OSTEK. Ožun|la. Roman iz afriškib pragozdoT. ¦Jagleild spisal E. R. Burroughs. — Prevcd«! Paulus. 20 Morebiti pa je zadeva važna —!« je zagovarjal svojo radovednost. »Morebiti potrebuje brzojavko za porerilo, morebiti je denarno nakazilo —. Treba jo bo poaUti za njim. Moram pogledati!« Na listu je stal en sam kratek stavek. »Odtiski so dokazali, da si sin lorda Greystoke. tiastitamt Arnot.« Za bip je kakor od strele zadet strmel na papir. Nato pa se mu je zazibalo pod nogami, naslonil se je na steno, da ni padel. Dolgo je trajalo, da se je popolnoma zavedel krute nesnice. Tistega o odtiskih seveda ni razumel. Pa je bilo postransko. Zanj je bilo glavno, da je Trzan polomec lorda Greystoke —. Ko je slopil v sobo, je bil še lord Greystoke. Sedaj pa je bil — berač. Trzan — njegov bratranecl O, sedaj je razumel svoje slutnje! Razumel je svojo mržnjo do tega človeka —I Tistikrat se je začelo, ko so oašli slričeve zemeljske ostanke v kočil In Ine je s svojjim navdušenjom za »belega junaka« še huje razpalila iskro Ijubosumja. Ni vedel zakaj, pa zasovražil je nezanega belega divjaka džungle. Krvno sorodslva se je oglašalo že li- stikrat! Ni vedel, pa slutil je menda, da bi utegnil biti belokoži človek v kaki zvezi z njegovim stricem, lordom Grevstoke. Kako bi bil tudi sicer prišel y džunglo —! In podobna sta si bila! Slutil j« t neznancu tekmeca ra stričeyo dedščino in tekmeca r.% Inino roko — In sedaj je vse prišlo na dan —. Prav t trenutku, ko je dosegel vse, kar si j^ želel, lordstvo Greystoke in Ino. Kaj bo sedaj —? Kaj bo storil Trzan, kaj bo storil Arnot —? Značajnost mu je velevahi, da takoj stopi pred Ino in ji vse pove. In potem bo vsega konec —. Bogata dedščina, plemeniti naslov, Ine, vse bo izgubljeno. Ine ne bo hotela »gospoda Claytona« v zameno za «lorda Greystoke« —. Meglilo se mu je pred očini, iznova se je moral pxijeti za steno. Slaboten človek je bil, njegova bolebavost pa je vplivala tudi na njegovo voljo. Žrtev je bila prestrašna zanj. Tedaj inu je prišla rešilna misel. Zakaj mu Trzan ni pokazal brzojavke —t Živo se je še spominjal na slnočišnji prizor. Trzan je stal pred njim, brzojavko je držal v roki, »nujna zadeva«, je rekel. nato pa odšel v svojo sobo. In pol ure pozneje se je za vedno posloviL Ali ne misli uveljaviti svojih dednih praTic? Se jim bo odpovedal? Zaradi Ine —? Ine mu sicer ni besedice omenila, pa Claylon je dobro vedel, kaj se je zgodilo med njo in med Trzanom —. Če pa Trzan ni mislil zahtevati svoje dedščine -^ in dokaz za to njegovo mišljenje je bilo vse njegovo obnašanje, njegovo kratko, naglo slovo —, čeniu bi mu naj torej on, CIayton, branil njegova relikodušno žrtev? Če je Trzan hotel Ino osrečiti, zakaj bi jo naj on, njcn bodoči mož, pahnil v nesrečo. in t siromaštvo —? Korake je začul na hodniku. Brž je vtaknil list « žep, se obrnil k oknu in se delal kakcr bi bil ves atopljen v pogled na gozd. Sobarica je bila, pospravljat jc prišla. Vprašal j« jc, ali je gospodična Ine že po koncu, pa mu je dejala, da jo boli glava Ln da še leži. Tiho kakor tat je z!ezel Clayton po stopnicah, s« aanuznil krog ogla in odšel v gozd. — Šele popoldne je Ine prišla iz sobe, pa le na nujn« klicanje gospoda Filandra. Bleda je bila, vse rdeče oči jc imela in nema je poslušala Filandrovo novico, da je gospod profesor izgubil nakazilo. »Nemudoma bo tr«ba kaj ukrenitil« je pravil. »Sicar bo nesreča!« »Mislil sem«, je nadaljevat, ko je molčala, »di bf gospod Clayton brzojavil v Pariz. Pa ga ni nikjer.« »Kam bi pa bil šel?« se je vzdramila. »Nihče ne ve. Ga že ves dan niso videli.c Kmalu je bila vsa farma na nogah. Profesor Portcr je zabavljal, Ine je tarnala in hude slulnje so jo obbajale, gospod Filand«r je lelal od enega do drugega, služinčad pa je iskala Claytona. V velikem nemiru in neredu je našel Clayton, ko st je pozno tistega popoldne Trnil Ine ga»je boječe pogladovala, gospod Filander pa se ga je koj lotil in mu povedal zgodbo o izgubljenem nakazilu. Clayton je z obema rokama pograbil priliko. »Trenulno še nič ni hudega«, je pravil, »pa t paj dneh mora kdd v Baltimoro, da razveljavi nakazila Dbenfm pa bo tudi treba pisati v Pariz.« Skknili so, da pojde Clayton v Baltimoro. Vesel j» bil, da bo priiel za nekaj dni s farme. Ni imel mirne vesti. Ves tisti dan se je boril s po^tenjem in s sebičnostjo, nazadnje pa je zmagala sel)ičnost Sereda je moral 5e vedeti, ali se je Trzan res odTekel Hedščini. In pa, kaj pravi Arnot. Dobro bi bilo, je Sasodil, če bi šel t Pariz. Zato mu je prišla zadeva % nakazilem kakor nalašč. Odločil je, da pojde t dveh dneh y Baltimoro. Prcd »dhodom listi večer pa je še imel dolg pogovor z Ino zaradi poroke. Mudilo se mu je. Predlagal je, naj bo porcjka po njegov^m povratku iz Baltimore. »V Pariz moram zaradi nakazila. In na Angkško tudi, na posestva. In rad bi videl, da bi me spreinljala —¦ moja žena.« »Priprave ne bodo gotov« do tistikrat«, se je i»govarjala. »Priprava —? Koliko fcasa pa potrebujejo tiste priprave?« »Najmanj c;esec dni.c Upala je, da ga bodo posli v Parlzu in na Anglcš* ibeni zadržali še najmanj dvakrat toliko časa. Zavedala tee je, da je dala besedo, iredela je tudi, da jo niora držali. JPa čim bolj se je možitev zavlekla, tem ljubše ji je bilo. Clayton jo odpotoval t Baltimoro in se čiez teden i«yrnil. Iznova je prigovarjal Ini in pravil, da bo počaIkal tisti mesec na priprave. Pa dnevi so minevali, Ine Jo riašla vsak dan drag fzgovor in nazadnje je moral Clayton sam v Evropo. JObljnbil je, da bo pisaL Res sta prišli dve pism!, nato pa je CIayton utfhfcj! tn ni dal vcč glasu ud sebe. Mesto njega pa se je nekega dne, dober mesec po njegovem odhodu, nenfidoma ogkjil na Porterjevi farmi — poročnik Arnot Vsi so se nepričakovanega obiska odkritosrčno razrveselili. Posebno še Ine. Saj je bila toliko hvale dolžna pogumnemu poročniku, jii se je s pravim viteškim junaštvom postavil na čelo rcšilni četi in jo lel iskat t ne-varno divjino. Pripovedovanja kar ni bi!o konec. Podrobno je moral Arnot razlagati, kako ga je Trzan rešil in s koliko požrtvovalnostjo ga je negoval ˇ samotni, zapuščeni džungli in prisrčno so se vsi smejali, iko je pravil, kako se je učil prve »omike«, kako je izipočetka sovražil nož in vilice in le s ležavo inirno sedel aia nevajcnem stolu. »Sicer pa je bil zelo dovzeten in priden učenec, nadarjen da riialo takih, v«s vnet za i^obrazbo in omiko, i— vse seve edinole zalo, da bi mogel doslojno nastopili tukqj v Ameriki. Da ni bilo — Amerike, še danes bi 4>il divjak v diungliU Počasi in poudarkom je {jovoril in Ino so zadela besede v srcc. Prebledovala je, vest se ji je vzbujala, sram jo je bilo. Iz Arnotovih besed je donel očitek, čutila je, da ve vse, slutila je, da ni prišel v Wisconsin saIno zaradi zaklada —. •Na ustih ji je drhtelo vprašanje, kje je sedaj Trzaa. Pa ni si iniala govoriti o njem pred očetom. Ka pomoč ji je prišel sam gosnod profesor. »Škovla«, je dejpl, »da je rrladi gospod tako naglo odšel. Ali se je kaj oglasil pri vas? Kje je neki sedaj?c »Impnltno službo je dobil in danes je kje spodaj t Capeiowru v južni Afriki.« »^!('j o'°j!« Je Q"Jal gospod Filander, »tal« džua^ gchki Juaak ie bo kedaj imenilen gospodl« »Vsekakor!« je pripomnil Arnot in napeliil pogoTor na Trzanov doživljaj s policijo. Izognili se je hol«I popraševanju o Trzanovi bodočnosti, ker ni botel Ine ˇ zadrego spraviti. * Ko pa sta se drugi dan sacia jiprebajala po vrti!. se je koj lotil perečega vprašanja. >Gospodična«, je začel, »sinoči swn vam povdal. da je bil Trzan pri meni. Torej veste, čemu sem prišei sem v Wisconsin?« \ Ine je molče prikimala. " *¦v. ] »Dejali mi bodete, da nimam pravice se vmešavati ˇ Taše srčne zadeve. Sam Čutim, da je posel kočljiv. Pa Trzan je moj prijalelj, življenje mu dolgujem in grdo nehvaiežen t»i bil, če bi mu ne pomagal v težavneai položaju, v katerega je zabredel. Pa tudi vam imam pravico pomagati. Doli v koči ob robu džungle ste pustili zame pismo in zapisali vanj, da ste moja dolžnica. Tako hudo siccr ni, kar se mi ni posrečilo, da bi vam bil storil kako uslugo, pa vsaj ne-; kaj pravice mislim ste mi dali, da vam smem pomagali. Kajne?c Ine ga je hvaležno pogledala. »Gospod poročnik, zelo nehvaležna bi vaio bila, Ł• bl Tam krrkoli očitala. Prosim vas, govorite brez ovin-' kov in ozirov!« »Dobro, gospodična! Vse bom povedal! Pa eno vas vnaprej prosim«, jc dejal po kratkcm pomiskku. »N« »znemirile se, bodite hladni, ravnodušnil Novice, ki sem vam je prinesel, so presenetljive in bodo nedvomnd popolnoma izremenila vaš položaj —.* Ino ja pobledela. »Pa mtnda ni —? Ali «• j» gospo^a Tr.sanu — ka^ egodilo?« (paijts prihodnjii.)