odraz onega, kar fruitijo na ta dan vsi slovanski narodi.
Sveta brata bi mogla prav nam Slovanom zaklicali z besedami sv. Pavla: „Rodila sva vas po evangeliju Jezusa Kristusa". Deloma sta učvrstila, deloma pa spreobrnila h krščanski veri Ruse, Cehe, Poljake, Bolgare, Slovence, Hrvate in Srbe. Postavila sta prva temelje slovanski pros\eti, ker sta izumila slovanske pis-menke in prevedla na slovanski jezik sv. pismo. Dejstvo je torej, da se moramo slovanskima apostoloma zahvaliti, da s'rio že v 9. stoletju stopili v krog omikanih evropskih narodov. Pa" pež Leon XIII. je s posebno okrožnico >dre-dil, da se spomin slovanskih apostolov slavi po \sem katoliškem svetu. Tako ne častimo samo Slovani, ampak vsi katoličani širom sveta spomin na ta dva velika božja služabnika.
Pred 1077 leti sta se podala dva skromna brata iz ugledne in plemenite hiše v Sdunu, Konstantin in Metod po imenu, med poganske Slovane z namenom, da bi med njimi oznanjala blagovest krščanske ^ere. Čakalo ju je težko delo. Ker Slovani niso imeli še svojih lastnih pismenk, sta morala oba brata najprej sestaviti slovanske pismenke in nato prevedla na stnroslovenski jezik razne bogoshižne knjige med njimJ tudi sv. pismo. Tako pripra\lje-na sta odšla med poganske Slovane ter sta z apostolsko vnemo začela širiti Kristusovo ve" ro med našimi slovanskimi pradedi.
Preživeti pa sta m»rala velike preizkušnje, kajti nemška duhovščina je z mržnjo in zavistjo gledala na sijajne uspehe, ki sta jih imelu oba sveta brata. Zato sta morala oba preživeti veliko grenkih ur, denuncirali so ju v Rimu, morala sta se zagovarjati, toda vse, kar sta morala pretrpeti, ni omajalo njune gorečnosti. Se z večjo vnemo sta se vrnila nazaj med Slovane in širila Kristusovo besedo. Na drugi poti v Riiii pa je Konstantin obolel, stopil v samostan in tam dobil ime Ciril, toda kmalu je umrl.. Njegov brat Metod se je moral sam vrniti med svoje zveste brate na Moravsko. Postal je nadškof in zopet se je začelo preganjanje, bil je celo za dve leti vržen v ječo. Šele papež Janez VII. ga je re-rešil. Metod je s sveto potrpežljivostjo in z velikim pogumom prenašal vse krivice in preizkušnje. Ko je prišel iz ječe, je z neumorno delavnostjo nadaljeval svoje apostolsko delo med Slovani. Svojega delovanja ni omejil le na svojo škofijo, ampak je ustanovil še nove škofijske stolice na Češkem, v Galiciji, na Polj • skem in v Rusiji.
Izmučeno od naporov, pa je tudi Metodovo telo začelo slabeti in 1'. 885. je izdihnil svojo svetniško dušo. Oba brata Ciril in Metod pa sta bila kmalu proglašena za svetnika.
Vsi omikani nurodi se spominjajo svojih velikanov. Tudi mi smo dolžni častiti in slaviti spomin n,ačih prosvetiteljev, našlih apostolov sv. bratov Cirila in Metoda. Ta dan se spominjajo obeh bratov vsi Slovani. Njun spomin ni le pri katoličanih, ampak tudi pri pravoslavnih bratih Rusih, Bolgarih in Srbih, ki so se sicer odvojili od katoliške cerkve, vendar pa jih druži z nami skupna vez. Na praznik sv. bratov čutimo prav posebno ono skupnost velike slovanske družine in dal Bog, da bi se pod zaščito naših skupnih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda istokrvni bratje, vsi Slovani, našli tudi v isti cerkvi in pod istim pastirjem. Prosili pa bomo Boga tudi za tiste brate, ki jim ni dano, da bi mogli počastiti spomin sv. bratov na ta način, kot je to mogoče svobodnim narodom. cern-
Dr. Anton Korošec -
prosvetni minister
Pred tednom dni je bila v naši vladi izvršena majhna izprememba. Namesto prejšnjega ministra g. Bože Maksimoviča je bil imenovan za prosvetnega ministra naš slovenski voditelj g. dr. Anton Korošec. Po prevzemu novega resora v vladi je novi prosvetni minister pred številnimi časnikarji podal zelo pomembno in progra-matično izjavo o njegovih pogledih na pro-sveto v naši državi. Njegova beseda pa je tehtna toliko bolj, ker naš voditelj spregovori le v najnujnejših trenutkih. Ta navidez mala sprememba v vladi pa nosi v sebi velike posledice. Ponovno je vstopil v vlado kot aktivni minister naš preizkušeni slovenski voditelj g. dr. Anton Korošec, kar bo nedvomno imelo gotove politične posledice na vodstvo in gledanje državnih poslov. Politično stran tega dogodka so nekateri časopisi že poudarili, soglašajoč
v tem, da je udeležba g. dr. Korošca v vladi garancija za izvajanje sporazuma.
Še veliko bolj važna pa je naloga novega ministra kot je v svojem poročilu sam izjavil, v pogledu reformiranja in izboljšanja naših prosvetnih razmer. Kdor ima količkaj vpogleda v prosvetno politiko naše države, bo vedel, da se ta politika in z njo zvezane reforme ni vodila po načelih moderne, po strokovnjakih preizkušene ljudske in šolske prosvete, marveč da se je naša prosveta, ki bi kot svetinja morala uživati vso imuniteto, izrabljala največkrat v nečedne strankarske namene. Tisti minister, ki je vnesel v našo prosvetno politiko svoj politični sistem — in tega ministra, ki je sedaj že mrtev, bodo uganili čitatelji sami — je napravil nad našo prosveto največji greh. Ta greh se maščuje nad vso našo šolsko in šoli že odraslo mladino in izbrisan bo takrat, ko bo zra-stla nova generacija vzgojena v novem duhu.
Pri nas n. pr. se je šolska reforma izvedla čez noč, v Nemčiji pa so pedagogi
— in nemško natančnost dobro poznamo
— deset let preizkušali novi šolski načrt, predno so ga uzakonili. Sodelovanje strokovnjakov in objektivno stališče do vzgoje naroda in mladine — to je prvi motiv, ki mora voditi prosvetnega ministra. Od tega principa ne sme napraviti niti koraka vstran.
Nič manj važno načelo v prosvetni politiki pa predstavlja duh, ki preveva šolske zakone in uredbe, ki obem .j inspirira šolnike in vzgojitelje od ministra pa do zadnjega učitelja v gorski vasi.
Videli smo zadnje čase na zelo drastičnih primerih, kako propadajo narodi in države, ker je jedro naroda, mladina bila vzgojena v napačnem duhu, v duhu uživanja in kor i stol j u bja, medtem ko so bile zavržene vse stare državljanske kreposti, smisel za žrtve in zatajevanje in doprinos za domovino. Res je, da smejo državljani zahtevati od države gotove pravice, zato pa se jim nalagajo tudi primerne dolžnosti. Izpolnjevati vestno te dolžnosti se pravi zvesto služiti narodu in domovini.
V Evropi nastaja nov svet, nov duh se poraja. Tudi mi se moramo prilagoditi v neki meri dogodkom okrog nas. Tem bliskovito porajajočim se dogodkom in duhovnim reformam pa bomo kos le, če reformiramo najprej sebe, če reformiramo družbo, zlasti pa če uvedemo v vzgojo mladine in s tem posredno v vzgojo naroda nov duh. Naši prosveti moramo postaviti resnično prave in trajne temelje razvoja, ki odgovarjajo duhu naše preteklosti, naše tradicije, naše kulturne samo-niklosti, da bomo izoblikovali vse tiste komponente, ki tvorijo pojem in obseg besede: kulturen narod.
Naš novi prosvetni minister g. dr. Anton Korošec nam je s svojimi državniškimi izkušnjami, s svojo razgledanostjo, s svojo odločnostjo porok, da bo naša prosveta krenila na nova pota. To si je vsa leta želol vsak, komur je blagor domovine in države pri srcu. Da se bo ta prosveta zopet približala našemu ljudstvu, njegovi nepotvorjeni duši in mentaliteti.
Prosveti ni samo mesta v šoli in za katedrom, ampak more imeti blagodejen vpliv na najrazličnejše panoge našega javnega življenja. Lahko vpliva na politično in gospodarsko moralo naroda, lahko vzgaja državljanske čednosti in kreposti, vzbuja ljubezen do domovine in lastnega naroda, — vse do najvišjih vrhov državne uprave in celo zunanje politike labko segajo njena pota. Zato trenutno se niti ne moremo prav preoceniti velikega dogodka v naši prosvetni politiki, ko je vzel njeno vodstvo v svoje roke naš slovenski voditelj in eden naših prvih in najmodrejših politikov in državnikov g. dr. Anton Korošec, v katerega uspeh in delo verujemo neomajno in izražamo svojo skromno željo, naj bi njegovo delo rodilo čim več uspehov za naš slovenski narod in za vso našo državo!
Kdor zida hišo
mu zasteklim hišo po konkurenčnih cenah. — Pri plačilu šip v naprej še po stari ceni
Ze gnan je na Kofcah
V nedeljo 30. junija je bilo na Kofcah že-gnanje, katerega se je udeležila velika množica planincev. Sv. maša je bila tudi na praznik sv. Petra in Pavla. Daroval jo je tržiški kaplan čg. Vinko Zaletel, na dan žegnanja pa je maševal kaplan čg. Jože Snoj. Planinski dom na Kofcah je bil popolnoma zaseden in vsi planinci so bili dobro razpoloženi. Tudi zgornji dom, gostilna g. Primožiča je bila dobro zasedena in mežnar kapelice sv. Janeza Krstnika, Fronc se je v svoji planšarski koči gotovo s postrežbo dobro postavil, posebno s svojimi priznanimi maslenimi žganci. Lani ob 30 letnici njegovega pl'anšarstva na Kofcah so mu v bKžimi postavili spomenik, na katerem je tudi napisano, da je on nadelal lepo turi-stovsko pot na Veliki vrh grebena Košute, za kar so mu planinci hvaležni!
Ničesar čudnega ni, če lepe Kofce tudi drugod uživajo velik sloves, saj so bili gori tudi že Zagrebčani, člani HPD. V domu na Kofcah so zlasti ta dva praznika imeli pohie roke dela s svojo izvrstno postrežbo, taka oskrbnica v kuhinji, oskrbnik, natakarica Pepca in tudi no" j sač Matiiče se je pridno obračal.
Ne samo poleti, ampak tudi v smučarski sezoni so Kofce dobro obiskane in v režiji Doma je smučarska šola zalo poceni, vodi jo pa učitelj JZSZ. Na razpolago so smučarjem krasni tereni na Košuti. Kofce so pa tudi res lahko dostopne, saj je bilo na zadnjem žegnanju tudi mnogo starejših ljudi. Dostop na Kofce je mogoč od različnih strani, tudi preko drugih' planin. Do sv. Ane se lahko pripelješ z vozilom in jo mimo Matizavca mahneš r kraljestvo Košute. Iz Tržiča pa greš mimo Pirmanc in Zavišnika, skozi Dolino od Ukca čez Kal, ali skozi lepi Puterhof. Vse turistovsiie poti so označene do Bleda in doline Kokre na zemljevidu Karavank, ki ga je izdala podružnica SPD v Tržiču. Pri njej se zemljevid lahko kupi po zelo nizki ceni. Za gostilničarje pa so zelo primerni veliki stenski zemljevidi Karavank in je le želeti, da si ga vsi nabavijo. Ti zemljevidi so tudi primerni za šole za pouk kraje-znanstfva. Ljudska šola v Križalh je naročila 4 komade tega zemljevida. Poti na Kofce tedaj ne moreš zgrešiti
Kofce pa so tudi izhodišče na Košuto, odkoder je krasen razgled po vsej Gorenjski med Julijskimi in Kamniškimi Alpami in ostalega Posavja. Lepo se vidita tudi Blejsko in Vrbsko jezero. Ko se z vrhov Košute vrneš utrujen, toda dobro razpoložen, se na Kofcah odpočiješ in vrneš duševno in telsno ves prerojen. Dom na Kofcah nudi tudi nečlanom iste ugodnosti pri pensionu, če bivajo najmanj 7 dni. kot članom in članicam SPD. Kot vidimo iz našega opisa, so Kofce prijetna turistična in tud letoviščarska točka.
F. Hlebš stekiama Kranj
Sv. birma končana
Birmanei v kraajaki deheniji
V drugi polovici mesca junija se je v kranjski dekaniji vršila sv. birma še v naslednjih župnijah :
17. /6. Gorice 65 birmancev;
18. /6. Trstenik 71
19. /6. Preddvor 202
20. /6. Kokra 67
21. /6. Jezersko 80
2S./6. Cerklje na Gor. 561 24..6. Smlednik 285
25. /6. Trboje 82
26. /6. Velesovo 108
27. /6. Št. Urška gora 59 29./6. Zapoge
30/6. Šenčur S tem je birma za nekaj let v kranjski dekaniji zopet završena.
STRAN 2
v.ORKMJECe
Naše občine
GoBpodarako-progvetno in dru&tveno življenje v obi. Predoslje
Občine so osnovi.e edinvce državne organizacije. Dobro organizirane in smotreno vodene občine, v katerih pride najbolje do izraza nepotvorjena ljudska volja, ko si izbira svojega župana in obč. svetovalce, so tudi jamstvo za soliden temelj države. V občinah se ureja-. jo najmanjši interesi posameznika, kot celote, zato se v njih delovanju zrcali udejstvovanje občanov v vseh podrobnostih. Občine so go-< spodarsko-palitično    občestvo in
združba, kjer se v prvi instanci urejajo odnosi občanov med seboj.
Odkar vodijo naše občine možje postavljeni in izvoljeni po svobodni ljudski volji — in ne morda uzurpator ji, kot za časa JNS režimov — je v naših občinah opaziti vedno večji napredek na gospodarskem in vseh področjih, kajti ljudje radi doprinašujo žrtve, ker vedo, <Ja jim bodo le v korist in napredek.
Zato bomo v rubriki ,.Naše občine" prinesli več opisov naših podeželskih občin ter gospodarskega in kuUurnogu življenja v ,ii i. Pozivamo tudi druge sotrudnikc, da prispevajo tozadevne opise i', članke. Začenjamo pa z obč/no Predos-I je. Uredništvo.
Občina Predoslje p sedanjem obsegu je oživela I. 19M> z dekretom tedanjega notranjega ministra dr. Antona Korošca. Pred tem je obstojala občina Predoslje s sedežem na Priinskovem in skupno z vasmi, ki so bile pozneje priključene Kranju. Junija mesca 1. 1936 sta biia izdana dva dekreta. Z enim se je ukinila prejšnja občina Predoslje in pre-tmeno alu v Primskovo, z drugim pa se je u-stanovila sedanja občina Predoslje, ki obsega vasi: Britof, Orehovije, Predoslje, Suha, Ko-krica, Ilovku, Ml. ka, Bobovk, Tatine in Sra-kovlje. V tej občini so se vršile 1. 1936 oktobra mesca kot drugje občinske volitve, pri katerih je bil izvoljen za župana ugledni tovarnar in posestnik g. Zabret Ivan. Ta je vodil županstvo vse do letošnje spomladi, ko je postal župan prejšnji podpredsednik občine, mladi, agilni organizator kine« kih vrst g. Ivan Ovsenik, posestnik v Predosljah. Z razpisom ministrstva za notranje zadeve z dne 9. nov. 1936 pa je bila okrnjena primskov.ska občina spojena z mestom Kranjem in sicer so bile inkorporirane vasi: Rupa. Primskovo, Gorenje, Klane, Huje in Ćirčiče.
V zgodovino predaške občine pa spada tudi poiueml>en dogodek da je nekdanjo graščino baronov Zoisov kupil pred par leti Nj. Vis. knez-namestnik Pavel ter tu uredil svojo poletno rezidenco, svoj poletni dvorec, kamor rad prihaja na oddih in na lov. Brdo v tem svojstvu je videlo zelo visoke osebe, evropske vladarje in različne diplomate. Marsikatera poteza evropske politike, zlasti pa balkanske se je tu porodila in zasnovala Zato pa so predaški občani zelo ponosni, da imajo v svoji  sredi  večkrat na leto   visokega gosta
kneza-namestnika, včasih pa obiščeta Brdo tudi Nj. Vel. kralj Peter in Nj. Vel. kroljica Marija.
lako je dosegla samostojnost sedanja pre-daška občina, ki je sicer znatno manjša od prejšnje, kljub temu pa je življenja popolnoma zmožna, kar dokazujejo najbolj dela in dejanja sama. Vaš urednik se je oglasil pri županu g. Ovseniku, ki je podal pregled nameravanih del in načrtov, kot navajamo v naslednjem. Iz vsega poročila se vidi, da je gospodarsko, kulturno in društveno življenje v predaški občini in fari zelo razgibano in da je delo te razmeroma male občine naravnost vzorno in naj siuži kot vzgled tudi drugmi občinam. Pričujoči opis naj da pobudo, da bodo 'udi drugi občinski možje z večjim pogumom reševali občinske potrebe, da bodo spoznali, da je z dobro voljo marsikaj dosegljivega.
Občinska tehnica.
Občinska tehtnica je želja predaških vušča-nov in občanov sploh že več desetletij. Do uresničenja pa ni nikdar prišlo. Bodisi ni bilo denarja, ali pa ni bilo primernega prostora, čitateljem ..Gorenjca" ne samo v Predosljih, aiu' pak še mnogim drugim bo pa znano, da je đo neduvnega časa tik ob cesti Kokrica—Predoslje stal gasilski dom, katerega je nedavno podrl vihar. Na tistem prostoru graditi kako hi-I šico, ni logoče. ker je parcela premajhna, pa I tudi celotna slika bi bila pokvarjena. Zato bodo sedaj tam postavili tehnico, vendar na zelo posrečen način. Tehnica sama bo itak v zemlji, aparat za merjenje bo pa skrit v nekakem spomeniku iz kamenja. To bo majhen griček, nanj bodo vodile stopnice in tudi vrh bo imel lep zaključek. Ker je za to rešitev in porabo prostora ter zn napravo tehtnice napravil arhitekt zelo posrečen načrt, lahko verujemo, da bo stvar ugodno uspela. Tehnica bo občanom v korist, vsa naprava pa bo vasi v okras ker bo tam nastal majhen, o lepo urejen trg. Ni izključeno, da postavljen na ta prostor ev-baristični križ, ki se sedaj nahaja pred cerkvijo.
Vodovod Predoslje - Suha.
Enkrat so Predašljani ž? zamudili priliko, da bi imeli v vasi in v hišah vodovod. To je bilo pred cca 30 leti, ko so napeljavali vodovod skozi Britof. O usodi vodovoda v Predosljah sta odločevala takrat dva obč. odborniku, od katerih je eden imel nov vodnjak, kapnico. drugi pa nove „gare" za vožnjo vode h potoka Ker ta dva nista torej vode potrebovala, je še drugim nista privoščila. Sicer pa je bil podoben odpor proti vodovodu y tistih časih tudi po vseh vaseh. Marsikje je zmagala trmoglavost in ne zdrava pamet.
Sedaj pa, ko gre glavni lam položeni cevovod iz Preddvora tik mimo Predoselj v Kranj in ko je stranski odcep iz Britofa že speljan skozi Predoslje na Brdo, kjer ga pa sedaj ne potrebujejo več. bi bil res greh, če bi Predašljani še nadalje ostali brez dobre vode in vodovoda. Izvedeli smo, da je akcija ta vodovod v polnem teku. Gradbeno ministrstvo je formalno že odobrilo načrte, z gradnjo bo pa začelo mesca septembra, ko bo izvršena in odo-
brena licitacija. Odcepi po vasi in napeljava v hiše bo vzeta iz cevovoda, ki gre iz Britofa na Brdo. Ta cevovod je bil priključen na kranjski stari vodovod, ko je knez-namesinik Pavel kupil brdsko graščino, sedaj pa imu Brdo direktni priključek na preddvorski vodo vini.
Proračun za napeljavo vodovoda po Predosljah in Suhi znaša din 430.000.—, stroške hišne napeljave pa seveda nosijo hišni lastniki sami. Denar je baje že nakazan. Ker pa tu vo" dovod Predoslje — Suha spada v okvir celotnega vodovodnega omrežja, piispevajo k vsej napeljavi vse prizadete očiue Kranj, Predoslje, Preddvor, Šenčur, Stražišče in Stara Loka, tako da odpade na predaško občino celokupni pri spevek din 162000.— . Kajti kot je doslej pre. daška občina prispevala k stroškom zajetja in k napeljavi v drugih občinah, bodo sedaj te občine prispevale k stroškom vodovoda v Predosljih, Predaška občina je v la namen že zbrala znesek din 60 000.—, ostalih din 100.000 pa bo najela pri Hranilnici dravske banovine, kateri znesek bo odplačala V 5 letih. Da si zagotovi kritje tega dolga, bo občina pobirala od vsake hi'še, ki bo napeljala vodovod, takso in sicer letos po 250.— din, no novem letu pa din 600.—. Primanjkljnl pa se bo kri! potom davščin. Tako si bo vsak, ki bo hotel kadar koli v bodoče imeti vodovod, moral že vnaprej kupiti to pravico. Deset hiš v vasi pa vodovod /e ima. Tako bo izpolnjena dolgoletna želja Prednšl janov po zdravi pilni vodi in danes vodovod nima nobenega nasprotnika več.
K temu poročilu naj še pripomnimo, da je vodovod letos spomladi Že bil napeljan z od repom cd glavnega cevovoda iz Ilovke po vasi Ilbvki, na Kokrici. na Mlaki in \ Bobovku. Edinole vasi Tatine in Srakovlje bosta v predniki občini še (vstali brez vodovoda.
Novo šolsko poslopje. Zaradi pomanjkanje prostorov bo treba V d.>-glednem času misliti na zidavo novega šolskega poslopja. Kako primanjkuje prostorov, kaže dejstvo, da sta dva razreda nastanjena v drugih prostorih. Šolski sklad znaša sedaj o-krog din 90.000.—, v čemer je všteta tudi vrednost njive, katero občina, oziroma šolski svet poseduje. Vendar še ni določeno, uli se bo nova šola zgradila na tem ali na kakem drugem prostoru Tudi* še ni določeno — kajti načrtov za novo šolo še ni — ali bo stara šola ostala za stanovanjsko hišo učiteljstva, ali kako se bo porabila. Eno je pa že danes gotovo, da se bo potrebni denar za gradnjo šole prihranilo iz rednih proračunov ter se občanov zato ne bo nič obremenilo. O šolskem poslopju se je že govorilo, ko je še obstojala prejšnja predaška občina, zato bo tudi to vprašanje treba prav kmalu rešiti. Vendar pa je zaenkrat prvo vprašanje: napeljava vodovoda.
Cestte.
Okolnosti, da se v predaški o!>čini nahaja dvor Brdo, se je treba zahvaliti, da bo imela ta podeželska občina vkralkem več asfaltiranih cest. To pa so seveda samo glavne prometne žile. Za druge mora skrbeti občina sama. Na »em mestu naj omenimo, da je banovina /gradila z odcepom od ceste Kokrica — Predoslje novo cesto, ki nad Bobovkom pelje čez travnike in skozi gozd na Mlako in se priključi na cesto Kranj — Golnik. Ta zvezna cesta je zlasti velikega pomena za lokalni promet ker na ta način odpade vožnja skozi Kokrico
in se ob tej cesti nahaja precej travnikov in gozdov. Banovina bo to ee=>to izročila v upravo predaški občini.
V načrtu je tudi cesta Predoslje — Kranj,
Ta cesta bližnjica skozi gozd mimo posestnika Vočana sicer že obstoja, vendar ima občina načrt to cesto izboljšati na ta način, da bi se predvsem odpravile sedanje strmine. Tako bi se znižala prva strmina koncem gozda, še bolj .strma pa je cesta nasproti Vočanovega poslopja. Tu bi se nova cesta prestavila v breg za sedanjo potjo in bi se lahko bolj zložno speljala navzdol. Posestnik Kokalj p. d. Vočan je pripravljen odstopiti potreben svet, ker bi mu na ta načrn pripadel svet. kjer teče sedanja pot. Ta cesta bi bila potem sposobna za lažji vozni promet, predvsem pa bi bila to prijetna pešpot za kolesarje in za nedeljske izletnike, ki se hočejo izogniti glavnim cestam in ki bodo obiskovali lepo vas Predoslje. Zato pa naj bi ta poprava ceste zanimala tudi kranjsko občino, ker bo to za Kranjčane lepa izletna pot skozi Struhečo dolino in mimo novega kopališča ter skozi Malo Rupo; Predoslj. p,t prijetna izletna točka. Prav bi bilo, da se tudi kranjska občina zanima za popravilo te ceste.
V tej zvezi bo pa treba tudi rešiti vprašanje popravila Vičanovega mostu čez Rupušo. Ta most se bo kmalu sam podrl. Treba bi bilo napraviti most vsaj na betonskih podstavkih in za kaka J m dvignit; ker ga drugače vodno preplavi vida. C v hi se dvignil most, bi se pa tudi na obeli straneh mislilo cesti in zlasti na kranjski odpravila strmina pred znamenjem. Na žalost pa sedaj ta zadeva popolnoma počiva. Predaška občina bo pri popravilu m »stu sodelovala, vendar spada most bolj v območje kranjske kot predaške občine.
Za boljšo zvezo bi bila zelo potrebna cesta, ki bi vodila nad Brdom skozi goad na Tati-j nec. Tudi ta cesta je v načrtu. Dalje je važ-I no omeniti, da se namerova na Kokrici odpraviti oster in popolnoma nepregleden ovinek pri Čolnarjevi hiši. Nova cesta -e bo speljala pred Čolnarjevo hišo proti Boštjanu, tako da bo ovinek neznaten in pa popolnoma pregleden. Nadalje se bo v Britofu napravila večja kana« lizneija. ki je potrebna za odvajanje odvisne vodo. pred katero trpe posestniki pod državno cesto, s katere ob nalivih prihaja ogromna količina vode. Na Suhi se namerava regulirati tok Belce, ki teče skozi vas. S to regulacijo bo vas mnogo pridobila na lepoti, poleg tega pa bo v glavnem odpravljena nevarnost poplav po vasi.
Gospodarske organizacije.
Predoslje pa so tudi sedež raznih gospodarskih organizacij, ki vse marljivo delujejo- Tako naj v prvi vrsti omenimo mlekarsko zadm-go, ki prav dobro uspeva, čeprav dela samostojno brez zveze z drugimi tovrstnimi obrati. Med drugim zalaga s svojimi izdelki tudi dvor Brdo. Potem deluje tu podružnica Kmečke zveze, živinorejska zadruga, gasilci, ki se postavljajo z lepim gasilskim domom, v katerem je ttldl občinska pisarna in druge stanovske organizacije.
Društveno življenje. Društveno življenje v Predosljih je osredotočeno v Prosvetnem domu. Ta dom postaja za vse organizacije premajhen, zato se prav resno in odločno misli na razširitev v najbližjem času. Prosvetno delo, katero vršijo: Prosvetno
Ivan Omau: 4
SIROTA MARTA
(Dalje)
Marta se je precej opogumnila in te modre oči so sijale od sreče in radosti, ker se je tako imenitna gospa kar preprosto Ul prijateljsko pogovarjala z njo. ..Dobro bi bilo, če bi včasih šla malo naokoli," ji je svetovala gospa in njen pogled je zude' ob palico. Marta je to opazila in je trdo prijela za palico kot bi jo hotela skuti. Malo nerodno ji je bilo vsled tega in rdečica ji je delinila v lice.
..Saj počasi pomalem poskušam. Okoli hiše grem, včasih še ob travniku do meje, kjer cve te trn. Tega nalomim, da je še v sobi mod stenami mulo pomladi. Še po cesti se malo spustim, pa se bojim voz. Oče pravijo, du ue smem kam na sredo cesto, da se mi kaj ne pripeti. Le prav ob strani, grem, pa knj mi pomaga, ko ..."
Marti so stopile solze v oči1 in umolknilu je. Zavest, da je priklenjena in da je mlada, jo je tisto uro bridko zadela. Sklonila se je globoko in se podprla s palico. \ ihtenju se je tresla in vse telo jo drhtelo, ker je mnogo trpela.
„Pu bi moglu k nam? Bi hotela?" je gospa tolažila. »Takole vsak dan opoldne, ,|a bi malo pomagal« v kuhinji. Ne boš dosti delala, samo pomagala bi kaj. No. Marta. Ali boš? Saj ni daleč. In ob strani ceste bi hodila. Saj se skoraj vidi tu doli do nas. Le oni hrasti so vrne«, drugače bi od tu videla. Ne bo predaleč,  če  boš hotelu."
Marto je bilo sram, ker je še ihtela. Dvig-
nila je svoje mlade in objokane oči, pa je le šepnila: ,.Bi!" Mnogo želje je bilo v tem odgovora.
..Več ti bo povedal Jernej, ko bo prišel domov. Potem boš lahko prišla, kadar boš mogla in hotela. Zbogom, Mar'a!" Gospa ji je -tisnila roko.
..Hvala gospa. Zbogom!"
Ves dan je bila Marta zbegano in razburjena  od   nenadnega srečanja.
Okoren smehljaj jo zopet ležal Jerneja o-krog usten, ko je zapustil pod večer Vrbuiko-vo hišo in se podal proti domu. Marta (iu je čakala na klopi s posebno mislijo in željo.
Niti spregovoriti ni mogel on prvi, ker je /o silila vanj s kopico vprašanj: ..Ali je kaj novega danes? In gospa, ali je knj naročila? Kaj je rekla? Povej, govori!"
„Da, da. Dosti je novega. Vsak dan prinese knj: ta je prinesel res veliko," je umirjeno, s potrebnim uvodom začel Jernej
..Danes je gospa zopet govorila o teb: in končno pristavila, da je hudo biti priklenjen takole na ped zemlje «n na tej zemlji zakopavati svojo mladost. Če bo zmogla, prihaja luhko Marta vsak dan k nam, kadar ji bolna noga ne bo branila, je rekla gospa. 2e jutri lahko in potem vsak dan, ker boš vedno dobrodošla. Kaj Marta, to je res lepa novica? Si vesela, boš mogla?"  je popraševnl Jernej.
»Bom, bom. Sumo če bodo oče pustili,- je boječe vzdihnilu Marta.
..Brez skrbi," je tolažil brat, ..govoril bom z njimi. Saj veš, da ti oče privoščijo vse. kar je tebi v dobro."
Tako je bila zmenjeno in Jernej jo uspel.
Se oče  Mihael  je oživel   in vesel prebudil
drugo jutro Marto. ..Ta revica, bo vsaj malo veselja tižilii. Saj je tako bridka ta njena mladost. Bog se je usmili, te naše Marte," je go-del oče s trpko bolečino v sebi. Bolelo ga je znova in znova, da je najmlajši otrok ob tla vržen in se tam premetava vse dolgo dni'.
Niti v velikih praznikih ni bilo Marti bolj slovesno pri srcu ko ta dan. še sestra Lucija ji je stregla in ji pomagala v vsem lase ji je spletla v dve dolgi kiti, ki sta prosto viseli po hrbtu. In tako zgivduj, prezgodaj je bila pripravljena za pot.
Marta, ta mladost onemogla: kdo bi ji zameril,  da  želi v življenje  in v njegov val, kjer je dosti smeha in tegobe, dosti pesmi in joka. Snj tam živijo vsi ljudje in hudo je gledati vse ob strani  in   biti izločen    iz tega teka. Kdo bi zameril Marti, potisnjeni ob zid, du bi vsuj malo cvetja ruda na svoji poti. 8e proti jutru se ji je v pol snu sanjalo, dn sedi na gugujroeem  se  stolu  za bogato obloženo mizo.  Na njej so rdeči nageljni, da kar bodejo  s  svojo lepoto v oči.  Gospa,  du dobra Vrbnikova gospa, se prijazno smehlja, ji nudi vse, knr hoč" in jo z belimi rokami boža po laseh. Potem še cvetja, vsaj en cvet, rdeč nageljnov cvet, naj vzame za slovo. ?.e stega roko, že se to lepote željno Martino srce smeh-Ijo Mečem u   cvetu, ki Nako   opojno, opojno dehti, ko se nenadoma nagne stol, ta gugajoči stol   in Marta   padu nazaj, pada,  pada... V spanju zaječi in tedaj jo pokliče oče.
Utrujena se je Marta prebudila, a v pričakovanju pozabi na sanje in hiti, da no bi česa zamudila.
Potem je šla na klopcQ sedet, ker je bilo še prezgodaj. O, pa danes je vse nekako dru-
gačno, vsuj tako se ji zdi. Saj se cvetje kar smehlja in trave tam na livadah se pr klanjajo prav njej. Sončni žarki pa se ji z vsem spoštovanjem bližnjo in jo prav nežno božajo. Še gozdovi tam za polji ji hočejo razkazati svoje skrivnosti. ..Malo je takQ lepih dni še bilo," je s smehom hotela povedati Marta vsakomur, ki ji je prikimal v pozdrav. Končno se je odpravila.
..Kar pozvoni pri glavnih vratih," ji jo še rekla sestra Lucija, ko je vzela Marta palico in stopila čez. prag« Bela cesga dej vodila k Vrbnikovim Mnogo, mnogo želja, njenih dobrih tovarišic, je ležalo na tej cesti, veliko hrepenenja  je položila Marta tja.
A danes je bil slovesen dan. Poplačana je bila zu vse tiste trpeče ure, ko so drugi otroci tekali po stezah in se smejali, ona pa je bila priklenjena v izbi, sama, ponižana in osumljena ko nihče.
Dosti ozkih steza je peljalo v svet, le ena je bila široku, bela cesta, ki je vodilu k Vrbnikovim, njej namenjena, dana ji v plačilo za vse odvzeto. Marta je to čutita im zelo jo je dvignila ta misel.
Šla je ob strani ceste in zdelo se ji je, da se vsak ozira za njo. No, pa se je res marsikomu to čudno zdelo. „Kam bi neki šla danes Marta tako ponosno?" so se spraševali.
Saj bi govorila in povedala Ijudeiu, če bi jo vprašali. Tako pa bi malo čudno zgicdnlo, da bi jim pruvila kur suma od sebe; a rada, zelo rndu. bi jim povedala. Ko je prišla do konca gubrove mejo, kj se je vlekla ob cesti, se je ozrla nazaj. Smehljale so se njene sinje oči. Tam pod srednjim oknom je pcoižno čepeli ki ipca. njena velika prijateljica.
»GORENJEC« ~
STRAN ?
Drobne norice % Jesenic
Sejm bil je živ ... je rekel pesnik, toda ne o letošnjem Petrovem sejmu na Savi. Vreme bi še kar šlo. Sicer ni bilo po Petrovo vroče, kakor nekdaj, da so pri Markotiju stočili na tu dan nad 60 sodčkov piva, toda deževalo tudi ni. Blaga še ni toliko manjkalo, le pruvih kupcev ni bilo. Nekdaj si se komaj prerinil na primer po 10. maši skozi stojnice, dočim letos nisi ob nikogar zadel, če si le količkaj pazil. Mnogo je kriva tovarna. Tam so namreč tudi na ta dan delali: Nekaj verjetno tudi splošen svetovni vojni položaj. Kakor neka negotovost se prijema ljudi. Tolažimo se da bo Že bolje...
Vajeniške kolonije. Z dopisom z dne 27. juni je osrednje Društvo za varstvo delavske mladine v Ljubljani sporočilo, da let is ne more dati običajne podpore za kolonije, vsaj za naše ne. Vodstvo kolonije na Jesenicah bo skušalo drugod dobiti podpore. Od uspeha teh prošenj je odvisno, ali Ivi leni kaj ali ne. Bomo pravočasno objavili.
Na Petrovo so nam Jeseničanke pripenjale na prsi cvetje. Seveda smo se morali za vsak pušeljc odkupiti. ?.r več let prireja na ta dan Vincencijeva konferenca cvetlični dan v korist jeseniških siromakov. Letos je nenavadno dobro uspel. Ob sklepu so prodajalke naštele nič manj kot 2320 diiarjev! So nobenkrut toliko. Pa so bila tudi dekleta kot se šika: z veselo vljudnostjo so vsakega ustavile in tako ljubeznivo ponudile cvetje, da ni mogel nihče odkloniti. Skupine so se kosale, katera bo več nabrala. Doricn in Tinka sta odneslj zmago: nabrali sta največ 672 dinarjev; skupina najmlajših (Elza, Cvetka in Sonja), morda tudi najživahnejših. je takoj na drugem mestu z vsoto 520 dinarjev, skupina za Mu rov o (Cirila in Fani) se je odrezala s 453 dinarji. V*e so
se vsakemu darovalcu sproti zahvalile. Mi še enkrat povzamemo in se zahvalimo javno vsem darovalcem. Najbolj hvaležni jim bodo siromaki. Posebna pohvala in zahvala pa gre pridnim dekletom, ki so se tako veselo žrtvovale in nosile težo prireditve. Bog povrni!
Zlet na Dovje je napravil minuli teden otroški vrtec iz Krekovega domu. Vozili so se kakor veliki: z vlakom. Mali vedo hudo veliko povedati, kako prijetno je bilo. — Miudci fantovskega odseka sc bili pa s kolesi v Bohinju. Sedaj se pripravljajo na enak zlet na Jezersko.
Cesta v Plavški Rovi. Člani občinske uprave s0 prod kratkim pri g. banu intervenirali za pospeš-tev del za to cesto. Od banske uprave namreč predolgo ni bilo podrobnih načrtov in razpisa licitacije. Zvedeli so, da je vet- inženirjev, ki so delali te načrte, bilo vpoklicanih k vojakom. O ban je dni gradbenemu oddelku nalog, naj pospeši priprave.
Skrčenje s'leviln razredov -e obetu na naši ljudski šoli. ker ni zadostnega števila otrok. Po (ej napovedi bi bili prihodnje leto trije razredi manj.
Na zapovedan praznik sv. Petra in Pavla so bile tovarne K1D v polnem obratu. Vsp delavstvo je lani s posebno vlogo zahtevalo, da se tudi ta praznik praznuje. Zgražanje nad skru-njenjem praznikov je veliko
Seja županov iadovljiškega okraja se je vršila na Vidov dan na Jesenicah. Seje so se udeležili razen dveh vsi župani okraja. Ogledali so si tudi novo dovršeno Mestno zavetišče.
Letovanje otrok, ki so odpotovali v ponedeljek dopoldne v Toplice pri Novem mestu bo trajalo mesto en mesec, samo 10 dni. Unija je nenadno odpovedala kredit in zato se bodo morali zadovoljiti s krajšo dobo. Občina da svoj prispevek v celoti, kakor je obljubila.
žaru 1. majnika 1843 vsled prepočasne brige onih uradnikov, k; so tiranizirali cerkve, »c vedno v«a okajena in brez strehe —, na kar je šel Prevzvišeni obenem s preč. g. kanonikom Kurolom Zornom in z menoj na izprehod do okroglanskega polja. Vrnivši se smo večerjali. V soboto 22. junija 1844 je odšel Prevzvišeni po osmi uri v cerkev, kjer je sum opravil sv. mašo. Otroke je izpraševal g. Janez Sokl č, kaplan v Naklem. Prevzvišeni je pedelil zakrament sv. birme domačim 27 dečkom in 20 deklica m ter ostalim iz vasi Podbrezje, Ovsiše, Ljubno, Kovor, Kr.že, Duplje, Gorice in Trste-, nik vsega skupaj 216—220. Pri kosilu nas je I bilo 25. Po kosilu je imel Prevzvišeni z neka-j 'eiinri skrutinij, na kar je odšel po šesti uri v Kranj, kjer je delil 23. junija zakrament sv. j birme. Po končanem kosilu — bilo nas je 26 j in po razgovoru z vojaki in uradniki1, je odšel ob šestih v Staro Loko, kjer je delil zakrament sv. birme 24 junija 1844. Dne 25. junija je naredila ena izmed redovnic slovesno zaobljubo vpričo njega in druga je sprejela redovno obleko. Po kositi v samostanu *e je škof vrnil nazaj v Ljubljano.
VIIL
Noia 1. julija 184": Prevzvišeni nadpastir je prišel iz župnije Selce, kjer je 30. junija prav mnogo prejelo zakrament sv. birme in istega dne po 5. uri popoldne v župnijo Šmartno, kjer je 1. julija 1846 zopet iz obeh Lok in iz mnogo krajev kranjske dekanije z 1696 listki in nekateri vsled slabotnosti brez listkov prejeli sv. birmo. Pri kosilu jih je bjlo 38 in med temi samo 5 laikov. Popoldne se je škof po 6. uri potem, ko je bilo vse končano, vrnil v Ljubljano.
Potem ko so v kratkem času umrli trije škofje rojeni na Kranjskem, namreč p. t. Jožei VValland, nadškof goriški, p. t. Matej Ravni-h.ir. škof tržaški, p. t. Frančišek Ks. Kuhar, škof lavtintinski — je bil zopet v tem letu kot tržaški škof posvečen Jernej Legat, rojen M), avgusta 1807 v Naklem.
IX.
Nota 12. septembra 1848: V noči med 11. in 12. septembrom 1848 je nastala močna nevihta, grmelo je in se bliskalo in po polnoči ob poli 2. uri je udarila strela v Spanov pod. na kar je Petru Fistru št. 21 pogorelo gospo-
Birmovanje škofa Alojzija Wolfa po Gorenjskem v letih 1825-1857
Po zapiskih župnika Blaža Blasnika i% Nakla
darsko poslopje s številnimi govedi m z opeko krita stanovanjska hiša. Ob tej priliki je pogorela tudi hiša Janeza Kralja, vtilgo Vuk ftt 22 in ona Črnivca vulgo Priinoževc obenem t  gos|x.darskim poslopjem,
X.
Nota 12. VIII. 1854: Prevzvišeni je prišel v soboto pred 4. pobinkoštno nedeljo 1. julija v Kranj, kjer so ga sprejeli na najslovesnejši način. 2. julija je bdo birmovanje, pri kosilu navzočih 50 oseb. Po 6. uri je odšel v Tržič, 4. v Radovljico, 5. v Bohinjsko Bistrico, 6. v Gorje, 7. na Jesenice, 8. v Kranjska goro. Dne 9. julija — 5. pobinkoštno nedeljo — ga je ob I. uri popoldne tukaj pričakoval kranjski dekan g. Anton Kos, na kar je škof odšel v Kranj in jiotem po kosilu v Ljubljano. Ob tem času — deželni glavar na Kranjskem je bil grof Korinskv — so se vzdignile velesile: turška,
j angleška, francoska, avstrijska,  Prusija zoper
! Rusija S kakšnim uspehom?
;
Nota 27. julija 1857: To pot je prišel Prevzvišeni naravnost iz Ljubljane dne 18. julija 1857 v župnijo sv. Martina pri Kranju ob 7. i ure zvečer in naslednji dan je po sv. maši i birmova! 1210 otrok. Pri kosilu so bili sledeči: ; imenoma našteva po častnem redu 24 duhovni-< kov in 3 laike.
Po kosilu je odšel Prevzvišeni v Loko radi ■ izvolitve prednice in potem se je vrnil v i Ljubljano.
;    Ob tem času so bili 4 škofje 'iz Kranjskega domu med temi senior in jubilant \i Idrije: t.) Zgoraj imenovani A. A. Wo!f, škof Ijub-i ljanski:
2. ) P. t. d. d. Andrej Go lina jer, nadškof v j Gorici iz Radovljice;
3. ) P. t. d. d. Jernej Legat, škof tržaško-kopr-I ski iz Nakla;
1    4.) Andrej Mchutar, naslovni škof v Surdca
I in purt. infid.
Deželni glavar na Kranjskem, postavljen po Nj. Velič. cesarju Francu Jožefu — še vedno
I grof Gustav   Korinskv — vse   hvale vredni
I (omni  laude dignus).
Zadnja vstaja 1857 v Genovi. Livornu in Nea-polju — povzročena po Mazziniju, ki je bil 1-1848 tudi v Rimu povzročitelj in vodja vstaje
i — je bila v kratkem času srečno zatrta.
Nota 7. junija 1842: To pot je prišel Prevzvišeni 30. maju 1842 popoldne v Kranj, kjer je prenočil. Dne 31. majnika je odšel ob pet h popoldne v Kropo, kjer je delil dopoldne zakrament sv. birme in obiskal spremljan od mene in v navzočnosti domačega župnika preč. g. Matija Kerča ondotno šolo. Po kosilu je odšel v spremstvu baronu Vincencija pl. furn-
driištvo, Fantovski odsek in Dekliški krožek, je bilo minulo sezono tako bogato kot še malokdaj. Na cvetno nedelja se je vršila zelo lepa akademija. 5e lepša akademija je bila prirejena v čast ministru g. dr. Kreku ob priliki izročitve diplome častnega članstva predaške občine. Naši prosvetarji gojijo telovadbo, petje, igrajo tamburice in tudi precej iger je bila prirejenih v sezoni, izmed katerih je zlasti ugajala: ..Pod sovjetsko zvezdo". Tamburaše in pevce vodi šolski upravitelj g. Fajon. fante je vodil z vso marljivostjo kaplan g- Jeglič, za njim pa sedaj g. Bukovac, dekleta pa učiteljica gdč. Šornova. Tako delujejo predaške prosvetne organizacije z veliko vnemo in v velikim razmahom narodu v korist, vzgojo in izobrazbo in Bogu v čast.
Delavstvo predaške občine, zaposleno v v.beh Zabretovih tovarnah, deloma pa v kranjski industriji je v veliki večini organizirano v ZZD, ki je pridno na delu. saj Se še spomnimo lepega delavskega tabora, ki ga je podružnica priredila lansko jesen. Naloga podružnice naj bo, organizirati v svojih vrstah vse delavstvo v občini v blagor delavstva samega in vseh občanov. Močna stanovska organizacija, ki temelji na pravih katoliških načelih, bo za deluv-stvo tudi najboljša opora v borbi za pruvi'ce delavskega stanu in izboljšanje položaja.
Vsa ta precej podrobno opisana slika gospodarskega, prosvetnega in društvenega življenja v predaški občini nam kaže. kako uspešno in koristno se da v najlepši harmoniji vršiti vse naloge javnega življenja, če občani sodelujejo v zgledni in vzorni enotnosti enega mišljenja m duha Gospodarstvo se prepleta s prosvetnim d«lom, ob sodelovanju cerkve, šole in občine se gradi lepša bodočnost občanov in faru nov v njih blagor in napredek. Predaška oh" činu je majhna, a ustvurja velika dela kar naj lw v ponos občanom, drugim pa v zgled Take bi morale biti vse slovenske občina in naša narodna bodočnost bi bila zagotovljena.
TEDENSKE NOVICE
skega v Radovljico, tu je delil zakrament sv. birme 1. junija, nato pa 2. junija na Bistrici. 3. junija v Gorjah. 4. na Jesenicah, 5. v Beli Peči in 6 v Kranjski gori. Dne 6. junija zve> čer je prišel v Tržič, odkoder se je 7. junija po končanih funkcijah in kosilu vrnil naravnost v Ljubljano.
VI.
Nota 17. julija 1842: Vstrezajoč željam preč. g. Avguštin Sluga, dekana, ki jih je sporo-e,l strt od starosti, že 30. majnika Prevzviše-neniu, je prišel le-ta — potem ko mu je šel nasproti ». menoj vred preč. g. Jurij Kallan -župnik in emerirani dekan do Meje v župniji Šmartin, kjer je vsled vedno hujše bolezni imenovanega Avguština tudi prenočil. Dne 17. julija deveto nedeljo po Binkoštih je odšel Prevzvišeni takoj zjutraj po šesti uri v Kranj, obitekal je bolnika, birraal v župnišču odpuščenega častniki, g. Vennerja, ob osmih je odšel v cerkev in po končani sv. maši delil zakrament sv. birme do dveh popoldne. Birmanih je bilo nad tisoč otrok, ki so prišli skorajda iz celega dekanata. Radi prevelike oslabelosti zgoraj imenovanega kranjskega dekana je bilo kosilo v župnišču v Šmartnem. Po končanom kosilu je odšel Prevzvišeni v Staro Loko vizi-tirut kapucine in naslednji dan se je vrnil v Ljubljano.
Dodatek: Preč. g. Avguštin Sluga je bil rojen v Ljubljani 17. septembra 1793, stopil je v red cistercijnnov, ter bil 30. junija 1778 posvečen v mašnika. Ko pa je bil red sekularizirali, je postal dekan v Kostanjevici, nato od leta 1796—1799 na Raki in od adventa 1799 dalje do 19. juliju 1842 v Kranju. Tega dne jo umrl ob eni popoldne. Dne 21. julija popoldne sem ga — kakor je sam odredil — pokopal v spremstvu 44 duhovnikov in premnogih meščanov in kmetov. Naj počiva v miru!
VIL
Nota 22. junija 1844: To pot je prišel Prevzvišeni delit zakrament sv. birme v nedeljo 16 junija v župnijo Dob, I7.v vikarijat Seat Go-tard, 18. v vikarijat Nevlje, 19. v cerkvi Kamniški, 20. v župni cerkvi Cerklje, kjer je b lu staro župnišče rudi zidanja novega ob tem času podrto, 21. v župni cerkvi v sv. Jurija v Polju, kjer nas je bilo pri kosilu 23. V petek po tretji hinkoštni nedelji 21. junija je prišel Prev-zvišemi ob sedmih zvečer v Naklo, opravil je običajno adoracijo v cerkvi, ki je bila po po-
KRANJ
Preselitev. Katastrska uprava se je preselila v poslopje bivše tovarne „lke" II. nadstr. na Mencingerjevem trgu. lstolum se že nahaja davčna uprava.
Ljudski dom prezidavajo. Razširitev in. popravilo Ljudskega doma prav dobro napreduje. Sedaj dozidava jo steno na vi tu, ki je za 2.50 m pomaknjena izven prejšnje črte. Prišli so že do vrha. Pravtako so podrii teraso nad sedanjo dvorano. Na koncu poslopja kopljejo v zemlji klet, zato morajo razstreljevati skale. Včasih tako poka,, kot bi streljali s kanonom. Prejšnja dvorana je že vsa razdrta in bo na njenem mestu zrastla nova in nekoliko večja. Stara dvorana je hranilo mnogo spominov iz društvenega življenja.
Poštno poslopje. Kot smo prej že dolgo časa čakali na pričetek del pri novem poštnem poslopju, tako moramo zdaj reči, da se ta delu izvajajo z vso marljivostjo. V prav naglem času so dogradili zidovje suterena, ki je ob dveh straneh obloženo s kamenjem. Prav tako so hitro zbetonirali ploščo v pritličju, ter seduj že nadzidavajo pritličje iz opeke. Podpritličje je razmeroma precej visoko in bodo notri lep<-kleti, v katerih bo aparatura avtomatične centrale. Hitro zidavo poslopja ovira le neprestano deževno vreme, ki uniči mnogo delovnih ur.
Počasna cestna dela. Kot smo zgoraj omenili hitro gradnjo poštnega poslopja tako moramo poudariti, da se toliko bolj počasi gradi državna cesta skozi Krunj. Zlusti na Jelenovem klancu delo ne gre izpod rok. Kamenje za fundament je sicer pripravljeno, vendar se z dolom ne nadaljuje. Pač pa je cesta vsepovsod toliko razkopunu, da je oviran ves promet. Mogoče je, du tvrdku nima zadosti delavcev, ali pa da ji krediti ne prihajajo redno. V tem slučaju naj bi bi se razkopalo toliko ceste, kolikor jo je mogoče hitro zgraditi. Pred Jelenom je cesta sicer sedaj v vsej širini odprta, zato pa je skoro zaprta pred Majdičevim mlinom Od Stare pošte navzgor so sedaj položili kamenje za fundament in povrhu nasuli gramoz, katerega so povaljali, tako da je cesta pred Staro pošto in mimo Gorjančevo hiše odprta. Seduj so pričeli razkopavati cesto pred Andrašičem.
V nedeljo h Češki koči. Kranjske plan nce ponovno opozarjamo na lepo planinsko slnv-nost, ki bo v nedeljo v osrčju Grintovčevega pogorja pri 1.400 m visoki nahajajoči se Češki koči, ki praznuje jubilej 40 letnice Več o tej koči in njenem jubileju smo že poročali v zadnji številki. Ob lepem vremenu bo izlet na
Jezersko in h koči res pravo planinsko doživetje. Z Jezerskega so pa možni še nešteti drugi izleti in ture.
ŠKOFJA LOKA
V Gradcu pri Črnomlju v Belokrajini je umrla daleč na okoli znana Marija Wacsh, ki je bila dolga leta konjačica v Škof j i Loki, o-ziroma na Suhi št. 1. Imenovana pa ni bila znana toliko kot konjačica, ampak nepr mer-no bolj, kot ljudska zdravnica. Res je imela Wacshovu poseben dar za ugotavljanje bolezni, katere je tudi brezplačno zdravila z raznimi zdravilnimi zelišči. Njen sloves je šel daleč naokoli, kar dokazuje posebno dejstvo, ko se je pred tremi leti preselila iz škofje Loke v Gradec pri Črnomlju, da so še ljudje iz oddaljenejših krajev, kakor z Notranjskega, Dolenjskega in Bohinja, še skoro leto dni spraševali po njej. Naj ji bo lahka Belokranjska zemlja!
Preprečena nesreča. V petek bi se bila zgodila na Dolencčevi žagi kmalu večja nesreča. Delavci so vozili pepel kar poleg ograje. Ker pa je ograja lesena, je začela tleti, nato pa še goreti. P sreči so delavci ogenj takoj zapazili in gu hitro pogasili. Zgorelo je le malo ograje, škoda je že popravljena.
Delo in uspehi naših meščanskih šol. Na zasebni dekliški meščanski šoli pri «r-šulinkah so bili letos sledeči učni uspehi: V I. razredu je bib 38 učenk; od teh je izdelalo 5 z odličnim, 11 s prav dobrim. 5 z dobrim uspehom; 12 učenk ima popravne izpite 5 jih pa ponavlja razred. V II. lazreću je bilo 39 učenk: 4 odlične, 13 prav dobrih, 6 ima popravne izpite, 2 ponavljata razred. V III. razredu je bilo 28 učenk: 4 odlične. 9 prav dobrih, 3 dobre, 7 ina popravne izpite, 5 ponavlja razred.
Pri izpremembah v učiteljskem zboru naj omenimo, da je zavod zapustil veroučitelj rek-».r g. Viktorijan Demšar, ki je bil imenovan za duhovnega svetnika in dekana v Ribnici. Za za." (.snega vernučitelja je bil imenovan vikar o. Joahim Ferk. Zelo številne in poučne s i bile razne ekskurzije zavoda. Marljivo in prav požrtvovalno je delovalo društvo „Sola >n dom". Tudi večje *tevilo novih leposljvti h knjig je bilo nabavljenih.
Na državni mešani meščanski šol} dr. Ivuna Tavčarja so hili učni uspehi sledeči: V I. raz. je bilo 4"5 učencev in učenk: izdelali m 3 i odličnim. 20 s prav dobrim, 11 z dobrim u-spehom, skupaj 34, ali 75V«. Popravni izpit jih ima 10. razred ponavlja 1. V II. raz. je bilo 33 učencev in učenk: izdelali so' > odlično, 8
STRAN 4
»GORENJEC«
prav dobro, 13 dobro, skupaj 23, aH 7Q*/|; po pravnih izpitov je 7, 3 bod« razred ponavljali. V lil. razr. je bilo 22 učencev in učenk; izdelali so: odlično nobeden, prav dobro 7, dobro 3, skupaj 10 ali 46V», popravnih izpitov je 7, 3 jih ponavlja razred. V IV. razr. je bilo 14 u-čeucev in učenk; izdelali so: 1 odlično, 2 pruv dobro, 4 dobro: skupaj 7, ali 50°/o; popr. izpiti so 4, 2 pa ponavljata razred. Skupno je bilo na zavodu ob koncu leta 114učencev in učenk; izdelali pa so: 6 odlično, 37 prav dobro, 31 dobro; skupaj 74 ali 65°/o; popravnih izpitov je! 28, razred ponavlja 11 učencev. I je bil neoce-| njen. K završnemu izpitu se je prijavilo 10 učencev in učenk. Izdelali so sledeče: 1 učenka z odličnim, 7 učencev in učenk s prav dobrim, 2 pa z dobrim uspehom. Izpremembe v učiteljskem zboru: Lechleitner Erna d pl. filoz honorarna učiteljica je bila z odlokom kr. banske uprave razrešena službe na meščanski šoli; Zigon Ljudmila meščanskošolska učiteljica na Jesenicah je bila semkaj premeščena; Golob Melhijor kaplan v škof ji Loki je bil dne 20. aprila 1940 nameščen kot honorarni veroučitelj: Vovk Jože honorarni \eriučitelj je bil premeščen na Ig pri Ljubljani.
PREDOSLJE
Velik požar. V sredo 3. julija v zgodnjih jutranjih urah je pogorelo gospodarsko poslopje g. Ivanu Likozarju, po domače ..Soršku" in pa Jožefu Sajevicu, p d. pri »pri Cveku". Poslopji sta pogoreli popolnoma do tal. Domačim gasilcem so prišli na pomoč gasilci iz Britofa. Suhe, Primskovega in Kranja. Dobr0 so se izkazali gasilci iz Primskovega, prav posebn > pa so nudili pomoč kranjski gasilci, katerim gre j posebna hvala, škoda je velika, ker je bila že I po večini spravljena krma in ker je pogorelo skoraj vse orodje. Zavarovalnimi je neznatna. I Gašenje požara je bilo zelo težavno ker je j primanjkovalo vode.
O. F. 0.
nja s 1. avgustom idi pozneje. Naslov v upravi lista
KOVOR
Prosvetno društvo Kovcr pri Tržiču bo imelo svojo I. tombolo na dan 21. jul. ob 3. uri pop. V slučaju slabega vremena bo preložena na dan 28. jul. Dobitki: kuh. oprava, šest koles, vreča moke, zaboj sladkorja, ura ter še nad 200 drugih lepih dobitkov. Tablice po 3 din.
Prijatelji in znanci, pridite, sreča vas čaka!
Odbor.
Lahkoatletske tekme kranjskega, tržiškega in škofjeloškega litovskega okrožja bodo v nedeljo 14. t. m. ob 9. uri dop. na Planini v Kranju. Vstop na telovadišče bo samo pri vhodu za tribuno. — Vse odseke v kranjskem okrožju, ki nam še niso vrnili prijav za tekme, opozarjamo, da jih čimprej« pošljejo na naslov okrožja.
Obrtništvo
Na številna popraševanja, ako se bo letos vršila II. OBRTNIŠKA TOMBOLA, sporoča društvo slovenskih obrtnikov, da je vse v teku in in da bo letos še večja, kot lansko leto.
Povsod po deželi in v večjih centrih se vrše lepe tombole v korist raznih društev in humanih namenov, zato naj bi se vršila tudi naša za naš OBRTNIŠKI DOII navzlic razmeram, ki obstojajo in pa tistim, ki bi radi onemogočili to prireditev. To nedeljo prirede tovariši obrtniki iz Škofje I oke svojo tombolo. Pozivamo naše obrtnike, da se je polnoštevilno udeleže, da bo tudi naša lepo obiskana.
Društvo slovenskih obrtnikov
MALI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0*50. Najmanjši znesek je 8 D.
Važno! Modroce, otomane, spalne divane itd. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na skali št. 5. (v hiši g. Šipica)
Lep velik gozd zaraščen s smrekami v bližini Kranja v ravnini kupim. Naslov v upravi lista.
Odda se takoj dve sobi v pritličju hiše Savski breg št. 15. v Kranju, pripravni za krojača ali šiviljo. Več se poizve v knjigarni „Iliriji".
Vajenko za frizersko obrt se sprejme takoj. „Salon na Podrtini", Kranj.
Prodam novo d voštano vanjsko hišo na Klancu. Informacije se dobe v gostilni „Joštar", Kranj.
Odda se stanovanje, 4 sobe, kopalnica in kuhi-
STANOVANJE
2 sobno s kopalnico in svetlo kuhinjo, kakor pripravni prostori za pisarne ali mesečne sobe brez mobilje oddam takoj v I. nadstropju Mencingerjev trg
ADAMIČ - KRANJ
Izurjena iivilja dobi stalno službo. Naslov v upravi.
Odda se s 1. avgustom sončno, parketirano tro-sobno stanovanje s kopalnico in vsemi priti-
klinami pri nove« mostu. Poizve se Zebre Janez, Huje.
HiSo na Prlmskovem prodani za din 47.000—. Naslov v upravi.
Trgovski lokal v Kranju na prometni točki iščem za 1. september ali 1. oktober. Ponudbe na upravo „Gorenjca" pod „Dobra točka".
Sobo, lepo, meblirano pri solidni stranki iščeem za 1. avgust. Ponudbe na upravo lista pod „Soba".
Stanovanje: ena velika soba in dve manjši, kuhinja in predsoba se takoj odda v Stražišču. Naslov v upravi lista.
Sobo lepo, zračno s posebnim vhodom, v bližini mesta se takoj odda dvema gospodoma. Naslov v upravi lista.
Elektrovarjene štedilnike, kakor tudi vsa ostala ključavnic irska dela Izvršuje v strokovni Izdelavi
R. FLORJANČIČ ključavničar KRANJ
Mizarskega vajenca, poštenih staršev, sprejme mizarsko podjetje Pollak v Kranju.
Našla se je psica rjavo pasme. Več se poizve o njej v Stražišču št. 208.
Cviček
pravi dolenjski, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica 11.
Couch zofe, otomane, divane
in vse tapetniške izdelke izvršuje točno in solidno
K TONE.iC
Kranj
VSAKOVRSTNO POHIŠTVO
dobite najceneje
V :ŽAL0G! POHIŠTVA
-I PA"_
KRANJ - Layerjeva ul.
II
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom Poštne hranilnice in so vlagateljem te položnice na razpolago.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4% in so vlagateljem vedno aa razpolago. Vezane vloge s tri mesečno odpovedjo se obrestujejo po 5°/0.
RANILNICA IN POSOJILNICA
V KR AH } U R. z. z M. Z. LJUDSKI DOM
Joža Herfort: 9
SIN ČRNIH GORA
Ko je na večer prvič zažarel pred šotoroma taborni ogenj in oznanil dolincem, da so se tu v.str.-vili ljudje iz mesta, ko so prvič zaplahutale sence po šotornih stenah, je bil načrt za naskok Črnih gora gotov, načrt, ki ga je Marko nosil v glavi že vso zimo in pomlad. „Z Almo gremo do jezera po zložnejši, a daljši poti, od tam bomo videli, če *o orli še vedno na starem gnezdu pod mogočno Smrtno pečjo in potem" — Marko je molčal. Ni hotel takoj z besedo planiti na dan. „In potem?" je povzela Alma. — —
,.Potem bom naskočil Smrtno steno, prvi bom, ki se bo boril s Črnimi gorami za njihov zaklad, prvi, ki bo z drzno roko posegel v rod teh plemenitih ptičev in jim bo skušal ugrabiti kraljevskega otroka."
— Skušal boš? je nekam trpko dejal Fred — „Da. dragi Fred, skušal bom.   Samo skušal, zakaj narava je divja, velikokrat nepremagljiva in vsa mračna v svojih lepotah, kot bi hotela braniti najlepše, najdragocenejše, kar ima."
„Lepo bo!" je dejala Alma. „Lepo, pa nevarno!"
„Toda, prav to, kar je nevarno, me miče, kar zahteva vsega moža, me vleče. In če pridem raz-praskan in krvav, dejal bom lahko, da sem prvi premagal Črne gore, jaz sem njihov sin!"
„Marko sin Črnih gora! Lepo, zanosa polno
ime!" je dejala Alma mehko.
„Ne, nikdar ne, Alma. To ime je samo za orle, za te prelepe orle."
Pojemal je razgovor, pojemali so plameni, obdajala jih je tiha, svečana, mirna gorska noč. Zvezde so se iskrile na kristalno čistem nebu, milijarde draguljev, vseh zlatih in bisernih je migljalo in trepetalo, pod ujim so stale gore v vsem svojem kamenitem veličastvu. V Šotorih so suuti utrujeni planinci, nad njimi in nad vso naravo pa je čul Bog s svojo varno roko.
Hlad noči pred porajajočim se dnem. Tedaj je zavel iz doline tega hladen veter, otresal biserno roso z bilja in čakal zarje, sonca in mladega dne. Kako lepe in silno veličastvene so bile gore, one bajne in grozljive Črne gore. „Neosvoj-ljive!" je zašepetal, kot bi se z njimi in njihovim molkom pogovarjal. Vaša silovitost me ne bo uklonila in vzel vam bom grozljiv naslov, ne-osvojljive. Prižel, pritisnil se bom ob vaše skale, kot maček bom plezal, dosegela vas bom." Kot v odgovor je zarja poljubila nebo in najvišje robove na stolpati skali nad orlovskim gnezdom. Kot dih rahla je bila prva zarja in kot bi gore dahnile Marku odgovor, se mu je zavrtalo v misli.
„In če vstane vihar in se razpeni Črno jezero, če bo veter jokal okoli Smrtne peči, če mi bodo otrpli prsti in zmučeno telo odpovedalo, tedaj me sprejmite ve v svoje naročje, saj bo prijetno počivati tu med vami in nihče me ne bo motil v snu, le orel bo posečal kraj moje smrti, in sonce bo belilo moje kosti in dež jih bo pral, veter pa mi bo pel pogrebno pesem." Zdrznil se je. Čemu te misli? Sonce je že zlatilo črnikaste škrbaste vrhove, velik dan je že bil. „Sonce je izvor vsega lepega, prijatelj življenja! Moje življenje pa je že tako prazno."
Tiho je zl v prebujajoče se gore in prav iz najotožnejših misli ga je zdramil orel. ki je zaplaval nad Smrtno pečjo, se zableščal in izginil za robom.
Sonce je zdramilo Freda in Almo.
..Zaspanca, dobro jutro!" ju je pozdravil Marko.
„Sonce sva čakala, zakaj pred soncem so planine mrzle," je odgovoril Fred.
„Da v soncu so vroče, to bosta poizkusila!"
Kmalu so stopili v steno. Marko je pričel plezati prav z mešanimi občutki. Črne gore, tolikokrat jih je naskakoval, a danes mora uspeti. Uspeti za vsako ceno! Molče so plezali, le udarci kladiva, ko so zabijali kline, so trgali gluho tišino.
„Danes rabim kline prvič," je pojasneval Fredu, .,in tudi so danes v Črnih gorah prvič zapeli udarci kladiva!"
„Torej to je krst Črnih gora."
,.Da, Fred, krst Črnih gora!"
Drugi skalni rob, druga poličasta planoiica preplezana, za poslednjim robom je že šumela in Ergrala voda, padajoča v slapu iz Črnega jezera. Še nekaj udarcev kladiva še nekaj klinov, še par opasnih prijemov in že je ležala pred troji-to veličastna, prekrasna Črna jezerska plan.
Črne gore, Črno jezero, Smrtna peč, sama divja gorska samota, čeprav s soncem ožarjena narava. V nemem opazovanju te grozotno lepe narave so vstali vsi trije in Marku se je zdelo, da stoji pred templjem, v katerega bo stopil in prav globoko v srcu je dejal: „Da pred templjem sem, katerega bom skrunil jaz nevreden, navaden človek."
„Tempelj narave, božji hram narave, moje lepe Črne gore!" Tiho je to povedal, odložil nahrbtnik, vzel cepin in dejal Fredu in Almi:
„Ostanita tu. Smrtno peč naskočim sam. Ne podaj ta se vidva v nevarnost, naj jo poskusim sam, naj krstim Smrtno peč sam, nuj jo krstim po planinskem običaju, ali pa naj jo kropim s svojo krvjo. Alma, Fred, zbogom!"
Nemo sta ga pozdravila in pričel je plezati. Najtežje Markove ure so tedaj tekle, najtežje ure njegovega lovskega in planinskega življenja.
(Dalje priaodnjie)
Za urednika in izdajatelja odgovarja Venovšek Milan v Kranju.
Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.
0^049753^7831197367160337^
Q/3E/$+/$/$^^GW^%%$%++%^+%^++%+/$++$^W
C:.//4/:+/7+::^/:+/:+::+/:.4B
235348484853485353484853895353232323