u. ifnite. • tuu. t mu im m. nm ma. .^k^k^k^k^k^k^k^k^k^k^k^k^k^k^H k^k^k^k^k^k^k^k^k^k^k^H ,^k^k^k^k^k^k^k^k^k^kW ^k^k^k^k^k^k^k^k^k^kSk^k^k^k^k^k^k^k^k^ka ^k^k^k^k^k^k^k^k^k^k^k^k^k^k^k^k^k^H k^k^k^k^k^k^k^k^k\ ^_^^__^^^^^_ ^^^^^^^^^^^^^^^^_ ^^^^^n^M^M^^M^^^^^^MAM^ . ^p^^p^p^p^p^^i^^^^fc ^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^_ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^ . , ,^^^^^^^^. ^Hk^k^k^Hk^k^k^k^kVk^k^hk. .Sovcnski Narod* velj« V Mvblfaal na đom dustavljen: v tzpravništvu prcjcmant «co Ttto naprcj . . . « K 24 — e«lo leto iiaprej . # # . K 22-— pol leta » • • » . . 12-— pol leta m • . • . . l!'— četrt leta m • . • . » 6-— cetrt leta . • • • • # 5*50 aa mesec m , . • # 9 2"— na raesec 9 • • • • » l*9u Dcpisl nij te fran!v!T3;o. Rokopisi se ne vračaj©. Uredništvo: Kc&Ilova olisa ŠL 5 tv pritličja ievo.) tei«!oa *L 34. Hfca|a ntk aas sw#ov flšvsBtfl —a*fH> Ib pcanlkt* lnserati veljajo: petcrottopiui petit Fima za eakrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., ta trikrat aii večkrat po \m vin. Parte in zahvala vrsta 20 vio. Poslano vrsta 30 vin Pri vc«h tauercijah po dogovoru. Upiavai-l.vj naj te pašlljajo narodne, reklamacije, inseratl Lt prihoda niskih ojađeni razvijajo srditi boii. Vsi napadi sovražnika, kl iih je poskušal na naše poziciie, so se jx>-nesrečHi s težkkni iznuhami. V PoPski in v zapadni Galiciji so se tuđi včerai vršili samo topovski boji. Namestnik načelnika generalnoga štaba p!- fioter, fini, • NA POLJSKEM BOJIŠČU M BISTVENffl IZPREMEMB. Berolln i. marca. (Kor. urad.) PorocUo Wolffovega urada: Veliki glavni start, dne 1. marca. Vztaodno bojišče. Ruske napade sevemo od Lomze in sever-nozapadno od Ostrolenke smo odbili. Sicer ničesar bistvenega. Vrhovno armadno vodstvo. * BOJI V KARPATITL Z zaftodniega dela Karoatov, to ie v okolici preiaza Dukle pa proti Mezolaborezu nam porGČa uradni komunike o uspešnih bojih, Ocividno so naše čete tu na nekaterih krajih priče'.e z ofenzivo ker !e na ta način si moremo razla^rati precejšno števi-lo vjetn' ov, o katerem govori ko-munike. Odiočitev pa na tem mestu še ni pađia in tuđi tecra nam komuni-ke r,e peve, pri katerih krajih so se vršili bor. Esti Ujsag^ poroča iz severnih Karpaiov: Zadnje ć~l se ni zgodilo nič. kar bi bilo posp ~"ilo od'.očitev. Naše čete so se udelezue bojev v go-rah pri Makovicah ter so zasedle na severncT! pobočju izborne pozicije, tako da lahko odvraćalo vse so-vražne napade. V r-ciih pri Dukli so se naše čete omejile na defenzivo ter le tu in tam izvršuejo protirapa-de, kadar vidijo, da so imeli Rusi rri svojih na^>ad:h ta^*^ ve1"1'^ ^^nbe, da se ne morejo držati. Rusi, ki so v prvem delu vojne le v redkih s uča-jin posegli po bajonetu, so sedaj dan na dan prisHieni poskušati bajonetre naskoke, vedno pa imajo relo velike izdube. Ćele kopice mrtvih se dvi-prsio ponekod pred naš:mi strelskimi jarki in med žičnimi ovirami in pravr mnogo Rusov je padlo kot žrtve naših min. Zlasti naše bavbice so pri-zadejale Rusom velike izgube. O rti-sk:h izeubah pri Dukli seve^a ni po-ročil, gotovo ra so te izgube zelo velike. Položaj Rusov je zeln težaven vsled neprestanih bajonetni nasko-kov in z niimi združenih žrr-:.v. vsied terenskih xe?knl in vs!ed dc >tva, da je nademeščanje provijanta n municije silno težavno. Vendar o zbrali Rusi zadnje dni na tei front; vedno večje rezerve. Mk)goče je, da bo ostala situacija ob severni meii ko-mitata Saros delj -časa neizpremenje-na. Rusi brez dvoma iorsiraio, da bi našo fronto na te] točki prebili. Naši topovi v Karpatih. --Az U>ag* peroča o razgovoru i nekim artilerijskim brigadirjem, ki se je izrazil o avstro-ogrski in ruski artiieriji takole: »Zdelo se je za hip, da bodo Rusi v Kar;;atih nadvladali ne giede na to, koliko baterij bi mi postavili v boi. Začetkom bojev v Karpatih so namreč staii Rusi v izbornih pozicijah ter so s svojimi 12 centirnetrskimi havbicami streljali 8 km dalec. Kmaiu na se je pokazalo, da ruska artilerija kljub svojim izbornim poziciiain ne mere nadvladati naših baterij. da. k večjemu more n'ih orenj sčititi lasino infanterijo pred nami. To se ela lahko razlomiti; Tako deko nnmreč nismo stopili v akcijo, dokler nismo izenačili prednosti in dosneli v pozicije, v katerih smo se mogli razviti. To je bilo namreč glavno vprašanje vseh bojev v Karpatih. Slo je za to, ća spravimo topove na gore in da pripravimo tam tuđi prestore, kjer bi mogli postaviti topove. Ljudje in konji te^a nišo mogTi. zato 50 morali to opraviti veli. Topove smo položili na vozove, v sredi razpc'ovljene. šest, osem. včasib de^et volov je komnj sneljalo en te ?.- Od spodaj se je do-st:krat videle, kakor da se pomikajo ti vozovi po navpični steni r.avzgcr. V ledu in ^ordovih ie bilo treba napraviti pota. Na'bolj so se Rusi bali, da se nam bo posrećilo postaviti topove. To so skusaii za vsako cer.o preprečiti. Neprestano in silno so ob-strelievali ceste, iih skusaii ur.ičiti in razbiti, da bi onerr.osročili transport. Da ne nemo posijali svojih torov za infanter'jo na čestih, marvec čez gere, na to nišo mislili. To se jim je zdelo pcrcireira neincgoče. Rusi, ki vs'cd ronovnih vpadov žal ravno tako c'obro poznajo teren, kakor mi samu nišo mogli verjeti. da bi zmogti kaj takega. Sam* so to poskusali. ni s^ jim pa posrečilo. Našli smo sledo-vc, dokaze teh poskusov. Nere^nič-no je tuđi, da bi bili Rusi v bojih v Karnatih bolj štedili z municijo. Na-sorotno so njih topovi grmv^ii dan in noč. Z lojalnostjo nasprotnika moram izjaviti, da se kvaliteta ruske artile-rije ni izpremenila, nikakor pa ne njej v slabo. Zelo ozlovoljiti mora, če slišimo nasprotna poročila. ki ka/ejo o neinformiranosti in zmanjžuieio s tem samo zas'ugo naših izbornih vo-jakov, ki stoje v tem orjaskem boju enakovrednemu nasprotni'iii nasrno-ti. Ruska artilerija je tuđi d\nes ao-bra in daje težkega de!a, če jo na| prepod-mo iz njenih pozicii. Vendar se to posreča in se je že Dosrečilo.« BITKA FRI STANISLAVO\XT. Vojni poročevalci brzojavljajo, da traia bitka pri Stanisiavovu z ne-ziranjšano silo. Rusi dobivajo še vedno cjačenja. vendar so naše čete aoslej odbile še vse ruske napade. Momentani položaj bitke ie za nas urađen, nare cee so pridobile zopet nekoliko pn 5t« :a. Z veliko silo se bije boj tuđi zaV^o od preiaza Uszok ter so naše Čete pri tem dosegle večje uspehe. »A Nap* poroča tuđi, da zbira jo Rusi ob Dnjestru in rri Stanisiavovu silne čete ter skušaio paralizirati naše napade s protinapadi. južno od Dnjestra pri Stanisiavovu ie dobila bitka že tak cbscg, kakrr začetkem vojne, ko so si stale čete še v ra\ ni-ni nasproti. • BOJI PRI TARNOVU. O bojih pri Tarnovu poročaio poljski listi po ruskih virih: Skoro neprcnehoma je slišati v Tarnovu grmenje topov in tuđi pekanje pr:šk. Mnogo hiš v sosednjih krajih je raz-uejanih. Većina prebivaicev Starega Timova je zbeTa!a. V mestu so pro-datalne zaprte in večira stanovan] ]e zapusčena. Skoro vsak dan nabijajo na cestah nove razglase na prebi-\alstvo. V mestu vlada silna dragi-n]a, ker iz Rusije ne prihnjajo živila. Žemlja stane 40 kopcik, rrgeij čokolade 50 kepejk. Za svečavo ima.o samo svece, funt sveč stane 40 do 50 kopeik. Povsod razvaline. * Nad Varšavo, *A Nap^- poroča o obisku nekoga letalca nad Varšavo: Dvignili smo se ob pol 10. zvecer ter pluli vedno v visini 900 do 1500 m. Ko smo do- speli nad Varšavo, smo metali vedrio bombe v smeri na utrdbe. Napravili smo mnogo škode, najbolj važno pa je, da smo razdejali nekaj utrdbenih del ali pa vsaj dela prekinili. Na me-sto samo smo metali . namenoma le malo bomb. Ko so nas Rusi zapazili, so začeli streljati s topovi na nas, vendar smo jim ušli. * Rusija kliče svoje rezerviste do 55. leta« Iz Curina poročajo: V Svici se nahajajoči ruski domobranski rezervisti prvega razreda do 55. leta moralo cdriniti do 13. marca pod orožje. * Proti srbsklm trditvam. Dunaj, 1. marca. (Kor. urad.) Iz voincpcročevalskega stana javlja-jo: Pravkar objavljeni srbski komu-nike o obstreljevanju Belgrada vse-buje toliko nerodnih trditev, da bi bilo pravzaprav odveč jih zavračati. Sa] pač nihče ne bo verjel, da bi bila Avsiro-Ogrska zgradila svoje tovar-ne nabojev, ki so baje cilji za Srbe, ob svojih državnih mejah; takisto tuđi ne bo nihče o tem dvomii, da bi srbska artilerija^ ako si vzame izven fAitr^>vice ležeći kolodvor za cilj, za-dela v sredisce mesta. Ako so.toref srbske trditve neutemeljene in brez-predmetne, vendar je vredno vedett za dejstvo. da sovražnik naših odpr-tih mest ob meji ni več nadlegoval, odkar smo zagrozili. da borno znova bombardirali glavno mesto Srbije. Ze*~ natančno se Se dalo konstatirati, da srbske baterije med obstre-Ijevanjem naših pozicij nasproti Belgrada, kakor tuđi naših aeroplanov skrbno pazijo ra to, da bi ne poško-dovale mesta Zemuna. ZAVRNEM FRANCOSKI NAPADI V CHAMPAGNI IN V ARGONIH. Berolin, I. marca. (Kor. urad.) Poročilo Wo!ffovega urada: Velik! glavni stan, dne 1. marca. Zapadno bojišče. Pri Wervicqu severno od Lflla smo prisilili z obstreljevanjem neki angleškf aeronlan, da se ie spustil na tla. Na nekaterih točkah naše fronte so Francozje zopet rabili, kakor že pred nekaj meseci, naboje, k! razvi- LISTEK. ameri^anka. Francoski spisal Pierre de Cou-I c v a i il (Dalje,) Gospodična Villars in njena se-stričina ste se velikansko zabavale. Mladi gospodje so se posebno trudili okoli njiiu. Nagovorili so jima tisoč Ijubeznivosti in ves čas ste imele tišti sladki občutek. ki ga ustvarja uspeh. Nič te tako ne rnika, kakor podobnost, nai si je tuđi daljna. Annie se ni mc^la premagati, da ne bi opazovala markija. ker je imel ravno isti ravni nos, oči in nasmeh, kakor ori Van Dyckov portret, ki jo je tako zagonetno očaral. da ga ie podcrtala v svoiem Baedekeriu, ki ga je izrecno navajal. Mrla je cd poželjenja. da more plesati s potomcem gospoda na BIo-nay. Nebesko bi bilo (very exciting) — in pripovedovati bi mogla. Toda Jacques, zvest navodilom vojvodinje, se ji ni približal in to razočaranje ji je njeno veselje na večeru nekoliko pokvarilo. Ko je naslednjega dne opisala v glavnih potezah slavnost orclSniega večera, je zaključila dnevnik z bese-dami: »Vkiela pravega markija^. CSeen a live marquis.) IX. V galeriji Georges Petit, rue de Sćze se je vr^il dobrodelen bazar na korist osirotelim otrokom. Oktisno opravijeni paviljoni, elegantne dame v pomladnih toaletah. harmonična zmes barv. živahno razgovarianie. ljubeznivo in koketno. vse to je tvorilo običajno sliko dobrođelne prire-ditve. V ozadju dvorane ped lepakom. na katerem si cital v velikih črkah napisane besede: ^Podružnica Co-lombin^. ?e stala dolga, okusno S cvetlicami okrasena miza s samova- #i, vinom v steklenicah. bowlami, celimi piramidami pekarij. sandwi-ehov in sadja. Ob desni in levi je bilo postavljenih nekaj mizic kakor v slaščicarni v rue Cajjibon. Ta buffet so postavile in založile gospa de Keradieu in gospodični Villars in May. Vse tri so prodajale in stregle, kakor bi bile odnekdaj vajenc. Okoti Stirib sta prišla marki d' Anguilhon in vicomte de Nozay. Ko je Annie zagledala Van Dy-cka, — to ime je namreč nadela Jac-quesu Klara, — se je razveselila. Baronica je takoj vsakenni iz-med njiju ponudila šc^ek plavic, po-doben onemu, ki sa je sama nosila. — Zatcknita si te šopke. je rekla, naia sta, nastavim valu kot porročnika. Priđe nekaj ljudi in same ne borno kcs. — To je pravi zavratni napad, je rekel .!acques in zataknil šopek za gumbnico. — Svetujem vam, da se prito-žite! — Ne pritožim se. smatr?jn ' nasprotno izredno srečnim. da vam morem ustreči. Samo bojim se, da sem strašno nerođen. Za vse slucaje. tu za blagajno, je rekel marki in vr-gel louisd'or v elegantno košarico, namenjeno za darove. —«- Dobra misel! je prip>omnil Quy posnemajoč vzgled svojega prijatelja. Moja neokretnost vam je znana, je pristavil. Ne dajte mi ničesar zdrobijivega ali dragocenega v roke ... na vašo odgovornost in ne-varnost! — Naročilo imava, hraniti eno mizo za gospo de Blanzac, je rekel marki — Da, ona priđe sem live o' cio-ckat, je pristavil Guy. — Tive q' clockat! je ponovila smeje baronica; o, gospod de Nosay! — Ce ŽC ra]ši rabimo ta strašni five ov dock mesto naSe lepc besede lužina, potem moramo iz njega pač stvoriti glagol, da moremo reci: jaz five o' clockain, ti five o* clockai itd. Ne vera zakaj nai se postimo tako poamerikaflisvatL — Slabo M 3c vam godilo, le temo ođvrnfla Bara. — Mislite? je vprašal Guy z lisja^kim obrazom. — O. nikakega prepira sedaj. iu je prekinila baronica. Na delo, gospodje, in glejte, da ne bodete prene-rodni. — Potruditi se hočeva! Pri teh besedah, ki sta jih mla-deniča izgovorila enoglasno. sta se takoi postavila za buffet in jela pre-naSati ta^e in pekarije^ Bila je voj vod inja, ki Se gospo de Keradieu napotila, naj si markija pri vzame za pomoćnika, čes. da ga tako obvaruje pred nasilnostjo pro-dajalk. Kakor hitro je vojvoda deRan-dan opazil, kako lepa prilika se mu nudi, da more Annie dvoriti, je toliko časa prosil. da mu je bilo dovoljeno pomagati pri buffetu skupno z Jac-quesom in Guyem. Takoj je jel z veliko pazljivostjo str%5i gospodični Villars in se vedel proti njej posebno pozorno. Markija je to vznemirjalo. Zasegel je bii devojko za-se in ni se ma zdelo lepo, da se ie polasti drugi Sicer pa ni niti najmanj poskusil tek-movati v Ijubeznivosti z vojvodo. Zabaval se je z gospo de Keradieu in njemu znanimi kupovaikami, le red-ko pa je nagovoril gospodično Vil-lars- Annie, katero je podobnost z versailleskim portretom neprestano mikala, se ni mogla premazati, da ne bi motrila Jacquesa, Vsele], kadat Jo Je nagovoru, aG kadar |e srečala njegove svitlorujave oči, je začutila nekak notranji nemir. Med peto in šesto uro je bil buffet kakor oblegan. Vsi gosti pravega Colombina: Amerikanke, židi-nje, pustolovke, so prihajale druga za drugo. Hitro so poizvedele za imena mlacKh gospodov. ki so pomagali ba-ronici. Njihov tek se je podvoji! od veselja, da jim strežejo vojvode, markiji in vicomti. Zavžile so ogromno množino sladkarij in blagajna se je naravno polnila. Kristijana je, kakor je bila obljubila, prišla Te prodaji. Nakupila je najprej nekaj malenkosti v razlicnih paviljonih. krarnljala s svojimi J>rija-teljjcami ko so se pa gosti razšll, S6 je tuđi ona približala buffetu. — Drage moje, je vprašala, ali ste napravile dobro kupčijo? — Zlato kupčijo, je odgovorila baronica. Pri kraju smo z zalogo in močmi.. — Povabljam vas na ča], da se odpočijete. Gospod de Keradieu vam preskrbi namestnike. Čez neka} minut Je vojvodinja Že stala pred samovarjem in na nje. no povabilo se je ćelo »okobie« buffeta usedlo okoli niene miže. Gospa de Keradieu se Je zahvalila mladim gospodom na njihovi po-močL — Dosegli ste uprav izreden uspeh! je pristavila. S takimi pomoćnik? kakor vi bi se dalo hitro oboga te ti! (Dalje prih.) St «n 2. »SLUVfci^KI NAKOU*. tom 2. »«€• lirflS._____________________________________________________49 Stcv. Jalo pri detonađP smrdeče ta doš(p» ve pllne. Škode s tem nišo poviro-čHi nobene. Naše policije v Gfcunpafnt si« včeraj večkrat napadla najmanj dva armadna kora. Vse aavale brez iz}e-me smo odbfll po Ontita bojln moft proti možu. V Argoni* smo opieni! dva r#-flektorja. Med vzbodfiim obronkom Argo-nov in Vauquoisom so Francozje včeraj petkrat poskusili prebiti bojno crto. Napadi so se s težkiml izgu-bami za sovrainika ponesrecilL Pozicije, ki smo iih zavreli vzhodno od Bndomolila, smo držali tud] včeraj proti sovražnim osvoje-valnim poskusom. Vrhovno armadno vodstvo. * * Zeppelln nad Calaisom. Iz Amsterdama p*>r-'»Čajo. da je Zeppelin dne 22. februarja, ko je fcombardiral Calais, razdejal 1S htš in ubil 30 oseb. Nemška letala nad Anglijo, Iz Haaga poročajo po londonskih vesteh, da so videli dve nemški letali v petek zjutraj nad vojnimi de-lavnicami v Sheernessu in pozneje nad Themso. Pozneje je megla za-krila letali. Težko poškodovan francoski podmorski čoln. Prf otoku Mome Christo, neda-leČ od Porto Santo Stefano cb zahod-tiji italijanski obali, so viđali mcčno poškodovan irancosl^i podmorski čoln. Podrobnosti manikalo. Rekrutiranje na Francoskem. Komisije za rekrutiranje na Francoskem za letnik 1916.. so včeraj končale svoje delo. Zatrjuje se, da bo letnik 1916. vpoklican v drugi polovici marca, namesto. kakor ie to zakonito, 1. oktobra. Polk duhovnikov. Iz Londcna poročaio: V Otas-gowu se pripravljalo sestaviti polk duhovnikov. Oboroženie in živila na Francoskem. Pariz, 1. marca. (Kor. urad.) Vojni odsek senata ie izvolil, kakor poroča »Temps«. 4 pododseke za ob-oroženje, razstreliva, za prehrano in nove formacije, da preiskavajo v te stroke spadajoča vprasan*a. Lvon, 1. marca. (Kor. urad.) *Le Progres poroča iz Pariza: Od-poslanstvo soc;iaHstičnih parlamen-tarcev se je razgovorilo z min:str-skim predsednikom Vivlanijem glede vprašanja žita in naglašalo pri tem še enkrat. da je neobhodno potrebno, <*a ćokči vlada maksimalne cene za žito *n ft~ri korake, da se prenre-Či spekulacija, NEMŠKA BLOKADA ANGLEŠKEGA OBREŽJA. Pariz, 28. februarja, *K -r. urad.) Kakor poroča »Temp^« .z Havra, se angleški parnik Harpalion*, ki ga je poškodoval v Kanalu neki nemški podmorski čoln, ni potopil. Parnik so opazovali 35 milj se>crno od rta d' Antifer. Kopenhagen, 28. febraana. (Kor. urad.) xpolitiken« javlja, da rcroča-jo angleški listi, da se nahaja na re-kah Tyme, Humber in Themse 130 lađi], katerih moštvo se protivi, da bi se odpeljaio. AMERIŠKI PREDLOGI. Iz VVashingtona porolajo, *Ti-mes«„ da je vsak dan mar.j verjitno. da bi ameriški predlogi ^led^ vojne-?a okrožja imeli kak usp/h. AnjJiia bo namreč odklonila vse. kar hi se aalo smatrati kot nejako robotan;e z Nemčijo, tuđi Če bi to Želele ie druge nevtralne države. »Associated Press« piše: Na-men vlade v Washingtonu .e pričeti z neformalnim posredovanjem. Arr.e-riška vlada je angleški vladi med drugim dala tuđi pomisliti da nodo zavezmški vojni vjetniki v Nerreiji prvi občutili posledice izstradalne politike Anglije in da trpi civilno prebivalstvo. Iz Pariza poročajo. da ie Wilso-nov predlog glede trgovinske vojne za Anglijo nesprejemljiv. Wilson pač gotovo r.i pričakoval ničesar druge-ga, kakor da morajo zavezniki bio-kado Nemčije še pooštriti, da pospe-š:;o konec vojne. »Temps* pravi, da s!a Nemči'a in Avstro-Ogrska eno samo velikansko utrjeno taborišče, Oblegovalcem ni treba jemati obzira ra civilno prebivalstvo. Cilj oblega-nia Nemčije je ravno kapitulacija, Nolena intervencija ne more zadržati korakov, ki se bodo storili. da I se blokada pooštri. 1 V Parizu in Londonu zavra< VVilsonov predlog, da nai se odstranilo v gotovih delih morja vse mine. Cei da je to skoraj neizvedljiva Obe stranki bi morali namreč istočasno odstranjevati mine, za kar bi bilo treba premirja. Za tako premirje pa ni na nobeni strani razpoloženja. »Kreuzzeitung« in »Kdln. Ztg.« izjav-ljata soglasno, da nobeden v Nemčiji ne misli na ustavitev vojne podmorskih čolnov proti AnglijL Ta vojna se je pričelo sele pred kratkim in ni še dosegla svojega viška. Prekinje-nje te vojne je popolnoma nemogoče. Odgovor nemške vlade na ameriško noto. Berolln. 1. marca. (Kor. urad.) Odgovor nemške vlade na drugo ameriško noto glede vojne podmorskih čolnov Je bil danes izročen ame-rUkemu veleposlaniku v Berolinu. Nota se bo objavila iutrL BOMBARDIRANJE DARDANEL. OHcijalna turska poroCila. Carigrad, 1. marca. edil Bahr in Ertogrul v Dardanelih dne 2o. iebruaria. Turske izgube znasalo \2 mrtvih. Oklopna križarKa Agamem-non^ in nekatere druge snvražne ladje so bile poškodovane. Na neki lađi i je izbruhnil požar. m • Franeoske čete na GaHpolu ^Pester Llovd« poroča: Po in-formacijah rimske »Tribune- je od-šel pred enim tednom 1 franeoski armadni zbor. da se izkrca na poloto-ku Galipolf. Tuđi indijske čete sode-lujejo pri akciji proti Dardanelam. • m V Carigradu so mirni. Carigrad, 2*. februarja. (Kor. urad.) Vsi turski listi izjavljajo. da obstreljevanje Dardanei ne bo imelo nikakepra uspeha, kajti Turčiia bo neomajno %'Ztrajala v vojni :n njena zaveznika nemoteno nadaljevala svoje vojaške operacije. Listi poudariajo posebno, da sta se Francija in Ang'nja popolnoma udinjali Rus:]:, ker se borite za ures ničenje onih ruskih načrtov, katerih veliki nasprotnici ste bili od nekdaj. Jasno se tuđi kaže, da se Rusija ne vojskuje radi Srbiic temveč da hoče Avstrijo in NemČijo razbiti. Prancijo in Anglijo pa popolroma 7Irpati, nakar bo postavila vprasanje Dardanei in Carigrada na dnevni r^ L Položaj pred Dardancla ii. Iz Kopenhagena p'.ročajo: Francosko-angleŠko brodovjt bo dobilo posebno ladjo, ki je prirejena za hidroplane. Angleži nameravajo opa-zovati napredek bombardementa s hidroplanov. V gorenjem delu egej-skega morja je ves privatni pomorski promet usfavljen. Or^ki trgovski parniki ne vozijo več. Otok Chios je popolnoma odrezan. Ker na otoku ni skoraj nikakih živih se je bati, da bo prebivalstvo pričeio stradati. Težave francosho • an^ie^kega brodovja pred Dardanelami. Iz Kopenhagena poročajo: Londonski mornar ski kro^i sod'jo, da bombardiranje Dardanei v blž-njem času še ne bo imelo nikakega uspe'na. Predno lahko plovejo vo^ne ladje v Dardanele, morajo biti moč-ne utrdbe pri Oalinoliju popo'noma uničene. Izkustvo pa kaže, da se utrdbe na kopnem z obstreljevanjem z morja sem ne dajo poprinoma r?z-niti. i'a tuđi če bi utrdbe padle, bi bilo treba mnogo časa, da se odstra-nijo mine. Turki svarilo nevtralne balkanske države. Carigrad, 38. februarja. Turšk fisti svarijo nevtralne balkanske države pred niskim! naCrti. Zlasti Romu ni Ja in Grška naj bi si tfobro za-rx>mnf!i Sasonovove in Mi'.jnkovove besede, »Jeun Ture« izjavi ja Zrnaca Rusie bi pomenila astaiovitev ogromne niske države od Moskve do Epira. Ta država bi vse manjše sosede — pojedla. Ciuik, 1. marca. »Idea Naziona-le^ poroča: V Carigrad« mrgoti v najnovejšen^^Mi raznih ruskih, an-gleških in ^^fcskth agentov, ki se trudijo oiao^^Hrevno stranko ttr razburiti Javfl^mnenje proti Mlado-turkom. Uspehi pa so neznatni. DardaaeJ*. Angrleško in franeosko vojno brodovje je že pred nekaj časom ob-streljevalo uhod v Dardanele varu-joče utrdbe, potem pa to zopet opustilo. Dne 15. februarja se je začelo novo obstreljevanje in vse kaže, da se to obstreljevanje tuđi sedaj še nadaljuje. Trajanje tega obstreljeva-nja kaže, da so vojne ladje streljale iz velike razdalje, torej samo z naj-večjimi topovi. ObČe ninenje avstrij-skega in rt^mškega časopisja je, da gre sedaj za resen poskus zavzeti Dardanele in Carigrad. Tako dolgo obstreijevanje, ki velja veliko de-narja, se ne dela za samo demonstracijo- VojaŠka naloga angleškega in franeoskega brodovja bo torej, vse trdnjave ob Dardanelah uničiti in priti do Carigrada, morda pa tuđi se naprej skozi Bospor v Crno mor-je. Uvaže vati ie, da so Dardanele na obeh straneh moćno utrjene in dolge 71 kilometrov, medtem ko je Bospor 2ž kilometrov dolg. Dardanele so 1300 do 7400 metrov široke, tod šir-je, tod ožie. a strokovnjaki računajo, da znaša razdalja za streljanje po-vprek >000 metrov. V Bosporu sta si obe obrežii Še biižji in je razdaija med njima mestoma samo 660 metrov. Te geografične razmere orno-gočajo Turkom, da lahko tuđi z manjšimi in starejšimi trdnjavskimi topovi streljajo na sovražne ladje, Sicer pa se zatrjuje, da si je Turčija za časa balkanske in za časa turško-italijanske vojne omislila popolnoma nove topove za obrambo Dardane! in Bospora. Strokovnjaki so mnenja, da je z ladij pač mogoče utrdbe in baterije poškodovati, a popolnoma da jih skoro ni uničiti. Tuđi ladje mo-raio počivati in tako ima napadenec priliko, da popravi nastalo škodo. Zanesljivo uničenje in zavzetje utrdb je semo tedaj mogoče, če napadalec izkrca primemo armado. Na vsak način je za tako akcijo treba mnogo ladij in silno mnogo municije. Pri tem je pomisliti, kako se pri strelja-nju obrabijo topovi. Listi poročajo. da so Angle?i in Francozi poslali pred Dardanele veliko floto, piše se, da 60 bojnih ladii. med njimi ladij-vePkanov. Če bi se Angežem in Francozom posreč;lo premagati dar-daneiske trdnjave, bodo morale njihove ladje v Dardanele pluti. Tam jim lahko turske baterije delaio ne snmo vel'ke težave, nego tuđi velikansko škodo. Pri tem je pomisliti, da ie vse morje od začetka Dardanei do konca Bospora polno min in da Turki prodirajoče sovražne ladje lahko tuđi s torpedi zadenejo. Prav zaradi tornedov, ne bodo mogle an-gleške in francofke ladie ostajati čez noč v Dardaneiah, amnak bodo morale odpluti na široko morje pod og-i^em prei premazanih, a ohrov-Ijcrih baterij. Vrh tega ima Turčija tuđi veliko armado v Carigradu. Akcija, ki so jo začeli Angleži in Francozi je torej silno težavna. IZ NEVFRALNIH ORZAV. RomunUa in trtpelententa. Preko Kopenhagena poročaio: Petrogradska -Rječ- izjavlja, da po mnenju diplomatičnih krogov, Romunija svojega stališca ne bo spremenila. Ruski poslanik v Buka-rešti zaeotavlja, da Romunija ne bo storila ničesar, kar bi nasprotovalo interesom tripelentente. Kakor poročajo nadalje iz Bu-karešte. je vložil v parlamentu kon-servativrri poslanec Vericeano jako oštro rnterpelacijo o nasilnostih ruske armade pri umikanju iz Bukovine ter o rL'?kih aspiracijah na Bospor in Dardanele. Antisemitski poslanec Cuza pa je zopet predlajral, da naj podeli zbornica franeoskemu generalu Pau romunsko častno državljanstvo. Mini<;trski predsednik je ta predio^ odkionil, ker se protivi ne-vtralnosti Romuniie. Nov) vpoklict v BcHgarifl. »Ccho de Bulgarie^ poroča: Re* zervisti letnika 1904. so bili sklicani 1. marca pod orožje. Oficijlalno se razglaba, da gre za tritedenske Grozne vaje. • • • HaHls ta SrbU*. b S o f i J c poročajo; Srbija je hotela izrabiti vpad albanskih čet na srbsko ozetnlje ter okupirati važne)* še točke severne Albanije vse do Ja-dranske^a morja, Esad paSa se je bil 5 Srbi že dctncnil, da jim prepusti ! Medno. Tu pa je nastopila Italija ter > vloiila svoj velow teš^ da se nahaja I albansko ozemlje pod zaščito vseh velesil in da se bo o Albaniji sklepalo še Je na mirovni konferenci. Srbija je morala svojo namero opustiti, • . • FraacosU general Pa« je, kakor znano, v posebni misiji po-toval na Rusko. Potoval je 5ez Solun, Niš, Sofijo in Bukarešt >Echo de Đulgarie« poroča, da so ga v Sofiji sprejeli preprosto a kordijalno, v Nišu, da je bil kot reprezentant franeoske vlade in franeoske armade sprejet s čustvi, ki odgovarjajo se-danji mednarodni situaciji, v Solunu pa da je bil posebno slavnostno sprejet. »Echo de Bulgarie« pravi: Grki nišo hoteli samo posvedociti svojih simpatii do generala Paua in za Francijo, nego tuđi napraviti vtisk, da so pripravljeni, poseči po orožju za tripelentento. Generala Paua je v Solunu pozdravil M. A. Rubin, in ta je v svojem govoru re~ kel: Bolgarska nas sili v nevtralnost, ki nas hoče zadušiti. Poravnan konflikt. Nekaj dni je tega, kar smo po-ročali, da je bil grški poslanik v Carigradu insultiran in da ie zahteval zadoščenja. Ker mu ga turska vlada ni takoj dala, je odpotovaL Turčija se je nato vdaia in je izpolnila vse zahteve, ki jih je terjal grški poslanik. S tem je bila stvar poravnana. Sedaj poiasrnuje grški oficijozni list »Patris*. da se je poravnava dosegla posredovanjem Nemčije in Av-striie. Taft o amerikanskih kupčllab. Berofin, 1. marca, ^Vossische Zeitung - poroča: Bivši predsednik severoanieriške republike, Tafu je govoTil na nekem shodu o ameriški politfki nevtralnosti. Izjavil je: -Mi šino za vojno menda slabo pripravljeni. Kadar vidimo, da se vojna pripravlja, oziroma. da se lahko v njo zapletemo. se moramo čim najbolje oborožiti. Bilo bi nespametno, ustaviti dobavo municije in orožia za vojujoče se države, kajti taka politika bi se na nas samih maščevala. Će bi morali mi v boj in bi nam ev-ropejske države ne hotele dodavati orožja in municije, češ, da nam vra-čajo Ie milo za drago, potem bi bili mi prav brez vsake moči. •St KITAJSKA IN JAPONSKA. Izjava predsednika Vuanšikaja. Iz Amsterdama poročajo: *Rječ* javlja: Kitaiski predsednik Vuanšikaj dobiva rebroj telegra-mov, v katerih mu kitajski domoljubi zatrjujejo, da so pripravljeni, za domovino se boriti in umreti. Yuan-šikaj pa odgovarja. da se bo dal konflikt z Japonsko mirnim potom raz-rešiti. Rmetovalcein flustri:e! Poljedelski minister ie izdal na-slednji oklic: Z velikim trudom, z neumornim sodelovanjern starčev, žen in otrok so pospraviii kmetovalci Avstrije že-tev preteklega leta, premagavši velike težave so v jebeni obđelali polje. V lepi složnosti se je pomagalo tištim gospodarstvom, ki jim je od« vzeia vojna gospodarja in najkrep-kejse delavske sile. Po vsiljenem počivanju v zimi prinaša bližajoča se pomlad polje-deljstvu običajne naloge; vsakega resno skrbi, je Ii mu bo mogoče zmagati te naloge. 2al ne smemo upati. da bo pomladansko solnee cgrevalo mirno Evropo: odgovornost, ki sloni na rediteljih prebival-stva, ukazuje, da računamo z mož-nostjo, da bo tuđi še za prihodnjo žetev preživljanje domovine zavisno od tega. kar bo rodila domača gruda. Radi tega je Ietošnje spomla-dansko delo važnejše. kakor v letih miru. Pripravljenost vojske, zaupa-nie me^čanov te odvisno od pridelka poljedelstva. Na stotisoče onih, ki so sicer spomladi obdelovali polje, je pokli-canih pod orožje in nesteto jih poči^ va v tuji zemlji. Dvojna, da večkrar še večja teža sloni na slabejših ra-mah tistih, ki so ostali doma. Pred vsem je treba, da ne ostane niti koiCek zemlje neporabUen. Ledina — ki so jo umni kmetovalci že davno opustili — mora letos popolnoma izginiti. Vsak košček polja« vsak vrt. vsaka plodovita gozdna goljava se mora porabiti ter nai se da, ako je lastnik ne more sam ob-delati, v zakup ali pa prepusti dm-genrn v obdelanje proti deleŽu donosa. Vsadć naj se pred vsem take rastline, ki neposredno služijo za čioveški živež Jara pšenica in fara rŽ, ki ne dajeti povsodi zanesji e in cele žetve, zahtevate posebno ugod- no zemljo, ugodno podnebje in rgod-njo setev. Kjer ni teh pogojev. naj se predvsem seje ječmen in oves, ki ja je se4a| prištevati krušnim pridel-kom. > Posebno je priporočati sadltev fižoia in graha, ki tuđi v slabi zemlji dobro uspevata. Kjer dopuščajo podnebje in tal-ne razmere pridelovanje zelenjave tuđi na polju, naj se po možnosti nasadi zgodnji krompir In zgodnja ze» lenja^a, da bo na trgu še pred žetvi-|o zadosti poljskih pridelkov. Posebno južni deli države naj se lotijo saditve zgodnjega krompirja in zgodnje zelenjave. Posebno važna Ie pravilna goji-tev hlšnffa vrtov na deželi; v vrtovih dozori pri pravočasni saditvi in z uporabljanjem priprostih vrtnarskih sredstev, kakor gnojnih gred za g .• jitev sadik. z namakanjem i. dr^ ra'žV* novrstna zelenjava za domačo pora-bo v veliki množini in preje, kakor drugod. Spričo velikih tozemskili zalog sladkorja, je znatna omejftev saditve sladkome pese gospodarsko opravi-čena. pa radi nedostajanja dušikovih gnojil, ki utegne prideiek ze!o zmanj-šati, tuđi potrebna. Zemlja, ki postane vsled tega prosta, naj se predvsem porabi za žito in zelenjavo. Posebno pozornost pa je posvetiti saditvi krompirja, ki daje tu-di ▼ slabejši zemlji zanesljiv prideiek. Štedite semena in uporabljajte pri sejanja po možnosti sejalni stroj, Noben komad tega stroja na1 ne počiva v času setve. Priprava naj služi ne samo njenemu Iastniku, temveč tuđi sosedom. Uvažujte načelo: Dobro obdelaf zemljo, seiai na redko hi krepko pognoji! Rastlin. ki iih potrebuje živina za krmo. na] se Ie toliko naseie, ozi-roma nasadi, kolikor je treba po šte-vilu živine. Strnišča, deteljišča, ki so te izčrpana, naj se preorjejo in po možnosti porabijo za nasad takih sa-dežev, ki služilo za človeško hrana Pa tudt za najnujnejšo potrebo surovin za važna industrijska pod-jetja naj skrbi poljedelstvo. Kjer so za to pogoji, naj se letos obrača posebno pozornost olinatim in lanenim rastlinam. Kjer kaže. sejatte tuđi jaro ogr-ščico in jaro repico. — Te rastline se ne rabijo samo za pridelovanje nepogrešljivega olja in jedilne masti, temveč tuđi zsl izdelovanje naj-važnejsih krmil, n. pr. oljnatih tropin, Ker je dovoz inozemskega ol|a pre-kinjen, se bodo vsled večjega DOpra-ševanja gotovo dosegle višie cene. Seiajte. kjer razmere dopuščaio. ian in konoplje, da se pokrije potreba vlaknin za tozemsko industrijo. Z nasetvijo konoplje, ki se bo v tistih kraj ih. kjer je njena kultura še v spo-minu. zopet hitro oživela, se bo od-pomoglo pomanjkanjn vreč in preje. Kmetovalci Avstrije! Uvažujte nasvete svojih dežel-nih korporacii in zadrug, ki so pr> klicane pomagati Vam s svetom in dejanjem. pokorite se rade volje uka-zilom žetvenih komisij in občin, ki jim je bila z Najvišjim pooblastilora poverjena posebna skrb za obdelo-vanje polja, izpolnujte zvesto svojo častno dolžost kot reditelji države in gospod Bog bo blagoslovil Vašo setev. Na Dunaju, dne \A. februarja 1915. C. kr. poljedelski ministen Zenker s. r. Dnevne vesti. — Prestolonaslednik pri cesarju. Prestolonaslednik nadvojvoda Karei Fran Jožef d' Este ie prispel v nede-Ijo z bojišča na Dunaj ter obiskal ce-sarja, kateremu je poročal o položaju. — Avdijence. Cesar ie sprejel v nedeljo ministrskega predsednika grofa Sturgkha, včeraj dopoldne pa vojnega ministra Krobatina in skup-nega finančnega ministra pl. Kor-berja. — Visoko odlikovanje nemške-ga tovarnarja. Cesar Franc Jože! Je podelil Iastniku Kruppovih zavodov, baronu Kruppu pl. Bohlen, veliki križ Franc Jožefovega reda ter profesorju Rausenbergerju, konstrukterju 42 cm možnarjev, komanderski križ istega reda. — Ogrskl državo) zbor se zopet sestane sredi aprila. Razpravljal bo o proračunu in o vpraŠanju podalj-šanja mandatne dobe državnih po-slancev. — Delegacije se letos ne bodo sestale, — Tuđi vesti, da bo sklican hrvatski sabor, se demen-tirajOL — Novo aseotlninle. Dne 4. marca bo razglašen ukaz, da se moraj* vsl črnovoMškt zavezane! v starost od 37.4o 42. leta, do 20. marca zsla siti In da bodo v £asu od 6. aprila do 6. ma}a aseatlrud. Zglasiti se le pri 49 Ste* »SLOV&N&tu makuu*. «ms 9 mare* isiiS. buan d. tišti občini, v kateri zavezanec sta-nuie in prinesti mora seboj krstni list, ali domovinski list, alt delavsko knjižico. Zglasiti se morajo vs\ tišti, Vi so bili pri naboru ali pozneje spoznani kot nesposobni za vojaško službo m vsi tišti, ki so bili do 31. ju-lija 1914 superarbitriranu — Kdo ve kaj? Marija Drobnič iz Gorenjevasi pri Ribnici. prosi, naj se ]i naznani, če kdo kaj ve o nje-nem možu Ivanu D r o bn i £ u, lov-skega bataljona št 7, 1. stotnija, vojna pošta Št, 73. ZadnjiČ je pisal dne 14. novembra iz Galicije, — V ruskem vjetalštvu so Fran Oregorčič iz Krna pri Tolminu. Fran Sovdar rz Laderja, učitelj Ignacij Jug s Cerkljanskega, Josip Bostjan-čič iz Opatjega sela in Fran Troiar iz Podrtnika. — Seznamek izgub št 133. z w.:e 25. iebruarja izkazuie: Bogumil K a č i ć, nadporočnik pri 6. demobr. polku, doma v Soštanju, mrtev (4. decembra 1914.) in Viktor M i k 1 a u-č i č, rez. poročnik pri tirolskem polku št 2~> doma iz Trsta, ranjen. — Zaslini rezervni bolnici št 2* CŠt Jakobska šola, šolski kuratorij, šola na Cojzovem grabnu in 1. drž. gimnazija) v mesecu februarju poslana darila: Gdč. Trnkoczy 1 ste-klenico konjaka. 1 steklenico ruma; g. kaplan Jane Peter 1 žakelj suhe-ga sadja in t košaro: gdd Miči Maj-ceru Št Janž, 5 I vina; g. Ana Ja-vornik. 2alna. zabojček jaje; g. Erna Spitzer, Trebnje 40 K: g. Ivana Sko-fic, Rožna ulica, Ljubljana 18 ste-kfenic vina: g. Raimund Schischkar, tajnik Kranjske hranilnice v pokoju 1 zaboj piva: g. katehet Smrekar, Ljubljana knjige: 15 slovenskih, 13 nemških. 5 laških. 4 hrvatske in 2 ogrski; ga. Albina Toman, voditeljica otroškega vrtca 3 blazine; slavni deželni odbor kranjski posilja zavodu vsak teden po 80 I vina: upravni-štvo *Slov. Naroda«. ^Slovenca« in veliko število zunanjih listov pa pošilja svojim rojakom v razvedrilo liste. — Vodstvo imenovanega zavoda se tem potom kar najtoplejše zahvaljuje vsem darovalcem darov ter se najtopleje priporoča tuđi v bodo-če zlasti za bližu joče se velikonoč-ne praznike. — Zahvala. Ležal sem par me-secev težko ranjen v bolnišnici v poslopju obrtne sele v Zagrebu. Bil sem edini Slovenec v tej bolnišnici. Izveđela je zame gospa Pipa A r k o-tova, rojena Tavčarjeva, ter me posetila. Od tega časa nisem bil več zapuščen, zakaj gospa Arkotova mi je redno pošiljala vsak dan v bolniš-nico jedila in pijaco za okrepčllo m slovenske Časopise za razvedrilo. Da sem razmeroma hitro okreval. se rmam pač v prvi vrsti zahvaljevati njeni skrbi in dobrotu Vroivši se v domovino, smatram za svojo prvo dolžnost, da izrekam tem potom plemeniti gospe za vse meni izkazane dobrote svojo naj iskren ej šo zahvalo. — R a n j e n e c Š. v obrtni soli v Zagrebu. — Iz velike Kiklode na Ogrskem smo dobili sledeči dopis: Tu v tem kraju smo čitali v »Slov. Narodu^ o požrtvovalnosti ljubljanskih gospe in gospodičen in tuđi o delovanju gospe Ane Podkrajšek. Tuđi mi smo bili že deležni njenih dobrot. Dobili smo »Slov. Narod- z dne 26. januarja in s solzami v očeh smo čitali, kako so naši tovariši imeli takorekoČ angelje tolažbe med seboj. Tu se zdaj spo-minjamo na vrle ljubljanske gospe in gospodične. V imenu vseh Sloven-cev, Nemcev, Čehov. Hrvatov in Ogrov, ki se tu nahajajo v bolnici, jim kličemo: tisočera hvala! KraU Stepan Zemljan, Četovodja, Slovence Janko Karp. — 2fto 10 moka. Med tem, ko sedal-v ćeli naši državni pr.lovici po-pisujejo žito in moko in se bo torej v kratkem izvedelo, koliko je sploh za-!oge teh živih ie vlada ustanovila posebno organizacijo, ki bo skrbela, da se bo razpoložljivo in na novo pri-dobljeno blago te vrste razdelilo po deželah in občinah. Ta organizacija ima nalogo, kupovati žito in moko ter skrbetL da se žito zmelje in moka razpošlje. Ta organizacija bo Dod \ državnim nadzorstvom; njej na čelu so predsednik in trije podpredsed-niki, ki jih imenuje minister notra-njih del. Ustanovi se tuđi posebna i upravna komisija, v katero bodo po-klicani strokovnjaki, v vsaki deželi i pa se ustanovi nekak gospodarski svet,ki bo dajal vodstvu potrebne informacije. Zavod bo deloval po kup-čijskih načelih in bodo morali do-hodki pokrivati izdatke; če pa bi se izkazal primanjkljaj, ga bo plaćala 1 država, ki bo tuđi dajala morebiti ] potrebne predujme. i — Uspeh na Dunaju. v dima]- < skfh mokarnah se je zadnje dni dobi- 1 vala moka po znatno znižanlb €•- i rah. Opažalo se je dvoje: l. kdor je ; Ie mogel. je skušal preskrbeti si 20 1 kik»gramov moke, ki jih vladna na- 1 redba priznava vsakemu. mokarji i pa so Uh hiteli prodajati, ker povsetn \ pametno računalo, da priđe po popi* su zalog, ki se sedaj vrši, lahko nu-lasiltev. To |e naredilo, da Je bilo dovdj blasa na razpolaganje in da se \t dobilo po znatno znižanih ce-nah. Tako je ena mokama na Nasch-marktu prodajala kilogram moke, zmešane iz trch Četrtin pšenične in ene četrtine ječmenove moke, po 60 vinarjev. To je cena, ki je na Dunaju od oktobra meseca nišo poznali in ki Ie v kričečem na&protju z dcj-stvom, da se je zadnja dva meseca taka in se slab^a moka prodajala kilogram po 1 K 80 vin. in po 2 K. — Maksimalne cene za moko v Budimpešti. Kakor javlja korespon-denčni urad, so y Budimpešti dolo-čene te - Ie maksimalne cene za moko: Pšenična moka (fina za peko 0) 6F K 68 vin., ječmenova moka 44 K 18 vin., koruzna moka 44 K 32 vin., krompirjeva moka 42 K, riževa moka 52 K za 100 kilogramov. Te do-ločene maksimalne cene veljajo za veletrgovino. V podrobni razprodaji za neposredni konzum srne prodaja-lec zaračuniti samo tako ceno, ki ni nerazmerno višja, kakor določena maksimalna cena. — Krompir se ne srne rabiti za žganje. Vlada je izdala naredbo, s katero se prepoveduje, rabiti krompir za izdelovanje žganja. Koliko bo s tem pomagano, se kmalu pokaže. Krompir je sedaj tako drag, da je kar groza, — Pri pošteih uradili leže mnogobrojne pošiljatve tiskovin tčasni-kov) in Magovnih vzorcev za vojake na boinetn polja, ki se nišo mogle odposlati, ker so nefrankovane. ali pa so bile vrnjene kot nedostavljive in se ne morejo izročiti odpo^iljate-Iju, ker ni navedeno njegovo ime in bivališče. Pošiljatve blagovnih vzorcev vsebujejo večinoma Čokolado, predmete zoper mraz, svalčice in podobno. Te pošiljatve bi se morale, v kolikor jih stranke ne zahte-vajo nazaj, kar se dogaja Ie v zelo redkih slučajih. pri trrmesečnem ležanju vposiati oddelku za nedostavljive pošiljatve in pozneje uničitL — Sedaj pa se ie sprožila miseU naj se vsebine takih pošiljatev ne uniču temveč naj se na primeren način uporabi, in sicer z ozirom na pr\ot-ni namen pošiljatve. v vojaško - pod-porne svrhe za obdaritev potrebnih, ranjenih in bolnih vojakov in slično. V tem pogledu dobe c. kr. postni uradi nadaijna navodila, V sporazumu z vojnim ministrstvom se odredi, cia v bodoče poljsko - poštni uradi ne vračajo več teh nevročljivih pošilja-tev, marveč da jih primemo upora-hiio na rrestu samem. — Šol ne bodo zaprti? Z ozirom na poročila gotovih listov in tuđi na agitacijo gotovih ljudi, naj se koncem maja zapro vse ljudske in srednje sole, poroča sedaj dunajska korespondenca • Aut>tria^ iz avtori-tativnega vira. da učna uprava kar nič ne misli, zapreti sole pred koncem običajnega šolskega leta. — Pisma v Puli, naslovljena na vojake ondntne posadke, so bila do-sedaj poštnine prosta. Od 5. t m. na-prei pa bo treba ta pisma frankirati. — Sodnl izpit sta napravila Rado Jerman, avskultant pr dežel-nem sodišču v Ljubljani in dr. Fran L i p š a . avskultant pri nad odišču v Gradcu. — Javna knjižnica »Gospodar-skega In izobraževalnega dn tva za Tagespošta * p>oroča, da se vrše pokajanja zaradi nakupa znane Mayrjeve pivovarne v Kranfu. Kupiti jo hoče Goška pivovarna. Dobova ob SavL Dne 14. in 21. februarja sta se uprizorili na tukajš-nji soli v prid Rdečemu križu dve igri in sicer: »Sneguijčica« in »Biseri in cekini«. Deklamovale so se tuđi pesmi patriotične vsebine. Prostor Je bi! obakrat natlaceno poln, podružnici Rdečega križa v Brežicah se je odposlal čisti dobiček v znesu 110 K. Hvala tnka^inietnu občifistv« za okil-no udeležbo. katero je znova pokazalo, kako požrtvovaino srce da bije v slovenskih prsih. SrČna hvala pa tuđi tukajšnji CfTil-Metodovi podružnici, katera nam k dala na razpola-go svo| gledališki oder. Brezice. Mesto venca, na grob padlih žrtev. velespoitovane rodbine Volčanjškove.« darovali so Brežiški Slovenci 46 K. za Rdeči križ, ter iz- ročili gospodu dekanu Mešičku, vodi. telju istotam. Vidmar 1 K, Uršič 6t Lipej 2 K, Boeclo 1 K, Setinc 1 K, Sečnik 1 K, Levak 1 K, Slanič 1 K, Sitar 2 K, Starkelj 4 K, Stumberger 1 Kt Požar 1 K, Vrančić 2 K, Likar 2 K. Smodiš 1 K, Ivanšek 1 K, dr. Horvat 1 K, Ivanetič 1 K, Svajger 1 K, Koštomaj 1 K, Agreš 1 K, Re-harček 1 K. Mešiček 1 K, dr. Koropec 1 K, dr. Hudelist 1 K, dr. Stiker 10 kron, Umek 1 K, dr. Srebre 2 K, Supan 1 K. Bučar 1 K. Namestn^tvo v Gradcu razgla-ša, da bo z vso strogostjo nadzoro-valo izvršitev vladnih naredb glede kruha. Eneržija graškega namestni-štva, ki je sploh v sedanji gospodarski stiski zelo hitro in previdno po-stopalo ter storilo, kar je moglo, zasluži vse priznanje. Pegastl lesar. Dne 17. januarja se je v Celovcu primeril prvi slučaj pegastega legarja. Takrat se je po-srečilo preprečiti, da bi se ta bole^en razširila. A zdaj so se zopet prime-rili trije slučaji, ki so brez dvoma v zvezi s slučajem od 17. januarja. Iz tega se vidi, kako dolgo po kakein slučaju se lahko to bolezen naleze. Mestni niagistrat je niše, v katerih so se ti novi slučaji zgodili, zaprl, se-veda so zaprti tuđi vsi stanovalci. Mestni magistrat je sedaj izdal stroge naredbe. Prepovedan je vsak stik s prebivalci okuženih hiš. Kdor bi se tega ne držal, bo najprej sam tri tedne kontumaciran in petem se ob-soien. Obenem se magistrat obraća do prebivalstva, naj strogo pazi na snažnost lastnega telesa in posebno skrbno na snažnost otrak. Tuđi hiše, stanovanja in posebno stranišča se naj drže v naivečjem redu in se naj skrbno snažijo. Oštro se bo kazno-valo gospodinje in dekie, ki bodo cunje, s katerimi brišejo prah. na oknih iztresale. Pegasti legar v Zagrebu. Na Pantovčaku v Zagrebu sta se prigo-dila dva slučaja pegastega tifusa med crvMlnim prebivalstvom. Na tej bolezni je umrla delavka tobačne to-varne Stefanija Strohin. njena mati pa se bori s smrtjo. Stefanija ?troh:n ie pred par dnevi posetila v eni iz-med zagrebških voiaskih bolnic ne-kega bolnega vojaka in se ie najbrže pri tej priliki nalezla strašne bolezni. Posebne komisije aa Rekl popi-sujejo danes, jutri, v četrtek, petek m soboto vse one. katerih premože-nje znaša več kakor 20.000 kron, ker bodo le-ti po naredbi oprske vlade se posebe obdačeni. Tako poroča »Obzor«. Meteor, mesečni pregled. Mi-noli mesec svečan je bil mil. pa zelo moker. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: Ob sedmih zjutraj —2*1°, ob dveh popoldne 2-^0, ob devetih zvečer iKK\ tako da znaša srednja zračna toplina meseca 0*3°, za 0\S° nad nor-malom. Največ. t, J. 8*2° je kaza! to-plomer dne 24., najmanj. t j. — 143° dne .\ zjutraj. — Opazovanja na t;a-komeru dado 733*2 mm kot srednji zračni pritisk tega meseca, za 2*7 pod normalom. Najvišje, t j. 745*7 je pnslo dne 3. zjutraj. najnižje. t i. 71-V0 dne 23, zjutraj. — Mokrih dni bilo je 12, padlo je pa vsega skurmj 22V 7 mm dežja: največ. t. j. 73*8 trm dne 12. Snega ni bilo z neba. na zemlji je pa zginila snežja odeja popol-noma sele 23. — Vreme je bilo prvih šest dni zelo mrzlo, potem milo. zato pa jako deževno. Skoro gotovo je močno grmenje topov velikanov ozračje zelo vznemirjalo: ni se mo-gel pri nas, ki bivamo med dvema velikima ognjema. visoki zračni pritisk stalno ustanoviti, da bi oviral od zahoda prihajajoče sopare. izvzernSi 16.. 17. in 18., ko se je živo srebro nekoliko dvignilo. je neprenehoma deževalo. slišalo se je o povodnjih, bati se je bilo potresov. Dne 24. je nehalo deževati. živo srebro je zopet vis";e prihajalo, pihala je do konca meseca močna burja ter zrak zelo ohladila. Najdena |e bfla zlata damska za-pestnica. Dobi se jo na Mestnem trgu št 24t II. nadstr. od pol 1. do '/•MZ. Mof t kleti je naslov velikan-ske in senzacijonalne detektivske drame v treh dejanjih, ki se predva-ja od danes naprej v kinematografu »Ideal*. Koncem sporeda se kratka, pa dobra veseloigra »Milijonarleve muhavosti«. Stormnkm «4mv«lk« opozarja-mo na danainji inserat »Posojtlnice IiBukl — »SbviMhl Pfsvrikc ima v št, 2. sledečo vsebmo: 1. P.: Vladni nacrt Urife xa nagrado konkurznih Ni poravnalnih upravnikov. 2. Iz pra-votodne prakse. A. Civilno prava Spor o tostu*©* M pofcopali>čM li mrtvašnici med župno cerkvijo in politično občino. (Konec.) B. Kazen-sko pravo. Predstava igre na shodu, omejenem na povabljene goste, katero je prepovedalo oblastvo, izvr-šujoče gledališko oceno, ne utemeljuje odgovornosti po shodnem pravu, in se kaznujejo protizakonita de-janja, storjena na takih shodih, po občnih določilih kazenskega zakonika. 3. Iz upravne prakse. Kranjski lovski zakon in takozvane pridržane lovske pravice. 4. XXVIII. redna glavna skupščina društva »Pravnika«. 5. Književna poročila. 6. Razne vesti, izprel sođtiča Izpred tukaišnega izjemnega sodlšča. Premetena goljuflca. Frančiška Markovič, 61 let stara postrežnica v Ljubljani, ima jako namazan jeziček, kar ji je pripomoglo, da je prišla na zvit in goljufiv način do denarja. Izmislila si je, da je nezakonska hči nekega umrlega štetnika, po kate-reni bo dobila bogato dedščino. Ni se čuditi, da so se nekatere ženske, katerim je v slučaju posojila obljubila dvakratno vrnitev, ujele na to va-bo. Zlasti ie bila neka Apolonija Zajc po obdolženki prizadeta, od ka-tere je izvabila 1488 K. Pa tucii drugi lahkoverneži so ji posojevali po 100 kron, 376 K. 60 K in 26 K v trdni nadi, da je posojeni denar v dobrih ro-kah. Apolonija Zajc ii je ćelo vrsto let v raznih znes.kih posojevaia denar in vzlic temu, da ji ni nikdar kake posojene vsote vrnila, jo te umela z raznovrstnirni izgovori do tega Urivehti, da ]e iznova dobila posojila. Končno je pa prišla tuđi njena slepa-rija na dan. Poizvedbe so dognale, da je bržkone nezakonska hči neke-ga že davno umrlega izvoščka, in da je vse drugo izmišljeno, Obdol-ženka goljulije v obče priznava in se zagovarja, da je res mislila, da ima pričakovati dedščino. Izjemno sodi-šče jo je krivim spoznalo in obsodilo na S mesecev ječe. Zaradi odklonjene Ijubezni de-kleta ubil. Alo]zij Lamberger, 23 let star posestnika sin v Gradišću je po izreku ljudskega glasa in obćinskega spričevala iako silovit in surov člo-vek. katerega se po večjem vsak ogiba, Zalezoval ie posestnikovo hčer in šiviijo Marijo Kremžar iz Spod. Jablanice in io nadlegoval s svojimi liubavnimi izjavami. češ. da bi jo ime! rad za ženo. kar pa je bilo izrecno proti volji dekletove matere, a ga tuđi dekle ni marala. V nedeljo, dne 1°. novembra m. 1. je šla Marija Kremžar s svojo sestro Rozalijo k službi božji v Šmartno pri Litiji, kjer sta ostali čez opoldne. Pcpoldne sta se nekaj časa mudili v Grošelnovi gostilni v družbi znancev. Tu je bil navzoc tuđi obdolženec Lamljerger, ki je sedel pri sosednji m:zi. Očivid-no ga je ježilo, ker se je Marija po-govarjala z nekim vojakom, kateri ji je v šali vzel njen prstan. Obdolženec je vse to od strani opazoval, škripal od ieze z zobmi in pripomnil nekemn poleg sebe sedečemu fantu, da bode nocoj Še nekaj naredil. Se- | stra Rozalija je odšla nekaj preje do-mo^v, kmalu za njo je pa odšla tuđi Marija, ko se je preje od svojih znanncev poslovila. Takoj za njo ie šel pa tuđi Lamberger; neka priča je ćelo slišala, da ji je rekel: ^Čakaj, greva skupa]<-. Neka druga priča je videla. da je dekle z obdolzencem stala na onem kraiu ceste, kjer se steza odcepi proti Slatini, in da ji je rekel obdolženec z osornim glasom, naj gre po stezi, kar pa dekle ni ma-rala. Druge rriče so jo zopet videle, kako je dekle brzih korakov hitelo proti domu. Lamberger jo je po nji-vah gredoč dohitel v gozdu. io na-padel z nekim topim orodjem, njena mati je Čula krik, nato pa dva udarca, s katerm je lopov končal mlado življenje. Nato je truplo vlekel od steže po iako strmem obrobku k potoku, kier jo je pustil ležati. Ker ni bilo deketa domu, so jo na vse strani iskali, ter jo Sele tretji dan mrtvo našli. Sum se je takoj obrnil na sto-rilca, kajti okoli 7. zvečer je prišel v Trškanovo gostilno v Litiji; tjudje ki so ga tu videli, so izpovedali, da je bil prebledel in preplašen ter se trese po vsem životu. Sedel je zamišljen s podprto glavo pri mizi, pogo-sto je vstal in šel na prosto in čerav-no je bil hud mraz, je legel na tla s pripombo, da mu je vseeno če *krepne«. Obdolženec svoje dejanje trdovratno taji vzlic temu, da so bile med 15 zaslišanimi pri čami tuđi ta-kc, ki so s svojimi izpovedbami v polni meri njegovo krivdo dokazale. Sodiiče fa ie spoznalo krivim hudo- I delstva uboja hi obsodilo na 7 let teflee Ječe. Hzne stani • Evrop^sU mir m bo skl#pal ▼ Stocfcfeolm. »Berliner Tagblatt« ve povedati, da sodijo Švedski diplomati, da bi se evropejska mirovna kon- Iferenca najbolje vršila v Stockhol-mu. To mesto je že radi tega najbolj prikladno, ker je središče velikanske ceste narodov z vzhoda proti zapadu in z juga na sever. * Papež In Poljaki. »Az EsU po- , roča iz Rima, da papež Poljake in prebivalce obmejnih ogrskih pokra-jin ravno tako pomiluje, kakor Bel-gijce. V Rimu zelo cenijo versko zve-stobo Madžarov in Poljakov. Papež je poslal gališkim školom 10.000 lir za trpeče prebivalstvo, kardinali so pa zložili še 3000 lir. Tuđi je papež izrazil v pismu na kardinala Sapieho Poljakom svoje sožalje. * V vojnih časib se rode dečki* »Dziennik Cieszvnski« poroča, da je med novorojenci v dveh poljskih ob-činah v Šleziji pretežna većina dečko v. Od 1. januarja do 15. februarja 1915. se ie rodilo v Jaworzu 20 otrok. Iznied teh je bilo 18 dečkov. V By-strzvci se je v tem času rodilo 16 dečkov in samo 1 deklica. v Ponesrečeti nemškl pomor* š^ak. Danski listi poročajo iz Tici-stida: V Limvorku pri Kriku so vče-raj z;utraj našli mrtvo truplo nekega nemskega pomorščaka, ki je bil opremljen z dvema reŠilnima paso-vcma. Na obali pri Lyngbyju je mor-ie včerai zjutraj naulavilo 1 mino. * Goska za 50 K. Na trgu v Plznu ie prodala v soboto neka kme-tica gosko. ki je tehtala 13*10 kg. Dobila je zanjo 50 K. * Tatovi, ki še vojakom ne pri-zanaša'o. 2e zopet so na Nemškem zasačili ljudi, ki so kradli pošiljatve, namenjene na fronti stoječim vojakom. V Berolinu so zaprli učiteiia glasbe Schutza. ki je imel organizirano ćelo družbo fantov, da so na pošti kradl; take pošiljatve. V Kelmo-rainu pa so zaprli več železniških uslužbencev, ki so ravno tako poče-niali. * Đombni atentat v Sotiji. Sofijska *Kambanac z dne 22. februarja javlja da so že izsledili one osebe, kl so sodelovale pri atentatu v mestni kazini. K te] vesti pripomtnja list: Podrobnosti o stanju preiskave ne moremo objaviti ker bi se ogorčenje med prebivalstvom Še povečalo. * Boterari in Grki. Napetost med Bolgari in Grki je velika. Grški ofirijozni list.Patria* se je povzpel do trditve, da se postavit a jo Bolgari na blazno sta* lišče trdeč, da žive v Macedoniji, v Tratiii in ttidi v mali Aziii Bolgari v i velikih množinah. Bolgarski oficijozni list ^Echo de Bolgarie" odgovarja na to: Grki so blazni domišljavci, ker smatrajo 2a Grke ne samo ljudi, ki govore bolgarski, ampak ćelo ljudi, ki govore arabski. Tako pravi „Echo% da je neki Bolgar videl v Atenah go-jenke ženskega liceja .Arsakija** in med njimi zapazil dve silno temnokoži dekliti. Vprašal je spremljevalko, če sprejeniajo v licej tuđi — zamorke. — „Kaj, zamorke?* je zaklicala nad-zorovalna dama .to sta vendar Grkinji iz Male Azije. Grkinji arabskega po-kolenja.* — Na to zbadljivost je zopet list »Patria* odgovoril, da imajo Bol* gari tatarske obraze in jib je dolžii da hočejo anektirati ves svet do ki-tajske me je, češ, da smatrajo za Bol-gara vsakega, kdor ima grd obraz. Tako zafrkavanje sicer ni ukusno ali značilno je, ker se iz njega spozna ljuto nasprotje, ki vlada med tema narodoma. Brzoiavna poročila. Vohunski proces v LipskenL. Upsko, 1. marca. (Kor. ur.) Danes popoldne je državno sodišče razglasilo sodbo v znanem vohunskeni procesu Berna, Luka Berna je bil obsojen radi izdaje vojaških tajnosti na 6 let težke ječe; Leon Berna radi istega zločina in radi sodelovanja pri poskušeni izdaji v dveh slučajih na S let. Po prestani kazni prideta oba pod policijsko nadzorstvo. Luk! Berni se vračunita v kazen dva meseca preiskovalnega zapora, Leonu Berni pa 8 mesecev. Luka Berna je bil v Baslu dolga leta posredovalec za franeoski poročevalski biro v Belfortu. Leon Berna je opravljaj vohunske posle. Neki orožniški stražmojster, ki sa je Berna prosit za vesti, je z dovoljenjem nemških oblasti dlje časa dobavljaj obtožen-cu napačne vesti ter s tem bistveno paraJiziral škodljivo delovanje obto-žencev, dokler se ni oblasti posreči-lo, obtožence prijeti. Romunsko - bolgarska žetezniška konvencija. Sofi}a, 1. marca. 2elezniška konvencija z Romunijo, ki ur-s;'ije ttim-I sitni promet, je podpisana* Izvzete so vse pošiHatve vojaškega značaja. PotopBeaa ansfeika krliarica. Partr, h marca, (Kor. urad.) »Tcmps« Javlja iz Havra: AnglcSka križarka »Harpalioiu, ki so Jo pred-včerajšnjim opazovali pri rtu df At-nier, se je potopila, predno so jo mogli spraviti v Havrc Strmu 4,_____________"__________________________________»SLOVENSKI NAROD*, dne 2. »aica 1915.________ 4^4. §tev. Podmorski čobi ob špaiiskeni obrežfu. Lfoc, 1, marca. (Kor. urad.) •»Pogres«- javlja: Vlada potrjuje, da se nahaja v vodah pri Bilbao neki podmorski čoln. Gre najbrže za fran-coski podmorski čoln. ki izvaja po-skušne vožnje. PredpfM za promet med Parizom hi Londonom. EUsef, 1. marca. (Kor. urad.) »Nationalzeitung« javlja, da so bili izdani v pristaniščih Folkestone, Ca-lais, Boulogne in Havre strogi pred-pi?. ki prepovedujejo, da bi se voja-?ke osebe vozile na potniških ladjah, namenjenih za promet med Parizom in Londonom. Ti predpisi naj dajejo famstvo za to, da sovražnik ne bo ravnal s temi parniki tako, kakor z fadjami za transport čet. Sicer pa previaduje mnenje. da so ti turbinski parniki zavarovani pred torpediranjem že vsled svoje velike brzine in vsled svoje vožnje ponoći, kar one-mogočuje porabo periskopa. Gospodarstvo. ~ Mestna hranilniea ljubljanska. Promet meseca februar ja 1915: 904 strank je vložilo 761.056 K 46 vin., 1326 strank je dvignilo 466 132 kron 90 vin., torej več vložilo 292953 K 56 vin. Stanje vlog 44,563.577 kron 82 vjn. Stevilo vložnih knjižic 29.9f37. — Ljubljanska kreditna banka. V mesecu februar ju se je vložilo na knjižice in na tekoči račun 1.835.210 kron 76 vin.. dvignilo pa 1,553.566 K 81 vin. Stanje koncem februar ja 14 milijonov 198.334 K 24 vin. — Češka industrijalna banka. Stanje denarnih vlog je znasalo koncem meseca februarja 67 milijo-nm? 611.464 K U vin. Umrli so v Ljubljani: Dne 26. februarja: Valentin Rupnik, orožniški postajevodja v pokoju, 38 let. Doleniska cesta 62. — Helena Doberlet, posestnica, 71 let, Karunova ulica 7. Dne 27. februarja: Sestra FriecU berta Papež. usmilienka, 40 let. Ra-deckega cesia 9. — Ivan Kellner, re-jenec. pol leta. Streliška ulica št. 15. — Marija Zintl. hči železniškega sprevodnika, 2 dm, Spodnja Siska 139. — Evgen Vilhar. zasebnik. 70 let, Spodnja Šiška 256. — Fran Me-dič, pešec 21. domobranskega peš-polka, v garnizijski bolnici. Zalcška cesta 29. — Mihael PalouA poštni Doduradnik. 62 let. Stari trg 2. — Pantilej Rebavka. pešec ruskega sešpoika št. 193, v garnizijski bolnici. Zaloška cesta 29. Dne 28. februar ja: Pavlina Pom-pe* zasebnica, 62 let. Razpotna ulica 4. — Fran 2argi. zasebnik - hira-lec, 55 let, Radeckega cesta 9. — čdvard Marinko, diiak. 17 let, med potjo v bolnico. Dne 1. marca: Jožef Marolt. zasebnik, 76 let. Padeckega cesta 9. — Marija Juvan, kuharica, 60 let. EH-zabetna cesta 3. — Ivan Marn, iižit-kar, 85 let, Radeckega cesta 9. Dne 2. marca: Elizabeta Ber-gant, mestna uboga, 75 let, Japljeva ulica 2. Vdeželni bolnici: Dne 23. februarja: Ana Vodnik, hći detevke, 6 dni. Dne 25. februarja: Marija Sa-motorčan, prosjakinja, 62 let. Dne 26. februarja: Marijana Zar-nik. bivša branievka, 69 let. E>ne 27. februarja: Alojzija Ora-disek, zasebnica, 54 let. — Franc Sedlar, sin poljske dninarice. 11 let. Jtonnnii list nh^aa 4 stran'. Izdajateli in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«. NeteonloflUno porafllo. *&** naš w%&m m-2 SttHl* mtn tUt TU •■ 1. 2. pop.'7276 5 9 moč. jjzah pol. oblač „ j 9.rr. 7263 2*0;brezvetr. j sneg Z 7. sj. 727-0! 0*0 j sL svih. I mefli Srednja vCerajin* temperatura 10^-»oim. li» Pftđcnoa v dl nrah nm 2*7* Bolestnega in glohoko uniosteaecfa srca naznanjamo vsem sorednikom. prijateljem in znancem prebridko vest, da je naš nepo/abni in dobri oče ta stric, goipod Anton Wisjan p«ft«stnik in sedlan »ki mojster VČeraj dne 1. matca ob 1- uri popoldne po daljŠt in mučn boleznit previđen s sv. zatera-menti sa umirajoče, blaženo in mrno v Gospodu zar-pal. Pegieb drag^»a nam pokojnika bo v §reno, dne 3 marca. oK 4 uri popo'dne iz hiše wlo3ti v Spcdnji bi5ki, Celovška cesta štev 67, na po!-■» pal'Šfe k Sv. Križu. Sv. ma?e xaou5nice se bedo bra'e v župoi cerkvi Manjicega O^naojtnja. Blagega pokojnika pnporočamo v bla » spomin. Ljubljana - Šiška, dne 2. marca 1915. S66 Zalujoči ostali. Korc pjenta srrsfme takoj ▼ svojo pišamo dra Urban Lemei, odvetnik v Slovenski Bistrici. 562 M slami z etsa 2li več so ,aml, Inz&fn^o itd. se odda sa iako] ali ma]0T tormla 433 I Serrava .lovo k u-vl 0 z železom I je najprimemeise ! r a n I p. n r p I IlIIlJiilUu I in ^9 I :: okrevajoče. :: I I Od zdravnikov pripoznano in 1 I priporočano krepilno sredstvo. I b Dobiva se v lekarnah I I J. Serravallo, Trst Barccra« I \ SANATORILJTi • EMONA/I HZA NOTRAN^F* Dsl• KIR .»RfilCNE BOUtTZNl [! r ■ 1* iRonNariMicA r/L^JUBLUANA komenskega ulica ^ \\ [/ sff-zdr^n!k pf^.^Rkj D^ FR DERGANC \ Drogist. IŠ6e 3C za tako! ▼ neken lečilisču a*. s*r. Primorja liyilf illll {JUiiEulilill 1a drogeri|o9 ki zn* slovensko ali hivat-ko in nemsko. 564 Potiudbe n^ ur»rawr»i2fvo »Slcv Naroda« pod .,Dr0Cp?st 5941*. Ibmni pr¥e m\z ▲ 1 LjubHana, r'2l]ajti ki se vr5i v cetrtek, 9nt 11. maru 1915 ob 4. ori popolfac v društvenih prosterih na Kongresncm trga st. 4, !. naSstr. DNEVNI RED: 1. Čitanje zapi&nika zadnjega obč-n?^a zbora. 2 ljetno poročilo m računski sk.ep za leto 1914. 558 3 Porodilo revizorjev © pregleau racunov. 4. Nadomestna volitee načelstva io nadzrr-tva. 5. S učajnosti. Bfačelstvo. Dodate k- Ako bi občni zbor ne bi I ?k'er*en ob določent uh, se vrši eno uro pozneje 2 istim dnevntm ledom diug občni zbor, ne glede ra števiio navzočiti čbnov. HsstUilfl I^iBs lroo mphlovaaa, razgled na cc^^to, si takol oćda. m 5- Več se no- rve w Ign. ZaPfrfi &'« >. Petra cesta št. 3 v trgovini, i Važno za vofaške I oblasti in trgovce i Zahte ajte ponadbe (oferte) a pletenih vojaških in Športrnh ovtjalnih gamaš. Na željo 2—4 p*re k t vzorec po povzctju ali duraiske teference. 420 1LBEBJISTZHER, Buna] l KaUImesssrsasss 8. Urainik isče poćolnoraa sepHrano Ponudbe pod „sobo/552" na upravn. »Sior. Naroda«. 552 iell službe, izučen je kiparstva in kljucavoićarstTa, izvežban oben. t.jdi pri eltktr. stronh. ter zmožen samostojnih popravjl. Nastop takoi. Naslov pove upr. »SIov. Nas« 516 event. tuđi gostilsa obstoječa nad 40 let, z lepimi prostori, vso opravo in rapoljeno ledenico v sredini prijaznpga mesta ob S^vi rta Dotenjskem, se da tabof v na]em, Več se izve v uprav. »Slov. Naroda«. 526 Me zUe ki bi se hoteli naseliti *r Celia, ooezar- umo, đ* ie ođđatl tabo! alt pa S !• Jvlijem t- L do^edanje dr. janko Sernecovo ▼ I. nadstr. Narodu, doma v Celju« Vprašanja na Posoitlnlco V Cei U. 565 Ovčio volno ■ kdor 1*0 ima na prodaj, naj jo ponudi takoj I I CRnRPI Mllf II Mestni trg 22 I J. UnUDtLIlIliU naspr- l6kariie Trnboczy. I Kupjek in petek med */23 in '/24 popoldne: Josip Košem v Ljubljani, Krakovski nasip štev. 22, Sprejema »varovanja č]ove5keg« frv 996^ m*0 J^> ^T I % Ak> Zavaiiuic poslopja in premičnine pioti ljenja po najraznovTstnejSih kombiiu- w ±n ■ ^ ■. m POfarnim škodam po najnižjth cenah ; cijah pod Uko ngodnimi pogoji, ko •••••*• Waaja«iaia Ittartwal«a Banka W "ragi. .% - ••• Škode ceni takoj in naikulantneje nobena draga zavarovalnica. Sasarval HmM B ee,Tae.T*e<4g. — Uate«M« lilBiaaaii ta lnaitaHte E iattt2S 304-aS. Uživa najbolj§i sloves, koder poslu ie .„.^ : , . ^ teHtasti «tmn naieana amrtfahiica ušt tan 1 fscakeii floftasko-atrodno aprave, _ ------ Zlas« je ogodno savarovame na do-- - - - _________ _^ mm^mm^^ ^«.______________• -- Pmmmml Sprejema tud! zavaiovanja I fivetjt tn smrt z manjSajotimi ae __. - ~-^— **** proti vlomski tatvini pod zete ugod- I ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^a^^^^^B^H^aaaiaBB^B^B^B