ANDREJ SKULJ: Kmetijski tečaji in še nekaj. Čehi. ki stoje kulturao na iparalelni siopnji z drugimi narodi. pri katerih so vse panoge narodnega gospodarstva tako razvite, da se niorejo kosati s prvimi narodi na svetovnem trgu, so uvideli, da je blaginia naroda tam, kjer se vsi sloji krepko podpirajo. 'Zlasti pa mora biti jako in trdno kmetijstvo, ono mora do močnosti krifi doinačo nrehrano obrtnih slojev in neprodiucentov. Kmetijstvo mora biti bogati vir, iz katerega upajo vsi sloji. iz katerega izvira moč države. Krušno vprašanje je ia ostane važno za posameznika, važno pa je tudi za celo državo. 0 tem nas je iprepričala svetovna vojna z vsemi posledicami. ki so nastale vsled zmanjšane produkcije po celi Evropi. Te posledice bomo čutili še nekai let. _z tega vzroka so praktični Čehi, ki nnajo celo razvito kmetijsko solstvo, iivedli z noviin zakonom še gosoodarske Ijndske šole. Namen teh šol je dvojen. Predvsem imajo narnen ipoglobiti in razširiti v narcdni -šoli pridobljeno znanje, torai poglobiti in razširiti narodovo izobrazbo sploh. Na drugi strani pa naj te šole PTipravljajo kmetsko mladino na poznejše ipraktično življenje s tem, da v teh šolah pridobi kraetijski naraščaj najpotrebneiših naukov iz praktičnega gospodarstva. To jq tudi edino prava pot. Sreča in blagostan;e narodovo obstoji v tem. da vsak v svojem poklicu tvori nekaj dovršenega, kar more*oa le tem potom. ako ima zaclostno znanje in hoče seveda to znanje tudi uporabiti. Vsak, ki je v svoii strdki .lovolj izobražen, ima zmožnost napredovati. Šola, ki tako uči — vzgaja. Č-e kedaj. je danes šoli odrasla mialina tako potrebna nadaljne vzgoje in rouka kakor še nikoli. Vo.ina in z njo vse zlo, nam je toliko pokvarila. da bomo irneli vsi. ki imamo voljo delati in smo v to poklicani. desetletja dovoli popravljati. Ne prikrivajmo si istine. da ie boljševiški duh. neijovan od različnih demagogov prodrl tudi na deželo in zastruplja zlasti mladino. Ne mislim, da bodo to kedaj boljševiki, pred katerimi nai trepeta država. Tako naivni nismo. Pač Da bodo ti reveži nevzgojeni in nepoučeni o resnih nalogah oloveškegaf življenja. leni in delomržni elementi v škodo in nesrečo samimi sebi. občini in državi. Na vse to moramo misliti. nobenega ne smemo izgubiti. majhen narod smo, zato moramo gledati, da bomo vsl dobri, vsak na svojem mestu. Sklep narodne zbornice v Prad nam ie resen opomin, da zastavimo tudi pri nas vse. da se realizirajo čim prei zamišljeni kmetijski tečaji. ki bodo lahko najsifrurnejša pot k pravi izobrazibi in prosveti naše kmetske mladine. Zdi se mi. da se pri nas vsepovsod in vsepreveč^ politizira. 2e prav. a vse kar ie prav. Žal. da naša mladina vse prekmalu zaide na to umazano cesto. Predvsem aosti in temeljite izobrazbe, obilo Doiiika in znania, potem šele kai druzega, ne pa obratno, kakor se dogaia votoce l-ri nas. Zainteresirajmo mladino predvsem za poklic, nudimo ji dovol.i znania. ker le izobražen ter vsestransko poučen človek ie zniožen trezno razsoiati in bo tudi v nolitičnem delovanju zmeren in preudaren. Šola na.i ustreza potrebam in zahtevam naroda. zato je naša dolžnost poslušati njegove želje in jih po možnosti uveljaviti. Razne kmetijske organizacije in konporaciie. brez razlike političnega naziranja, žele reforme v narodnem šolstvu v prid kmetijskih slojev. Seveda so te zahteve dostikrat neizvedliive. kar sem že svojčas pojasnil. Lahko in brez težav pa uipeljemo povsod kmetijske tečaje, ki bodo pod vestnim in previdnim vodstvom sigurno dosegli najlepše nspehe. Vendar ne odlašajmo! V vseh panosrah narodncga gospodarstva bo začelo novo življenje in tekmovanie. Ne zamudimo začeti v temelju. pri našem agrarcu. Zahteve po temeljitem noznanju produktivnih odnošajev so težavne ali važne. One se sicer nc dajo naučiti iz knjig, pač pa jih s prhnernim poukom lahko pred!očimo in pojasftimo. Začetnike ie tfebat .navajati 'k opazovanju narave. da tem potom pridobe praktičnih skušeni. kateie si iiai zapomnijo fn uporabliaio. Žalostno je pri nats dejstvo. da rodiielji pogosto odločajo nadarjene otroke za KSrospode«, oni pa, ki nimaio teh lastnosti. ii3.t bodo kmetje. To je napačno! Kmetijstvo ni lahka gospodarska panoca. Lahko trdimo in ttidi dokažemo. da ie od vseh obrti kmetijstvo najtežja obrt, ki zahteva popolnega znania in raziumevanja. Tu se fie da nič delati po kakem kopitu. Vsak mora biti veščak na svojem mestu, ako hoče korakati z duhom časa in si zasi.enirati obstoj. sicer inora propasti. Razumljivo nam ie. zakaj propadaio pri nas kmetije. Po starem kopitu kmetovati danes ne gre več. Denarne in delavske razmere so se spremenile, iavni in osebni stroški naraščajo bolj in boli. Treba se je prilaeoditi premenjenim okoliščinam in iskati sredstev, kako dobiti iz zemlje z manišimi pridelovalnimi stroški večje dohodke. Treba tedaj ne samo ipridnih rok, ampak tudi razumnih glav. Zato pa na delo za prospeh naše kmetske mladine in blagostanje našega naroda! Da sem še enkrat »pogrel« vprašanje kmetijskih tečajev, sta mi dala neposredni povod »Naredba ipoverieništva za uk in bopočastje z dne 13. aprila t. 1.«, s katero se uvajajo med obvezne učne predmete ljudske šole ročna dela. in članeik g. kmetijskega nadsvetnika Rohrmana »Snujmo sianovske organizacije za kmetsko mladiuo«. 2e 1. 1911.. ko sem prvič referiral v Krškem o kmetijskih šolah. sem napisal tonle: »Velike važnosti za tako šolo bi bile delavnice, kjer bi se vadili učenci roČHOst: v izdelovanju kmetiisikih (potrebiščin. Vsaik kmetovalec mora biti 'kolikor toliko rokodelca. Kaj je lepšega, ko v zimskih dnevih in dokih večerih napravilati in popravljati razno potrebno orodje, kakor: grablje, ročice. samokolnice i. dr. \rčasi so to ljudje umeli, danes ie vse izumrio. Vse bi se dalo v delavnicah znova poživiti. Koliko koristnega bi lahko nudil iak pouk. pa bi bil tudi velike moralne vrednosti. Koliko nepotrebnega posedanja in postopanja v zimskih dnevih bi izginilo.« Kolike privlačne sile bi bile take delavnice združene s kmeti.iskimi nadaljevalnimi tečaji. Naš kmet je praktik — egoist. Vnema se za to od česar si vidno obeta koristi. Izrabimo tedaj to n.iegovo stran in zdiiu.žimo s kmetijskimi tečaji oraktični rokotvorni "^nk. Mladeniči imaio v tej dobi dovolj ročnosti in razuma. da bi, s pridom sledili pouku. Je pa tudi iz praktičnega stališča lahko izvedliivo. saj bi notrebni materijal oskrbeli po večini učenci sami, kar bi zelo zmanjšalo stroške in •tk. uk bi bil tako res praktičen. ker bi bill učenci tudi s predpripravami in nabavljanjem materijala zaposlenl. Stanovske organizacije za kmetsko rnladino so gotovo velevažne. zato moramo srečno misel le pozdraVliati. Z nspehom pa bomo snovali take organizaciie le tam. kjer se bodo otvorili kmetijski tečaji. Ni dovolj, da organiziramo, da organizacijo ustanovimo. Organizaciji je t/eba oživljajoče sile. Ta sila bi bili v orvi vrsti kmetijski tečaji in pa strokovno glasilo za šoli odraslo mladino. 2e 1. 1919. sem sprožil misel. naj bi se ustanovil list za šoli odraslo kmetsko mladino. Sedaj ko mislimo na organizacijo. moramo misliti na ono vez. ki naj veže in druži, navdušuje in krepi to organizaciio. — to bi bilo primerno ureievano glasilo. Prepričan sem, da imamo dovolj dehvcev/ ki bi z veseljem priskočili novemii listn na pomoč s svoiim znaniem. In mladina sama? Tudi ona bi sodelovala. Ne podcenjujmo je. Sai bi. rada bi, treba ji je le sipodbude in navodila. Prepričan sem, da bi se dalo tem potom ustvariti iz naše mladine nekaj tako zdravega. tako čvrstega. da bi bilo njej s^imi v ponos, nam v veselje. bodočnosti v veliko korist. Nai bi te misli postale istina. če ne r.ovsem. pa vsai deloma. kolikor dopu?čajo razimere. v letošn.ii jcseni in zimi.