Leto LXX Stev. 281 a V Ljubljani, v soboto, 5. decembra I942-XXI E^jLSlTSlZ Prezzo - Cena L 0.80 SLOVENEC Naročnina mesečno 18 Lir, ta Inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ta Inozemstvo 50 Lir. Ček. rai. Ljubljana 10.630 za naročnino in 10.349 za inserate. 'Podružnica! Novo mesto. Izključna pooblaščenka ca oglaševanje Italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicitš Italiana S. A, Milano. Ifbaja vsak dan i|ntra| razen p onedeljka Id dneva po praznika. S Urednlltvo In iptifii Koplt»r|«v« 6, l.|obl|an«. e i Redazion«, Ammintstrazlooei Kopitarjev« 6, Lubiana. I g Teleton 4001—4005. Abbonamenti: Met« 18 Llr«| Eitero, mo* m 20 Lir«, bdiaon« domenlca. anno 34 Lir«, Eatcro SO Lir«. C. C. f J Lubiana 10.650 per gli abbo-aimentli 10.349 p« 1« lnterzlonL ' Filial«! Novo me«ta, Coneessionaria eselnslva per la pnEblldti dl provenienza Italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. BoIIettino No 923 La conquisla di unlmpor-faRte posizione in Tunisia Attacchi continui contro i porti del-l'Affrica francese - 16 aerei abbattuti in combattimento - L'affondamento di un sommergibile nemico H Quartier Generale delle Forzo Arniate co-munica: Intensj tiri delle artiglierio nemiche su nostri rapisaldi avanzati del fronto cirenaico sono stati effecaceinente rontrobattuti. In T u n i s i o reparti germaniri hanno ron-qulstato un importanto posizione, faoendo 454 prigionieri, fra i q u a I i 18 ufficiali; in altro brillante azione un battagliono di bersaglieri catturava oltre 300 pararadutisti inglesi. Sono continuati jrli attarrhi diurni e notturni di formazione delPAsse contro i porti dcll'A f r i -ca Francese o il naviglio alla tonilo: nei cor so i vivaci duelli con la caccia tedesra 1'aviazione avversaria perdeva IG aerei. Nei Meditcrraneo centrale un nostro ri-rognitore in coinbattinienio con quattro »Spitfire« o ahbatcvo uno e danneggiava Rravenietito un altro, rientrando alla base erivellato di colpi, La nave ospedale »Citta di Trapani« e stala silurata e affondata. Non aveva feriti a hordo. Su 120 persone a hordo, 104 sono stato salvatc, fra le quali tutte le infermiere della Crore Rossa. Velivoli hritanniri hanno compiiito inrursioni su alcuiie loralila della S i c i 1 i a ; due feriti tra la popolazione eivile. Un appareechio, rentrato dalie batterie con-treaeree e precipitato in fiamme nei pressi di A u g u s t a. Una nostra torpediniera al comando del ra-pitano di rorvetta Daniamino Kurina ha affondato un sommcrgibile nemico. Vojno poročilo št. 923 Važna postojanka v Tuniziji zavzeta Neprestani napadi na pristanišča v francoski Afriki - 16 letal sestreljenih v borbi - Sovražna podmornica potopljena Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Močnejšemu streljanju sovražnega topništva na naše sprednje postojanke na cirenajškem bojišču so sledili izdatni proliudarci. V T u n i s u so nemšiti oddelki zavzeli važno postojanko ter prijeli 454 ujetnikov, med katerimi je bilo 18 častnikov. V nekem drugem sijajnem nastopu je en strelski bataljon zajel nad 300 angleških padalcev. Nadaljevali so se tudi dnevni in nočni napadi osnih letalskih skupin na pristanišča francoske Severne Afrike in na zasidrano ladjevje. V živahnih dvobojih z nemškimi lovci je nasprotno letalstvo zgubilo 16 letal. V osrednjem Sredozemlju je eno naše ogjedniško letalo v borbi s štirimi letali vrste »Spitfire* enega sestrelilo, drugega težko poškodovalo ter se prerešetano s streli vrnilo v oporišče. Torpediraita in potopljena je bila bolniška ladja »Citta di Trapani«. Na krovu ni imela ranjencev. Izmed 120 oseb, ki so bile na krovu, so bile 104 osebe rešene in med njimi so bile vse bolničarke Rdečega križa. _ Angleška letala so izvedla napade na nekatere kraje v Siciliji; med civilnim prebivalstvom sta dve osebi ranjeni. Eno letalo, ki ga je zadelo protiletalsko topništvo, je v plamenih treščilo na tla blizu A u g u s t e. Neka naša podmornica pod poveljstvom kor-vetnega kapitana Benjamina Farina je potopila sovražno podmornico. Duhovna strnjenost Španije Madrid, 4. decembra AS: Vsa Španija praznuje danes rojstni dan generala Franca v ganljivih manifestacijah duhovne solidarnosti. Franco ie sprejel tisoče brzojavnih čestitk iz vseh pokrajin Španije, Balearov, Kanarskih otokov in Maroka. Vsi listi objavljajo Francov življenjepis ter navajajo velike dogodke iz njegovega vojaškega in političnega življenja, ki je v celoti posvečeno Španiji. Franco je prebil dan ■med svojo družino in pa pri opravljanju tekočih državnih poslov. Tudi prejšnja leta je ljudstvo praznovalo rojstni dan, toda to leto hoče špansko ljudstvo posebej poudariti tesno solidarnost med narodom in njegovim voditeljem. V tem dramatičnem trenutku evropskega življenja, ko divja vojna okoli španskih sredozemskih in afriških meja, vidi špansko ljudstvo v osebi Francovi na državnem vodstvu ne samo poroštvo /,a koristi in čast Španije, marveč tudi po-Toštvo za večne vrednote španstva, ki so tesno povezane z življenjem španskega naroda. Odlikovani letalci Sredozemsko bojišče, 4. dec. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Posebni Hitlerjev odposlanec jn odlikoval z železnim križcem II. razreda sledeče itali janske pilote, ki so se posebno odlikovali v vzhodnem Sredozemlju: podpolkovnik Maver Lnigi. major Casini Ga-briele, stotnik Solimena Attilio, poročniki: Mar-selachi Fnrico. Miranda Enrico. Cattaneo Eu-stachio, Michelotti Giuglielmo, Brescianj Guido, Faggian Mario, Taverna Eugenio. Badini Gio-vanni ter podporočnik Menini Giuliano. Slovesnost se je vršila na nekem našem sredozemskem letališču. Veličastni odmevi Ducejevega govora Ponosna Ducejeva izvajanja so naredila velikanski vtis pa svetu — Poskus za razbitje Osi in uklonitev Italije se je razblinil v nič Berlin, 4. dec. AS. V nemških pristojnih krogih omenjajo z živim zanimanjem obsežen odmev, ki ga je veliki Ducejev govor vzbudil po vsem svetu, tudi po anglo-amerikanskcm. Precej značilno je, pripominjajo, da je angležka propaganda takoj odgovorila z vsemi mogočimi sredstvi v upanju in v namenu, da bi ojalovila globoki vtis, ki ga je odgovor Churchillu vzbudil celo po nekaterih tako imenovanih nevtralnih državah, n. pr. v Švici. V tej zvezi je zanimivo pisanje lista »Bund«. Ta najprej poudarja silo in jasnost Ducejevega govora, potem pa prihaja do naslednjega sklepa: Diplomatski poskus za razbitje Osi je torej treba smatrati za spodletel. Otročji poskus za uldonitev Italije z grožnjami o nasilniAkih nastopih iirokega obsega se je končal s kričečim porazom. Milostni sunek mu je včeraj dal Mussolini v imenu 45 milijonov Italijanov. Poskus je torej bil smešen, kakor je povedal tudi tajnik fašistov-ske stranke minister Vidussoni vpričo vodstva. Domišljava je utvara o uničenju Italije in, recimo, o uničenju Nemčije. Oba naroda prav dobro vesta, kakšna usoda bi ju čakala, če bi mogel sovražnik zmagati. In prav zaradi tega sta bolj kakor kdaj odločena bojevati se do konca, to je, bojevati se do zmage. Italijanski narod je kakor nemški narod graniten stolp, katerega se angle-ško-ameriškim spletkam, pa naj bodo ie tako po hudičevo zamišljene, ne bo posrečilo niti opraskati. Vsi taki poskusi — in dejstva to dokazujejo — bodo rodili docela nasproten učinek: še močneje bodo ojačili voljo in s tem prepričanje o zmagi. Stockholm, 3. dec. AS. »Alehandat se po-vrača danes na Duccjev govor v [»osebnem uvodniku z naslovom »Ofenziva proti Italiji«. List začenja s pripombo, da so Angleži istočasno z !x)mbardiranjem največjih severno-italijanskili industrijskih mest začeli fantastično propagando v upanju, da bi potegnili Italijo iz vojne in zadnji Churchillov govor brez nevarnosti slepomišenja kaže, kam meri ta njihova ofenziva, ki je bila znova obrnjena proti italijanskemu narodu, ln zato je Mussolini odgovoril na pravičen način na vse takšne angleške poskuse. V svojem velikem govoru — piše list, je Duce odbil vsako prigovarjanje k ločenemu miru zagotavljajoč, da se italijansko ljudstvo disciplinirano in odločno bori do zadnjega. List poudarja odkritost in možatost, s katero je Mussolini govoril o dosedanjih italijanskih izgubah. Govor, nadaljuje »Allchanda«, je globoko resen. Njegov ton je bil tako trd in tako siguren, da morajo vse zavezniške propagandne laži o zlomu italijanskega odpora nujno izgledati kot gola domišljija. Nasprotno pa se mora sklepati, da se vse italijansko ljudstvo, ne samo fašistovska stranka, bori z ramo ob rami prav gotovo tako dolgo, dokler to Mussolini hoče. Mnogi prejšnji zgledi iz te vojne kažejo, da ljudstvo v enakem položaju lahko vzdrži najtrše udarce in prekosi samega sebe. Gotovo zavezniki z začeto propagando ne bodo mogli odtrgati Italije od Nemčije. Bern, 4. dec. AS. Švicarski listi so obširno komentirali Ducejev govor ter mu pripisali velik pomen. Dejstvo, da je Duce spontano predočil italijanskemu narodu Churchillov govor in žalitve, ki jih je vseboval, švicarski 1 ie ti 6matrajo enoglasno za dokaz, da Mussolini najbolje ve, kakšna je odporna sila Italijanov. »Basler Nachrichten« piše, da Mussolini nikakor ni prikrival italijanskemu ljudstvu, kakšne tegobe bo moralo prenesti in piše, da si je Italija v Sredozemlju privzela pobudo ter odgovornost, kar je pokazal Mussolini z izjavo, da je predlagal zasedbo Francije. Nato je list povzel Churchillove grožnje Italijanom ter pripomnil, da je Duce odgovoril na izzivanje z novo proglasitvijo solidarnosti z Nemčijo, svetega značaja te vojne in nujnosti nadljevati vojno do zmage. »Tribune de Geneve* pa s 6voje 6trani omenja prispevek Italije k vojni. Vstop Italije je imel velike odmeve v vojaških dogodkih, je strmoglavil Francijo, potrdil maršala Pelaina in njegov glavni 6tan v prepričanju, da bi bil vsak nadaljnji odpor brez koristi, je privezal na Sredozemlje in Afriko važne sovražne sile, omogočil nemški armadi, da se je lahko utrdila na črni celini ter ji olajšal njeno nalogo na Balkanu. Italijanski prispevek se je pokazal tudi v letalski soudeležbi pri letalski ofenzivi proti Angliji ter v pc«cbnem ek6pedicii6kem zboru, ki je bil odposlan na vzhodno bojišče. Italija se je spontano odpovedala ugodnostim komodne nevtralnosti ter je zelo povečala svoj kontinentalni položaj. Ne samo da je povečala svoj vpliv na ce'o vzhodno Adri-atsko obalo, marveč nadzira tudi Savojo, Korziko, Nico ter je s 6vojo armado prekoračila Rodan. Danes 6e nahaja Italija v prvi liniji. Ankara, 4. dec. AS Ducejev govor, ki ga je objavil turški tisk, so sprejeli vsi politični krogi kot dokaz jasnega, določnega in neomajnega stališča Italije, ki je zmedlo \se anglosaške utvare. Tukajšnji krogi označujejo irdnosl, s katero je Mii66olini orisal položaj Italije v vojni, za veliko demonstracijo moči. Tokio, 4 dec. AS. Vsi tukajšnji časopisi prina-5ajo pod velikimi naslovi Ducejev govor ter še zlasti podčrtavajo tiste odstavke, ki govore o Ja- fionski, poroštvu za zmago trojne zveze, o temc-jitem odgovoru na prostaški Churchillov napad, o britanskih lažeh in o odločnosti italijanskega naroda, da nadaljuje vojno vse do zmage. Ducejev poziv županom Riin, 4. dec. AS. Duce je po prelektih poslal županom manjših in kmečkih občin naslednjo brzojavko: »Slišali ste moj klic. Pojdite na delo, dn bo izpraznjevanje mest ob najmanjši meri birokracije dokazalo, dn se v fašistovskem času na-rodna vzajemnost uresničuje v stvarnih, naglih in plemenitih oblikah. Prepričan sem, da boste to storili. Poročajte mi! — Mussolini.« Napadalni boji pri Tereku Pri Tereku je bil sovražnik v obrambi, drugod pa so biii vsi sovražni napadi odbiti — 87 sovjetskih tankov uničenih Hitlerjev glavni stan 4. decembra Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Sovjeti so severovzhodno o oklepnih vozil je bilo uničenih, več sto ujst-nikov, mnogo orožja in drugega plena je padlo v roke nnšili čet. V velikem Donskem kolenu so potekali lastni napadi kljub trdovratnemu odporu sovražnika, ugodno. Na odseku Kalinin-Ilmensko jeze-roso zopet ponesrečili močni sovjetski oklepni in pehotni napadi z velikimi krvavimi in materialnimi izgubami. Sovražnik je znovn izgubil 49 oklepnih bojnih voz. Oddelki bojnih in strmoglavnili letal so uspešno posegli v ogorčene obrambne hoje. Lovska letala so se spopadla z močnimi sovražnimi oddelki in so sestrelila 22 sovjetskih letal. Štiri nadaljnja letala so bila uničena od protiletalskega topništva. Tri lastna letala pogrešamo. Na bojišču v Cirenajki obojestranska topniška borba. V T u n i s n so nemške čete zavzele važne postojanke. Italijanske čete so uničile neki oddelek britanskih padalcev. 754 ujetnikov je bilo zajetih. Oddelki nemškega in italijanskega letalstva so v strmoglavih in nizkih poletih nastopili proti sov- | raznim oklepnim vozilom in prevoznim sredstvom. Nočni letalski napadi so bili izvedeni proti pristanišču v Boni in proti sovražnim oskrbovalnim potem v Alžiru. Nemški lovci so sestrelili 16 britanskih letal. Dve lastni letali pogrešamo. V času od 21. do 30. novembra je izgubilo britansko letalstvo lil letal, od tega 62 v Sredozemskem prostoru. V istem fasu jc bilo v boju proti Angliji izgubljenih 50 lastnih letal. V ponovnih prodorih proti angleški obali so nemški hitri čolni L decembra potopili trgovsko ladjo s 3000 tonami in eno stražno ladjo. 3. decembra so potopili I rušilec razreda >Hunts< in 2 trgovski ladji s skupno 4500 tonami. Po težkih nočnih bojih s sovražnimi rušilci so se vsi hitri čolni vrnili v svoje oporišče. Berlin, 4. decembra: V zvezi z vojaškim položajem na vzhodnem bojišču se poudarja na pristojnih mestih, da obe sovjetski ofenzivi nista nikjer doseirli znatne spremembe položaja. Med Donom in Volgo je bil |>oložaj tudi včeraj nespremenjen. Isto velja tudi za Stalingrad, kjer 6e rdečim tudi ni nasmejala večja sreča. Po raznih znakih sodijo r Berlinu, da bo boljševiško poveljstvo čimpreje skušalo izvesti še eno ofenzivo, da bi razmajalo nemški obroC okoli Leningrada. Na to sovjetsko odločitev vpliva neva.ren položaj tega važnega industrijskega središča, ki mora kriti potrebe tamkajšnjega vojaštva kakor tudi civilnega prebivalstva. 9. septembra 194t je nemško vrhovno povelj-stvo objnvilo, tla je nekaj motoriziranih divizij severne armade vzhodno od Ix:ningraJa doseglo Ncvo, dočim so druge nemške čete zavzele mesto Schliissclburg. Od tega dne je bil Leningrad po kopenski strani pojx)lnoma obkoljen. Na Ka-relijski ožini pa so spopolnili obkolitev finski oddelki. Tako je ostala Sovjetom le ena sama zveza med Leningradom in zaledjem in sicer preko Ladoškcga jezera. Te poti so se morali posluževati zn pošiljanje orožja, streliva in živeža svojim obleganccm. Italijanski zbor trdno drži svoje postojanke Donsko bojišče, 4. decembra AS: Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Dočim je že izvedena akcija za okrepitev položaja med velikim donskim kolenom, Stalingradom in kalmi-ško stepo in je zadala sovjetskim silam ogromne izgube, pa 6e zadnje dni neprestano nadaljuje ogledniško delovanje na odseku, ki ga ima zasedenega italijanska armada v Rusiji. Sovražnik je večkrat skušal na raznih krajih prekoračiti Don, toda vsi tj poskusi so bili vedno takoj v kali zadušeni. Na območju, kjer je sovražnik posebno vztrajal, je italijansko topništvo potopilo eno ladjo. Oddelek 120 mož, ki je dvakrat napadel italijanske črte, podprt s topništvom in možnarji. je bil napaden in obstreljevan s topništvom, ki mu je zadalo znatne izgube. Italijansko letalstvo, ki je posebno delavno, je bombardiralo važna središča v sovražnem zaledju, sovražne avtomobile, tanke ter sovražnikove premike in obstreljevalo sovjetske postojanke. Temperatura na italijanskem l>ojišču ni preveč huda in le na nekaterih krajih je bilo dve stopnji pod ničlo. Donsko bojišče, 4. decembra AS: Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Brez ozira na človeške in materialne izgube so Sovjeti spro- Nova japonska pomorska zmaga Jeponci so v Salomonskih vodah potopili eno bajno ladjo, eno križarko in dva rušilca Tokio, 3. decembra. AS. Glavni cesarski stan poroča.da so torpedne enote japonske mornarice v noči na 30. november smelo in srdito napadle močno sovražno pomorsko skupino ob Loungi (Guadalcanar) na Salomonskih otokih. Uspehi tega spopada so naslednji: Amerikanci so zgubili eno bojno ladjo, eno križarko razreda »Avgusta« ter dva rušilen. Vse te ladje so bile potopljene, poleg tega pa sta bila zažgana še dva rušilca. Japonske izgube: en potopljen rušilec. Ta spopad bo v lx>dočnostj imenovan »nočna bitka pri Loungi«. V zvezi s to bitko poroča jo, da je bila ta sovražna skupina sestavljena skoro izključno iz enot. pripadajočih severnoameriški atlantski mornarici.' Bojne ladje ter križarka »Avgusta«, ki so ju potopile majhne japons.ke ladje. So bile še v resnici pred enim mesecem v Atlantskem morju. Tokio, 3. decembra. A. S. »Niči-niči«, ki na kratko komentira nov nenadni uspeli japonske mornarice, pripominja, da so se v tej bitki prvič srečale lahke japonske enote s severnoameriškimi velikimi vojnimi ladjami. Uspeh nam povedo številke o obojestranskih izgubah. Prvič se je zgodilo, da je skupina rušileev potopila eno oklepnico, eno križarko in druge manjše ladje, zgubila pa je samo neko manjšo edinico. Agencija Domei pripominja, da so se japonski rušjilci odlikovali v sedanji vojni žc 20. februarja 1942 pri bitki ob otoku Bali. žili ofenzivo od bojišča na južni strani Stalingrada pa do velikega donksega kolena ter povečali napade na odseku Don—Volga, hoteč osvoboditi oblegani Stalingrad ter zavzeti ves odsek med kolenoma obeh velikih rek. Romuni in Nemci so od 20. novembra vzdržali pritisk besnih napadov velikanskih množic vojaštva. j»ndprtih z oklepnimi oddelki ter konjenico, štpvilo sovražnih mrtvecev in ujetnikov je veliko. Stotino in stotine tankov je bilo onesjiosobljenih, istočasno pa potekajo primerni protiukrepi, ki bodo onemogočili sovražniku izrabo začetnih uspehov, katere so morali boljševiki tako drago plačati v tej neuspeli ofenzivi. Krdela zavezniških bojnih leta,! in bombnikov nadzirajo, tolčejo in razbijajo sovražne priprave in drže sovražnika pod stalnim pritiskom. Angleško priznanje Rim, 4. dec. AS. Angleška uradna poročevalska agcncija daje po svoji stari navadi prvo delno priznan je o izgubah v noči na torek ob ttinizijskih obalah in sporoča, da je bil izgubljen rušilec »Quentin«. Rušilec je najsodobnejša cdinica, ki jo pomorski letopis še ne vsebuje. Eisenhowerjev namestnik Lisbona, 4. dec. AS. Iz Washingtona poročajo, da je bil imenovan general Ruesle Hartle za začasnega poveljnika severnoameriških eil v Angliji, kjer bo nadomeščal generala Ei6enhowerja, ki se nahaja v Severni Afriki. Ukrepi francoskih oblasti Vichy, 4. dec. AS. Francoske oblasti so aretirale bivšega predsednika vlade Edvarda Herriota, ki 6e je doslej nahajal pod nadzorstvom v svoji vili, bivšega voditelja glavne delavske zveze Leona Jouhauxa, bivšega podtajnika v zunanjem ministrstvu Franois de Tessanta ter bivšega francoskega športnega voditelja Jeana Borotra. Hankov, 4. dec. AS. Ameriški bombniki in lovci so bombardirali ter obstreljevali kitajske kmete ter so v eni sami vasi v r.-irajini Sjcning pobili nad 200 kitajskih kmetov. Stran Q XSLOVEN£C<, »ohola, 5 decembra 1&42-XXL Stov. 281. Neprijazno lice stare Ljubljane: njene kaznilnice Proti koncu SO. let 18. stoletja je nekaj odličnih ljubljanskih meščanov vložilo nu magistrat prošnjo, ki je bila za tedanje javne razmere te občine jako značilna. V tej vlogi pravijo, da bi naj podrli kaznilnico za hude zločince z imenom »Tranča«, ki je stala sredi mesta in ki po svoji notranji uredbi in glede na vodstvo ni le nasprotovala najpreprostejšim postavum civilizacije in človeštva, marveč se je izcimila za sosede in mimoidoče v pravo pravcato prometno oviro in nadlego. Prosilci, ki je bil med njimi tudi znuui prirodoslovcc in po-speševatelj umetnosti i it znanosti, baron Ztgu Zois, čigar hiša je bila v bližini kaznilnice, so se celo ponudili, da bi sumi plačali stroške tozadevnih del, če bi magistrat ustregel njih želji in bi odstranil »kamen spotike«. »Tranča«, na pogled pošastno, dve nadstropji visoko poslopje, ki se je grmadilo na dveh obokanih lokin vrh dveh sosednjih hiš, je štrlela ko zapah pred starolrškiin dohodom k jako prometnemu čevljarskemu mostu v zrak. To ime še dandanes uporabljamo kot izključno ljubljansko ime, ne da bi določno vedeli, odkod tu besedu izhaja. Če človek stika za njenim izvorom, tedaj dobimo vzdevek tranča«, kar naj bi pomenilo toliko kot »nesnaga«, »blato«. Ljudje so očividno zato tuko označili to poslopje in njegovo okolico, ker se je v tistih časih netlukovana cestu vpritv nu tem, tako obljudenem kraju, spremenila v deževnem vremenu v pravo pravcato moevaro, a nu snaženje cest ui takrat nihče mislil. Pod obema obokoma so bile kramarske lope in pa nekakšna mestna tržnica. Tu se je razvijala tudi živahna prodaja sadja, moke, uisti, rib in drugili živil. Ne glede na nesnago in prometno oviro, ki ju je ta, že od davnih časov tu stoječa kaznilnica jiovzročala, pa so bile predvsem kaznilni-ške razmere tisto, kar je meščane še posebej bodlo v oči. Jetniki, ki so bili v tej kaznilnici, niso bili le na smrt obsojeni — seveda zu pre-greške, ki jih zdaj kaznujemo le z nekaj meseci zapora — ampak so bili mimo tega še te-peni, in ljudje, ki so hodili mimo in stanovali v bližini, so z grozo poslušali ječanje in vpitje jetnikov, ki je prodiralo skozi zamrežena okna na cesto. Zdravstvene razmere pa so bile v tej kaznilnici take, da je bila marsikateremu obsojencu na smrt pot na morišče odveč. Odstranitev te kaznilnice je bila torej iz raznih razlogov priporočljiva, predvsem tudi zato, ker je bilo to staro poslopje že tako razmajano, da je bilo — po besedah nekega vo-ščaka iz I. 1788 — v«ak čas pričakovati, da se sesuje in fiodero. Prošnja zn odstranitev »Tran-če« jc bila torej uspešna. Se istega leta je magistrat razpisal javno dražbo. Podjetnik, ki so mu izročili delo podiranja »Trančec, je dobil I zu opeko, kamenje in les tega poslopja celih 71 goldinarjev in 10 krajcarjev. Dolgo si je mestni svet belil glavo s tem, kje in kako naj bi sezidal novo |>oslopjc za hude zločince. Najprej so si pomagali z zasilnimi rešitvami. Dober nadomestek za kaznilnico je bil n« razpolago tedaj, ko so 1. 1814, po odhodu Francozov, spremenili v jetnišnico ljubljanski grad, bivše bivališče osebja deželnega glavarstva. V grajskem poslojiiu je dobila jetnišnica 22 delavnic in bolniških sob razne velikosti in še dve spalni sobani. Po posebnem dvorišču, ki je bilo zagrnjeno z železno rešetko, pa so se jetniki sprehajali tisti pičli čas, ki jim je bil za to odmerjen. Izven železne rešetke je bila kaznilniška kuhinja, bolniški oddelek je imel svojo kuhinjo — in svojo mrtvašnico. V posebnem prostoru so hranili različne priprave za vklepanje. Saj so bili takrat, in še dolgo zatem, še zmeraj v rabi okovi za na noge in roke. Seveda je bilo grajsko poslopje jako strogo zastraženo. Pod zakonom krutosti in brezbrižnosti do človeškega dostojanstva pa niso trpeli samo hudi zločinci, marveč tudi tisti, ki so bili v preiskovalnem zajioru. Jetniki v vicedomskem stolpu so znali o tem mursikaj povedati. V tem stolpu, ki je služil za obranil*) grajskih vrat (ob vhodu v Gosposko ulico), stn bili dve ječi: ena v pritličju, pod stanovanjem stražarja, druga pa v prvem nadstropju. V to drugo ječo so prišli tisti, ki so bili v preiskovalnem zaporu, in pa — kot poroča Valvazor — »pošteni meščani, ki so se pregrešili v majhnih prestopkih in jih zato ni kazalo smatrati zu zločince«. O razmerah v ječi zn »poštene meščane« je podal mestni ranoceltiik v letu 1783, torej v toliko hvaljeni dobi vladanja »ljudskega cesarja« Jožefa II., tako poročilo, du se človeku, ko to bere, kar lasje jež.ijo. »Dohod v ječo v tem stolpu,« tako pravi med drugim, »je bil brez svetlobe in zraka in skoraj 30 stopnic visok. Jetniška okna so bila le l'/s čevlja visoka in 6 eol široka, a so se v notranjščino celice širila, s čimer je zatohli zrak iz veže oviral zunanji zrak, da ni mogel noter, kar je povzročalo neznosno soparico. Mimo tega je bila tn ječa tako ozka in nizka, da človek ni mogel v njej pokonci stati. Letu 1783 so bili v preiskovalnem zaporu tu štirje meščani, ki niso imeli toliko prostora, dn bi se bili iztegnili, in je eden molel noge prav na stopnice. Zato je bila ta ječa, ki naj bi bila le preiskovalni zapor. jako huda ječa, in so bili ljudje, ki so ondi prebili nekaj časa. taki ko mrliči, zlasti še. ko pozimi ni bilo nič kurjeno, saj ni bilo nobene peči v tej ječi.« Šele v začetku 1. 1711 je izginila ta »vzorna« jetnišnica. ko je okrožni urad magistratu ukazal, naj vicedomski stolp z vrati vred podere. r. Tudi Trnovo je dobilo oltarček svetega Antona Ena značilnih potez slovenske pobožnosti je brez dvoma velika ljubezen do sv. Antona Pado-vanskega. V Ljubljani še posebno. Vse cerkve ga imajo in nikjer ni zapuščen in pozabljen. V veličastno mirni stolnici je bolj skrit v polletni, pri 6v. Petru ima svoj prostor takoj ob vhodu in vse, ki mimo gredo, opozarja s svojim milim in možatim obrazom na stiske, ki jih drugi trpe in ki jim naj on pomaga s svojimi kruhi. Na Viču ima kar svojo cerkev, svetlo in prijazno, dom in zavetje Vičanov in okoličanov. Toda tam je ves poveličan in nekoliko odmaknjen tistim malim stiskam in potrebam, ki jih sleherni dan nosi s seboj. Pri nunah — tako v Ljubljani imenujemo predvsem naše uršulinke — pa ima sv. Anton tako lep dom in obraz poln »onstranske glorije«. Tu se da moliti, ampak za prav vsakdanje stvari je človek kar v zadregi. Nadvse dobro se pa razume na šolske naloge, na najbolj različne zoprnosti dijaškega živ- ljenja. Sicer ne prepreči vedno »cvekov« in podobnih nesreč, pa vsaj omili posledice. To je trdna vera in prepričanje neštetih dijakov in dijakinj. Najbolj je obiskan tisti na frančiškanski porli. Sicer ni prav nič lep. Tako zaskrbljen obraz ima, ker preveč vsega hudega sliši. Prošenj kar dežuje. Skoraj nikoli ni sam. In na vse se mora razumeti: na vzdihe, na prav izrazite in določene prošnje, na nemo govorico bledih in shujšanih lic, na zaupljiv šepet otožnega srca iu na bridko tožbo zagrenjene duše. V cerkvi sami ima svoj oltar in tam se vrste svete maše dan za dnem do poznih dopoldanskih ur. Saj pa je tudi Dete božje, ki ga drži v naročju, tako nepopisno milo in ljubko, da človeka mora ganiti. K naštetim in vsem ostalim se jo sedaj pridružil v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Trnovem nov, jirekrasen oltarček sv. Antona Padovanskega. Starodavna Metzingerjeva slika, ki je visela do 1. 1892. v župniški veži in kasneje v novem okvirju prof. Misa iz obrtne šole ter prenovljena po slikarju Grilcu, je dobila sedaj v cerkvi odlično mesto in dovršeno obliko. Po načrtu mojstra prof. Plečnika je nastal biser intimne lepoto. Ves oltarček je visok 3.10m in širok 1.50 m. Slika sama predstavlja svetega Antona v tistem hipu, ko se božje Dete pri-vija k njemu. Tako ga je videl vitez in prijatelj, ki je povabil Aniona k sebi na večerjo in prenočišče. Slika je prikupna v lepem ovalu iz brušenega lesnobra je bilo v likvidaciji. Zadruge, razdeljene po [Kisameznih vrstah, nam nudijo tole sliko: v likvid. skupaj kreditne 138 8 146 nabuvno-produjne 75 ■-> 77 mlekarske 16 1 17 živinorejske 24 t 25 6trojne 18 0 18 stavbne 47 4 51 obrtne 6 5 11 vodovodne 6 0 6 osrednje 2 0 2 razne 3^ 8 39 363 29 392 Številčno seveda še vedno prednjačijo kre- ditne zadruge, ki tvorijo skoraj tretjino vseh zadrug. Nu drugem mestu so nabavno-prodajne zadruge, ki pa tvorijo komaj polovico kreditnih. Na tretjem mestu so stavbne zadruge, dočim so ostale vrste zadrug številčno zastopane v znatno manjši meri. število likvidirajočih zadrug je razmeroma majhno, ker so v tem številu zapopadene tudi one zadruge, ki svojih pravil niso spravile v sklad s predpisi zadružnega zakona iz leta 1037. in je zalo pristojno »registrsko sodišče izreklo uradoma njihovo likvidacijo. Prodaja krav mlekaric Kmetijski oddelek Visokega Komisariata obvešča živinorejce, da se vrši v soboto, dne 5. t. m. v gostilni Rostoliar — Karlovški most — od 8 do 12 in od 14 do 17 prodaja prvovrstnih plemenskih krav dobrih mlekaric. Starostno zavarovanje bolgarskih Irgovcev. V Sofiji je bil predložen zbornici načrt o starostnem zavarovanju samoto j n i h trgovcev in sicer zn pokojnino, starost in smrt. Zavarovanje bo izvajal zavod za socialno zavarovanje. Iz dela in življenja od tu in tam Z Gorenjskega V Radovljici sla se poročila krajevni časopisni vodja koroške domovinske zveze Ivan Hodnik, občinski uslužbenec in voditeljica ženske skupine Cecilija Oder. pekinju. Stavbišča zn mladinske domove Hitlerjeve mladina so bila izbrana na Bledu in v Kranju. Pregledane pa so bile tudi vse carinarnice na bivši koroško-jugoslovanski meji, če bi se morda ne dale uj»orabiti in predelati za planinske domove Hitlerjeve mladine. Velik obisk poljedelske razstave v Kranju. ').e prva dva dneva poljedelske in kmetijske razstave v Kranju so okoličani prihiteli v velikem številu nu nju. V prvih dveh dnevih je bilo okrog 3000 obiskovalcev. Učiteljsko zborovunje nn Kor. Beli. Konec novembra je učiteljstvo radovljiškega okrožja imelo v novi ljudski šoli na Koroški Beli prvo okrožno zborovanje ob začetku novega šolskega leto. Razpravljali so o nalogah vzgoje v šoli in izven nje, jjosebno zanimiva pa so bila izvajanja o novc.m abecedniku. Materinski dan v otroškem vrtcu na Jezerskem. Konec meseca je bil r,n Jezerskem prirejen materinski dan v otroškem vrtcu. Udeležba mater je bil« lepa in voditeljica vrtca je razložila dnevni delovni program. Otroci radi obiskujejo zavetišče in dobe tam tudi dobro lrrano. Vsi navzoči so bili z ogledom zadovoljni. S Spodnjega štajerskega Smrtna ko«a. V mariborski bolnišnici je umrl 60 letni strugar Matija Štnuber iz Maribora. Na 1'obrežjtt je umrl v Šoštanj pristojni upokojeni železniški uradnik Rajmund TojmjI-nik v 68. letu. Umrla, je 18-letna Mariborčanka Elfrida Zabukovec, šivilja. V mariliorski bolnišnici so umrli: 56-letni strojuik Jakob Plav-čnk in 7-letni ključavničarjev sin Emil Pezdi-ček. — V Slovenskih goricah je po dolgi bolezni umrl znani gostilničar in posestnik Ernest Savernik, star b4 let. V Celju je umrla nenadoma vdova pisarniškega ravnatelja Karla Mesa-rec, rojen Korinšek. Nesreče. Dva policijska stražnika iz Šoštanja sta na patrulji s kolesi no Pohorju imela smolo, dn sta nn poledeneli strmi .cesti zdrsnila in padla 13 metrov globoko. Eden si je zlomil desno, drugi pa levo nogo. —■ ^8-Ietui krovec Franc Zoreč iz Mariliora je pudel s strehe in si zlomil desni gleženj. Brežiško lutkovno gledališče je začelo z nastopi. Brežiško lutkovno gledališče je v Brežicah že nastopilo z igrico »Ur. Faust«, sedaj pa pripravlja gostovanje v Sevnici in v Kozjem, nato pa l>o gostovalo po vseh, tudi najmanjših krajih svojega okrožja. Iz Hrvaške Sprememba na hrvatskem poslaništvu v Bratislavi. Na predlog zunanjega ministra je Poglavnik NDH podpisal odlok, s katerim je razrešil dosedanjega hrvatskega poslanika v Bratislavi dr. Berkoviča poslaniških dolžnosti ter postavil na njegovo mesto Blaža Lorkoviča. Dosedanji poslanik Berkovič je bil že sprejet v poslovilno avdienco pri predsedniku slovaške republike dr. Tisu. Obiskal je tudi že Ružonberok ter položil venec na grob pokojnega voditelja Slovakov, patra Hlinke. Ustanovitev Hrvatske državne razredne loterije. Na predlog hrvatskega finančnega ministra dr. Košaka je Poglavnik NDH s posebno zakonsko odredbo ustanovil Hrvatsko državno razredno loterijo, ki bo poslovala v okviru finančnega ministrstva. Skrb za prehrano delavstva v NDH. Vso skrb in nalogo za prehrano delavstva in njihovih družin v NDH je prevzela nase Hrvatska delavska zveza, ki je pričela poleg delavskih kuhinj v posameznih mestih, ustanavljati tudi v večjih industrijskih podjetjih preskrbovalne odbore za nabavo življenjskih potrebščin. Kmetijski tečaji za podeželsko mladino. Zaradi izboljšanja hrvatskega kmečkega gospodarstva je glavno ravnateljstvo za poljedelstvo v hrv. ministrstvu za narodno gospodarstvo organiziralo za to zimo kmečke tečaje za mlade hrvatske gospodarje in kmečke fante. Istočasno bodo povsod tudi gospodinjski tečaji za hrvatska dekleta. Tečaji bodo v vseh večjih krajih posameznih hrvatskih žup. Iz Srbije Delovanje srbskega zdravstvenega zadružništva. Zdravstvene zadruge so v Srbiji zelo razširjene. Razširile so se pa predvsem v podeželju, ki je hilo prej v zdravstvenem pogledu zelo zanemarjeno. Zato je leta 1920 pričel pok. dr. Gavrilo Kojič ustanavljati prve zdravstvene zadruge, ki so se takoj zelo dobro obnesle in so se potem hitro širile po vsem podeželju v Srbiji, nato pa tudi v drugih pokrajinah in državah. Prva zadruga je bila ustanovljena v Požegi leta 1920, dve leti pozneje jih je hilo že 10, ki so se nato združile v Zvezo zdravstvenih zadrug. Začetne težave so bile predvsem v nerazumevanju in pomanjkanju narodne inteligence, dokler se za to idejo ni navdušila duhovščina in učiteljstvo ter ljudstvo samo. Naloge in cilji zdravstvenega zadrugarstva so se izkristalizirali kot nujna potreba dotedaj v zdravstvenem pogledu zapuščenega podeželja. Zadruge imajo predvsem nalogo: preprečevati in zdraviti nalezljive in vse ostale bolezni, zatem izvrševanje veterinarske službe, preskrbo in razdeljevanje zdravil, kakor ludi zbiranje zdravilnih zelišč. Poleg te naloge zadružništvo skrbi tudi za prirejanje raznih gospodinjskih tečajev, v katerih dobe mlada dekleta vso potrebno izobrazbo za doni in družino. Zadruge so v tem pogledu dosegle velike uspehe ter so nudile zdravniško pomoč ljudem tudi v krajih, v katerih prej ljudje zdravnika sploh še niso bili videli. Tako je bilo n. pr. lani v Srbiji v 55 delujočih zadrugah 68.1(51 zdravniških pregledov. Od teh je bilo 802 rentgenskih. Raznih injekcij je dobilo 25.475 bolnikov, receptov pa je bilo izdanih 40.475. Izven ambulante so zadružni zdravniki obiskali bolnike podnevi v 4898 primerih, ponoči pa 412 krat. V pogledu preskrbe zdravil so zdravstvene zadruge prinesle vasem izredne koristi. Ne samo, da so bile te lekarne ljudem bližje, temveč so bolniki v njih dobili tudi dobra zdravili in, kar je za siromašni svet važno, tudi poceni. Veterinarska služba zdravstvenih zadrug je imela lani prav tako lep uspeh. To službo vrši 24 živino-zdravnikov, ki so si vse srbsko področje razdelili na devet področij, katera sedaj stalno obiskujejo in na licu mosta zdravijo obolelo živino ter pobijajo razne nalezljive živalske bolezni, predvsem svinjsko kugo. Cepivo proli tej kugi izdeluje zveza zdravstvenih zadrug sama ter je n. pr. za pobijanje te kuge lani porabila 1,134.075 kub. cm cepiva, z njim je pa bilo cepljenih okoli 40.000 svinj. Ze iz teh glavnih podatkov je razvidna važna naloga, ki jo vrši zdravstveno zadrugarstvo v Srbiji. ,ftr Htr :itr rttr 15 CESARICA S TRPEČIM SRCEM V Avstriji je novica napravila strahoten vtis, vendar pa ne lako hud, kakor v Franciji, kjer so ta nesrečni dogodek takoj izrabili nasprotniki Napoleona III. Franc Jožef pa je hitro lahko pozabil na svojo bolečino. Ze več let se ni razumel s svojim brnlom, ki se mu je v Avstriji na vse načine upiral in mu delal težave. Pred kratkim pa je dunajska policija odkrila, da se je Maksimilijan predajal še neki drugi blaznosti. Hotel se je vrniti iz Mehike v Evropo in je na Dunaju zasnoval odvratno zaroto. Hotel ni nič manj ko prisiliti svojega brata Franca Jožefa, da bi se odpovedal prestolu v korist, to je na korist »mehiškemu cesarskemu Veličanstvu«. Po žaloigri v Queretaru je Napoleon III., ki je bolehal na plemenitosti srca, hotel osebno izraziti sožalje Francu Jožefu. To je storil tem raje, ker je čutil neko skrivno naklonjenost do premaganca pri Solferinu. Zlasti pa je čutil, kako velikansko napako je storil, ko je podpiral Prusijo proti Avstriji. Franc Jožef in Napoleon III. se od Villafrance nista več videla. Vendar jima ni bilo nič nerodno in njun pogovor je bil zelo prisrčen. V političnem oziru pa sta ostala v okviru splošnosti, njuni ženi pa sta izmenjali nekaj ljubeznivosti in lahnih pohval. Cesarica Evgenija je bila v svojem 42. letu starosti. Bila je še zelo lepa. Poleže obraza, način drže glave, harmonične oblike ramen, pravilna postava, — vse je bilo popolno. Toda telo je že [h> stajalo težko, ob očeh se nabirajo gube, polt postaja bakrena, prsa in kolki so preveč razviti in korak je zaradi tega že pretežak. Njej nasproti pa je bila cesarica Elizabeta še vsa mladostna. Mlajša je za celih 11 let, svoje telo pa si ohranja sveže. Vsak dan hodi na sprehod, jaha, poliva' se z mrzlo vodo in goji telovadbo v sobi, kar je bilo tedaj nekaj silno redkega. Zato je bila sveža, vitka in prožna. Nikdar mogoče ni bila tako lepa. Franc Jožef je-.žato moral čutiti nov val ljubezni do svoje žene. Dne 22. aprila 1868 je Elizabseta rodila šo eno hčerko, ki so ji pri krstu dali ime Marija Valerija. Osmo poglavje. Rojslvo tega otroka je jsovzročilo zanimiv razvoj v Elizabetinem življenju. Veselje zmagoslavja, ki ga je doživela v Pešti, ji je vrnilo zavest osebne vrednosti in ji dalo čut za dejanje in avtoriteto, ka Cesar Franc Jožef in cesarica Elizabeta, cesar Napoleon III. in kor da bi se ji vrnila neka nova vest. Odslej ne bo več prenašala cesarica Evgenija so se 10. avgusta sešli v gradu lloilbrunn pri stisk, ki jih ji je nalagalo njeno zakonsko življenje; začela je glas-Salzburgu. I no govorili tisto, kar je mislila in živela je tnko, kakor se jc zdelo Zaradi dvorne žalosti ni bilo nobenih slovesnosti. Bilo jo samo njej primerno, nekaj manjših sprejemov in lepih izletov v okolico. I Prvi pojav te njene novo neodvisnosti je v tem, da se je njena zadnja hčerka Marija Valerija rodjla na madžarskem ozemlju, v kraljevi palači v Budi, ne pa na Dunaju in v Schonbrunnu, kakor je to predpisovat dvorni ceremonijah Vsi Nemci v monarhiji so zaslutili, da se je zgodilo nekaj velikega. Po dunajskih salonih so začeli hujskati proti cesarici in začele so se širiti najgrše govorice o »madžarski kraljici«. Toda Elizabeta je šla še dalje. Sama je izbrala in določila ime svoji hčerki Mariji Valeriji. Izbrala je ime, ki je njej ugajalo. Sklenila pa je še, da ji tokrat njenega otroka ne bodo zaplenili, da bi jo dali osovraženi tašči. Da ji otroka ne bi ukradli, je svojemu služabništvu in spremstvu predpsiala silno stroge ukrepe. Nadvojvodinja Zofija, »gospa mati in naša cesarica«, je bila silno užaljena. Ze več mesecev je zelo hirala. Na dvoru je izgubljala svoj ugled in javno mnenje jo je začelo sovražiti. Sadovva je bila zanjo smrtni udarec in si ni mogla več opomoči. Še bolj ko po porazu pri Solferinu so jo sedaj dolžili, da je kriva avstrijske nesreče. Ona je bila tista, ki je slrahovala ministre in jim narekovala usodne sklepe. Ona je bila tista, ki je bila zli duh cesarja Franca Jožefa... Vihar obsojanja jo je popolnoma stri, dobro je čutila, kaj vse je izgubila, zalo se je umaknila v ozadje in čakala na svojo smrt. Umrla je 28. maja 1872. Elizabeta je s svojim delom nadaljevala in je z dvora takoj odstranila vse tiste osehe, ki jih je imenovala nadvojvodinja Zofija. ' Izbrala si je novo bralko in sicer mlado Madžarko Ido pl. Ferenczy, | ki je bila grda, uboga iti plašna, toda kratkočasim, izobražena — priporočil pa jo je najljubeznlVejši Madžar, grof Julij Andrassjr. Predno pa je bila pripuščena na dvor, so jo povišali v plemstvu, da so jo lahko klicali »gospa«, Povečana župnijska cerkev na Jezici pri Ljubljani IŠL V.; V.' V', A , 2 Povečana cerkev y notranjosti Fara na Jezici se je ustanovila leta 1787. Nova fara je štela takrat blizu 800 duš. Prvi župnik je bil Jurij Japelj, znani pisatelj in prevajatelj svetega pisma, ki spočetka ni imel ne župnišča ne dovolj velike cerkve. Prastaro cerkvico, ki je imela prostora kvečjemu za 200 ljfldi, so podrli do tal. Japelj je od gosposke dobil nalog, naj naredi načrt za novo cerkev. Naredil ga je, a gosposka v kresiji niu ga je vrnila, češ da je predrag. Po tem načrtu bi bila cerkev stala 16.424 goldinarjev. Nato je naredil načrt cesarski dnženir, po katerem bi bila stala cerkev kvečjemu 2000 goldinarjev. Ta načrt pa je bil le preboren in so se slednjič odločili za cerkev, ki naj bi bila stala 5067 goldinarjev in 58 krajcarjev. Leta 1795. je odšel Japelj na novo faro v Naklo. Njegov naslednik dr. Anton Traven se je zavzel za njim za zidanje in je začel zidati cerkev 1. 1798. in jo dozidal 1. 1802. Dne It. junija 1830 jo je posvetil knez in škof Anton Alojzij Wolf. Ta cerkev jo bila 25 m dolga in 10 in pol metra široka. V teku časa, zlasti zaradi naseljevanja zadnjih 40 let, je narastlo število faranov od 800 na 3500; cerkev je postala pretesna. Leta 1938. se je začela akoija za povečavo. Še to leto je prostovoljna zbirka po fari — zida se samo z milodari — vrgla toliko, da je spomladi leta 1939. domači zidarski podjetnik Ivan Erjavec podrl del 6taie cerkve in začel zidati novi del. Dne 11. julija 1939 je prevzvišeni gospod knez in škof dr. Gregorij Rožman blagoslovil in vzidal vogelni kamen v okroglino nove apside. Načrte je naredil inž. arhitekt Vinko Glanz iz Ljubljane, ki je posrečeno prizidal ostalemu delu stare I cerkve kvadrat na 16 m z apsido za glavni oltar, tako da je zdaj ceTkev dolga 40 m in v novem delu 16 m široka. • Zraven novega dela cerkve je prizidana 5 m široka in 11 m dolga kapela Kraljice miru, ki so jo Ježenci spopolnjevali v težkih letih 1940. in 1941. Blagoslovil jo je Prevzvišeni U. maja 1941. Sliko Kraljice miru, obdane od pisanih angelov na zlatem dnu, je slikal akademski slikar Slavko Pengov. Kdor bi rad videl natančneje, naj pride gledati Akademika A. Paulina zadnje slovo Ljubljana, 4. dec. Pred kapelico sv. Nikolaja na Žalah se je včeraj okoli treh popoldne zbrala skupina odličnih in resnih mož, znanstvenikov, profesorjev in drugih, da izkažejo zadnjo čast odličnemu slovenskemu botaniku, slovečeiuu daleč v tujini, članu Akademije znanosti in umetnosti, gimnazijskemu profesorju 111 ravnatelju botaničnega vrta Alfonzu Paulinu. Skromen in tih je bil pokojnikov pogreb, kakor je bilo njego-\o življenje na zunaj skromno, posvečeno tihemu raziskavanju naše lepe flore. Župnik cerkve sv. Petra g. J. Košmerlj je ob asistenci 4 duhovnikov na Žalah opravil cerkvene molitve in obrede, nakar se je na pokopališče Sv. Križa razvil žalni sprevod, na čelu katerega so nosili 4 lepe vence, poklonjene od znanstvenih zavodov. Za krsto so se razvrstili v sprevodu pokojnikova sestra Hedvika, vdova po sodniku Mar-tinaku, umrlem v Logatcu, univ. prof. dr. Bajko Nachtigal in drugi sorodniki, za njimi pa zastopniki znanstvenih korjioracij in organizacij, tako zastopniki univerze, univ. prof. dr. 1 r. Luk man z ostalimi, predsednik Akademije znanosti in umetnosti dr. Milan Vidmar, pisatelj Franc Finžgar, mnogi pokojnikovi stanovski tovariši in mnogi njegovi učenci raznih poklicev. Pokojnikove zemeljske ostanke so položili k večnemu počitku v rodbinsko grobnico ob severni strani pokopališča. Po cerkvenih molitvah se je od pokojnika poslovil prvi univ. prof. dr. Milan Vidmar v imenu Akademije znanosti in umetnosti, naglašujoč pokojnikovo neumrljivo delo pri raziskavanju naše flore in njegove znanstvene izsledke, ki jih je znala tujina zelo ceniti; ohranjeno l>o vse, kar je pokojnik storil za narod. Univ. prof. dr. Alija Košir se je poslovil v imenu Prirodoslovnega društva, omenjajoč, da je društvo izgubilo kar dva zaslužna člana, poieg pokojnika še prof. Ferdinanda Seidla, tudi akademika, ki so ga skoraj ob istem času položili v grob tam v Novem mestu. V imenu Profesorskega društva je naposled v slovo spregovoril lepe in jedrnate besede prof. dr. Novak, ki ie pokoinika očrtal kot profesorja in tovariša. Bodi odličnemu botaniku ohranjen časten spomin! Zima se bliža - sadjarji zavarujte mlado drevje f Naše mlado sadno drevje ima dva sovražnika, ki napravita na sadnem drevju več škode kakor vsi drugi zajedalcL Sadjarji jih dobro poznajo, saj oba v največji meri napadata mlado jabolko. Prvi jih »deva iz kožec nad zemljo, namreč zajec, drugi — voluhar pa jim prejeda nit življenja pod zemljo. Kdo je bolj škodljiv, je težko reči. V splošnem pa je najbrž voluhar še bolj nevaren, ker živi skrit našim očem im ga je zato teže zatirati, kakor je tudi teže zavarovati drevje pred njim. Pred zajcem lahko prav v sedanjem času, ko še ne leži sneg, zavarujemo mlado sadno drevje. Vsako posamezno sadno drevo moramo kakor koli ograditi. Le v nasadih, kjer je sadno drevje prav na gosto posajeno, kakor v drevesnicah in pa pri- Na novo prizidana kapela Kraljice miru tličnih nasadih, je treba ves vrt ograditi s primerno gosto ograjo, tako da zajec ne more do drevja. Ograje za mlada sadna debla so različne. Največkrat zavarujemo sadno drevje s slamo. Delo z nje je sicer zamudno, 6aj moramo jeseni drevje zavarovati, spomladi pa moramo obvezo odstraniti, čo medtem že sama ni odpadla. Pri jesenskem obve-zovanju morata delati dva, če hočemo, da bo šlo delo izpod rok. Za vsako drevo lahko računamo deset minut časa. če je vse drugo že pripravljeno. Za zavarovanje je najboljša ržena slama, ker je dolga. Povezujemo drevje takole: najprej slamo lepo zravnano in jo enakomerno ob deblu razvrst-mo. Ker je slama ržena in nekoliko vlažna, jo privezujemo k deblu kar s slamo samo. Vzamemo kakih deset slam, jih lepo povijemo v povreslo in znjimovijemo poševno po slami ob desko naokrog, kar se da najbolj' tesno. Ce treba, povreslo podaljšamo, na koncu pa ga na vrhu trdno zavežemo. Pri tem delu ne smemo prezreti, da slamnata obveza ni zanesljiva, če ni dovolj debela in dovolj trdno povezana. — Namesto slame uporabljajo nekateri tudi koruznico, ki bi utegnila biti cenejša nego lepa ržena slama. Delo ni zato nič manj zamudno, pa tudi nič drugačno kot s slamo. Zanesljivo obvaruje koruznica drevje le tedaj, če je postavljena na goo 1 liro za 50 milijonov tn po -liri za 100 milijonov lir. Italijanske dobave tekstilnih strojev za Turčijo. Italija bo te dni dobavila lurčiji večje število statev za tekstilno industrijo. Fuzija v italijanski radijski industriji. Družba »Safar«, d. d. za proizvodnjo radijskih aparatov I«) prevzela družin) iSamer«, d. d. za porabo elektriko v zdravilstvu. V ta namen bo družba >Safar« zvišala glavnico od 20 na 26 milijonov, nato pa še za 4 na 30 milijonov lir. Povečanje pridelka zelenjave na Spodnjem Štajerskem. V okrožju Celje je površina, posajena z zelenjavo, v letošnjem letu narasla otl 30 na 243 ha. Od lena odpade 197 ha na zelenjavo, ki se pride-lu.e v velikih količinah, 14 ha na obrate, ki vzgajajo semena in 6 ha na obrale, ki so specializirani za vzgojo semenja. Podobno so se zelenjadni vrtovi tfciširili tudi v drugih okrajih Spodnje Štajerske, zlat I i okoli Maribora. Zagrebška električna centrala je imeli za tekoče leto proračuna 110 milij. kun • Trenutno dobavlja tok okoli 60.000 potrošnikom in sicer letno okoli 00 milij. kilovatnih ur. Dol/ini omrežja znaša I (IDO km. llrvatsko-bolgarska trgovinska pogajanja. Dno 7. decembra bo prispela v Sofijo posebna hrvatska delgacija, ki bo obnovila trgovinsko in gospodarsko |>0g0dl)0 med Hrvatsko in Bolgarijo. Likvidacija novosadske borze. Iz Novega Sada poročajo, da l>o likvidirana tamkajšnja blagovna in efektna borza. Odrejena je likvidacija njenega premoženja L11 pokojninskega sklada njenih nameščencev. Zvišanje cen žita na Japonskem. Da bi se zvišala proizvodnja žitaric, je japonska vlada sklenila zvišati cene žitaric za 4 oz. 6 jenov; slednji povišek velja za cene pšenice. Kavčuk iz oglja. Bolgarska vlada je sklenila dati na razpolago inž. Nikotinskemu znesek 60 milijonov levov za zgradbo tvornice sintetičnega kavčuka. Nikotinski je izdelal postopek za izdelovanje kavčuka iz oglja. Z zgradbo tvornice bodo začeli v prihodnjem letu. Uspeh bolgarskega notranjega posojila. Bolgarskega posojila za državno obrambo je bilo doslej jiodpisanega 6.388 milij. levov, kot jc izjavil finančni minister. Plačilni promet v Grčiji. Grška vlada je izdala zakon o olajšavah v plačilnem prometu, iz katerega je razvidno, da znaša najvišja meja za plačila v gotovini 100 000 drahem. Lastniki računov pri bankah in hranilnicah lahko dvignejo tedensko do največ 100.000 drahem. Švedska proizvodnja aluminija. Te dni bo začela obratovati na Švedskem dtuca tvornica aluminija, katere proizvodnja bo obenem s proizvodnjo prve tvornice krila vse švedske potrebo aluminija. Dočim drugod porabljajo boksit kot surovino za aluminij, nameravajo na Švedskem porabljati andaluzit. ki ca dajejo rudniki bakreno rude v Bolidenu. Nadalje bodo na mesto uvoženega kriolita za izdelovanje aluminijevega oksida porabljali domače surovine. Albanski proračun za 1942—1943 znaša 74.5 milij. frankov, kar f>omeni v primeri s proračunom za 1941—1942 zvišanje za 25.7 milij. Irankov. kar pa je razumljivo v zvezi 6 povečanjem ozemlja Albanije. Za novi proračun računajo, i'* bodo neposredni davki dali 41.3 milij. albanskih frankov. praviti zajec čez zimo, če bi zapadlo mnogo snega. Pri velikih sadovnjakih seveda takesra dela ne bi mogli opraviti, tu je treba zavarovati drevje z mrežo iz tanke pocinkane žice. Ta je sicer draga, traja pa zato 10 do 15 let. Končno poznamo še preprosto, a učinkovito obrambo pred zajcem, ki se je po skušnjah sadjarjev tudi dobro obnesla. Je to posebej pripravljena mreža, s katero pred zimo ob lepem vremenu na-mažemo deblo. Staro navodilo za pripravo te maže se glasi: apnenemu beležit primešamo kravjeka, pepela, ilovice, krvi in žolča. Ce imamo arborin, ga lahko tudi nekoliko dodamo. S to mešanico na-mažemo debla od vrha do tal, da ne ostane nikjer golo lubje. To moramo opraviti v lepem vremenu, da 6e maža dodobra posuši. Le v tem primeru se trdno drži in je kasneje tudi dež ne more sprati. Če pa začne deževati, preden se je maža posušila, moramo mazanje ponoviti. — Naj ne bo nobenega sadjarja, ki letos ne bi zavaroval dragocenega sadnega drevja tako ali tako vsaj pred zajcem. Naročite »Siovenčevo knjižnico«! KULTURNI OBZORNIK »Dom in svet« št. 7—10 V ponedeljek izide literarna revija Dom in svet štev 7—10, v obesgu 112 strani, s katero zaključuje svoj 54 letnik ter se priporoča za prihodnje 55. leto. Ta četvorna številka stopa v javnost z lepo Smerdujevo naslovno risbo (čitajoča deklica) ter z njegovimi vinje-tami, ki predstavljajo Izgubljenega sina: Hrepenenje v svet, Izgubljenost v tujini in Vrnitev. Stnerdujeva moč je v lepi liniji, ki izdaja rojenega kiparja in ki estetsko izredno lepo .učinkuje. Poglejmo najprej pesmi v tej številki! Uvodna pesem je prevod dr. Anteja Debel j a k a iz Vil Iona in sicer ena njegovih najlepših balad ter najlepših svetovnih reli-;ioznili pesmi sploh pod naslovom: Francois /illon se v imenu svoje matere obrača na prečisto Devico Marijo. Ta veliki francoski pesnik in prvi njihov pomembni pesnik, ki je bil rojen menda na dan, ko so sežgali Devico Orleansko (1431) ter je bil znan razbojnik, obsojen na smrt, pomiloščen ter pustolovec prvega reda, je postal v današnji dobi med Slovenci zelo popularen. Prevajali so ga naši največji pesniki (Zupančič, Gradnik itd.), posnemali pa predvsem Vodušek in Ludvik. Ta, ki je pred leti na Češkem vzbudil zanimivo mistifikacijo pesnika Nezvala-Davida, je v De-beljaku A. našel dobrega prevajalca ter moramo prav o tej lepi religiozni pesmi reči, da je izredno posrečena ter bo bralcem Doma in sveta nudila velik užitek. Kakor pravi prevajalec v opombo, ima prevedenega celotnega Villona v vsej njegovi težki tehnični zapletenosti (razen razbojniških balad). — Tudi zadnja pesem v •tej številki ie odlomek iz Villona, ki ra 1 je plevel Milan Komar in govori o minlji- I f vosti sveta in lepote. Tako je lepo predstavljena francoska klasika. Izmed 6loven6kih pesnikov je na prvem mestu France Balantič s svojo pomembno Zalostinko, kjer toži po lepši mladosti in se tragično zaveda usodnega propadanja, ko ve, da bodo neznano kje ležale njegove kosti — in ne bo sestrice, da bi v ruti nesla jih na Zale, ne bo materinih ustnic, da sjsoznale bi kot sol domače me solnjce, in ne bo očeta, ne bo mene, da bi sad rodil — joj, moj Bog, da sem tako grešil, da je v meni smrt rodu spočeta! Tudi druga Postopačeva smrt je močna pesem dekadentnega pesnika, ki na dnu življenja čaka samo še kraljice — smrti. Nov pesnik v slovenski javnosti in v Domu in svetu je mladi Stanko Bračko, ki sedaj prvikrat stopa v literarno javnost. V tej številki ima štiri pesmi, izmed katerih moramo dati prvo mesto Deklici s sladoledom. Je to lepo tihožitje in tako s slikarske kakor psiho- loške strani ter po lepi pesniški poanti, ko se ti razodene vsa globoka smisel te sicer realistične podobe. Tako pesniško čustvovanje v tuj predmet predstavljajo tudi Starci, močni zlasti v zadnjem verzu: A nam stezik je risana do krste, da k suhim ustnam nagnemo resnico. Spustili smo že nože, razklenili krste in smrt zajemamo z veliko žlico. Pesmici Midva in Zadnjikrat pa je osebna ljubezenska lirika. S temi pesmimi se je mnogo obetajoče predstavil javnosti mlad poet, od katerega lahko Se marsikaj pričakujemo. Novi imeni sta tudi Stana Vinšek in Marjan Zale snik, toda čutimo pa. da pri prvi pesmi ni dovelj krepka končna poanta, pri sonetu dru- gega pa je še prevelik občutek šalijevega vpliva. Tako je izvirno pesništvo, kateremu moramo dati še pesniške prevode, ki jih je v tej številki veliko, pa so bolj v zvezi z znanstvenimi članki, zato jih bom omenil pozneje, razen prevoda Calderonovega misterija Veliki oder sveta, ki je zdaj v dobrem Modro vem prevodu končan. Tako smo dobili eno največjih svetovnih katoliških pesnitev prevedeno v rimah in španskih asonancah iz izvirnika v našo pesniško besedo, kar je tudi gotovo dogodek. V pripovedniški prozi se ta številka odlikuje po dobrih doneskih. Tako je Stanko Kociper, mladi pesnik »Goričanca«, napisal idilo dveh starcev ob zlati poroki (Starca), kako pričakujeta otroke domov in ne moreta umreti (mati), dokler se ne vrnejo. Posebno prvi del je močan, dočim je zadnji že malo konvencionalen, toda opisovanje je močno, kakor v najlepših straneh romana. — Po dvajsetih letih literarnega molka se je zopet oglasil eden najboljših in najintelegentnejših naših pisateljev Stanko Majcen s snovjo, ki bo marsikoga presenetila: s podobami iz svetega pisma nove zaveze pod naslovom Ženin. Majcena Stanka je v njegovi prozi vedno odlikovala globoka premišljena tematika, zgoščenost pripovedovanja ter poudarjen smisel. Tako so tudi te podobe, pisane na osnovi svetega pisma nove zaveze, sedaj literarno močne, dramatično razgibane črtice z metafizičnimi perspektivami (Jezus in slepec, Grob), zdaj pa zopet bolj psihološko ter papinijevsko analitični pogledi v izredno zapleteno nihanje med navideznimi nasprotji Jezusovega učenja ter dramatično odločitvijo. To sta Pot na Oljsko goro in Juda Iška-rijot. Tako je Majcen našo. sedanjo, večinoma opisno literaturo 4zopet opozoril na duhovno problematiko, na ekspresivno misel, ter za naš čas z literarno močjo osvežil nekaj bitnih več-nostnili problemov, ponazorujoč s svojo mislijo in s svetopisemskim tekstom dogodke ob Jezusovemu življenju, učenju in smrti. Največji pripovedni tekst pa ima Jože Krivec s črtico Viničarjeva selitev, ki je — po mojem — tudi njegova najboljša stvar. Tu je segel ta pesnik naših Haloz v viničar-sko življenje in pokazal Klepačevo viničarsko družino ter gospodarjevo socialno ravnanje z njo, toda v taki življenjsko polni, netendenčni podobi, da bo ostala še za dolgo živ in resnično jiolnokrvni dokument viničarskih selitev iz kraja v kraj, a nikdar na svoje. Posebno so se mu posrečili notranji dramatični preobrati ob ravnanju z otroki, knkor jih je zanetila oskrb-nikova zlobnost. V tej povesti so zaživele Haloze v pravi podobi. O znanstvenih člankih ter nesniških prevodih v zvezi z n jimi, bom govoril drugič. td. Italijanske pesmi slovenskega pesnika. — Pesnik Janko Samec je priobčil v reviji Me-ridiano tli Roma (29. nov. t. 1.) tri pesmi, ki jih je napisal sam v italijanščini, pod naslovom I canti di Lubiana (Ljubljanske pesmi). To so L'indomani (Jutri), Ad un soldato (Vojaku) in A Roma (Rimu). (54 letnik) izhaja redno naprej. Naročnina l.ir 40 in se lahko plačuje v obrokih. Št. 1—2 smo razposlali na ogled. Kdor jo je prejel naj jo pokaže še svojim znancem. Kdor je nima naj jo zaheva pri upravi. Podprite z naročanjem sedaj edino našo leposlovno kulitirno revijo. -BBBBHB""1""...... Uprava: LlUBSHi) HN3IBRRNR 0 LlUELlflHI Pred Škofijo 5 Telefon 25-29 novice, Koledar Sobota, 5. decembra: Suha, opatira; Krispi-nn, mučenica; Dalmacij, škof jn mučenec; Pe-Jin, škof in mučenec; Melecij, škof. Nedelja, h. decembra: Nikolaj, škof; T.eon-cija, mučenica; Pashazij, mučenec; Dativa, mučenica; Azola, devica. OTROKOVA PROŠNJA! Sv. Miklavž prinest nam POHORSKE PRAVLJICE in VESELJA DOM — Mraz nekoliko odjenjal. Po četrtkovem mrazu, ko je bilo zjutraj — 6" C, je čez noč nastopilo toplejše vreme. Mraz je v četrtek držal še celi dan, saj je bila dosežena najvišja dnevna temperatur« le za dve desetinki stopinje nad ničlo. Ponoči pa se je vreme naglo preobrnilo. Zavel je jug. Že v četrtek zvečer okoli 18.20 je ntalce pirosilo, padlo jc nekaj kapljic tudi proii jutru v petek. Barometer sj še vedno dvigu. V sol>oto stunje 700 m/m. V petek je godov«la Barbara, o kateri jc star, žc mnogokrat navedeni in ponavljani rek: »Ko se na Ba.rlmro vidi na njivah strnišče, se vidi vsak mesec po zimi.« To sc pravi, da bo padlo sicer malo snega, todn na mraz je treba računati. Barbara je bila lani ntrzlcjšu, saj je bMo vremensko stanje takole: barometer 772.5 m/m. zjutraj — S.8 stopinj C in popoldne + l.fl stopinj C. V petek zjutraj in prve ure dopoldne se je temperatura dvignila nad ničlo. — Novi učni tečaji za posamezne predmete: Knjigovodstvo, korespondenca, stenografija, strojepisje, italijanščina, nemščina itd. — s-1 prično i. decembra. Nižji in višji oddelki z ozirom na predizobrnzbo. Vpiše se lahko vsakdo, za dijnkc-inje posebni oddelki. Učnina zmerna. Prijave se sprejemajo dnevno v pisarni ravnateljstva. Izbira predmeta po želji. Dnevi in učne ure dogovorno z obiskovalci dopoldne, popoldne ali zvečer. — Novi prospekti na razpoleeo: Trgovsko učilišče »Christofov zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. — Tečaji za nemščino v Poli. Ravnateljstvo Carduccijeve gimnazije v Poli je uvedlo večerne tečaje za nemščino in sirer za začetnike, za tiste, ki žo znajo nekaj nemščine, in pa izobraževalni tečaj. Lekcije, katerih ho petdeset, bodo trajale do maja meseca prihodnjega leta. Tudi sv. MIKLAVŽ i ma POHORSKE PRAVLJICE in VESELJA DOM Prosite ga, naj vam jih prinesel — Naša Zvezda za 8. december je izšla. Kolikor bo mogoče, jo bo uprava še pred praznikom dostavila, vendar pa gg. poverjeniki upravi zelo ust režejo, Čo pridejo sami ponjo. — Uprava. — Jezikovni tečaij — italijanski, nemški, francoski itd. — v središfu mesta pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2 — prično dne 7. decembra. Potik dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konver-zacijskem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure. — Obsojeni žepar. Mali kazenski senat v Ljubljani je v sredo sodil drznega žeparja in hazardista. ki je za svoje žepne tatvine izrabljal veliko gnječo po tramvajih. Bil je to Janez Kunstelj, mesarski pomočnik, rojen 8. avgusta 1SS8 v Mokronogu. Državni tožilec je Kunstlja obtožil zločinstva žepne tatvine v štirih primerih, ko jc od začetka septembra do 20. septembra med vožnjo v tramvaju potnikom izmaknil 4 srebrne ali nikljaste ure v skupni vrednosti 3330 lir. Dne 20. septembra je izmaknil Todoru Mirkovu žepno uro, vredno 250 lir. Kmalu so ga zasačili, prijeli in zaprli. Kunstelj je delomržen, že večkrat kaznovan kriminalen tip. Hazardiral je. Bil je specialist za hazardno igro »kupčkanje«. Obtožnica mu očita, dn se je v času od 25. avgusta do 25. sptembra preživljal v Ljubljani kot delomrznež, se potepal, igral hazard in to obrtoma. Vsega jc bil obtožen štirikratnega zločinstva žepne tatvine, prestopka zoper javni red in mir po 5 158 kaz. zak. in prestopka zoper imovino po 5 362 kaz. zak. (igra na slepo srečo). Obtoženec je priznal, da je igral hazardne igre. priznal je tudi, da jc ukradel uro Todoru Mirkovu, a mu je vrnil, druge tatvine žepnih ur odločno tajil, toda priče so ga zelo obremen jevale. V smislu obtožbe dr/avnega tožilstva je bil Janez Kunstelj obsojen na 2 leti in 8 mesecev robije ter na 100 lir denarne kazni, kakor tudi v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Vsaka slovenska družina naj si omisli POHORSKE PRAVLJICE in VESELJA DOM Dobite jih po vseh knjigarnah in trafikah! — 30 letnica prvega letalskega napada. Koncem letošnjega oktobra je preteklo trideset let, kar sta dva bolgarska letalska častnika prva v svetovni zgodovini Evrope uporabila letalo kot orožje. Na krovu nemškega dvokril-nika »Albatrosa« z Argusovim letalskim motorjem 100 PS sta bolgarska letalska častnika, ki sta se izurila v Nemčiji pri tovarnah Albatros v Berlin-Johannistalu, podvzela v balkanski vojski, ki je izbruhnila v jeseni leta 1912, zelo važen izvidniški polet nad Ohridom. Vodnik letala in opazovalec sta bila poročnika Pilkov in Tarakčjev. Odvrgla sta štiri primitivne bombe, ki so sicer naredile le majhno škodo, zato pa povzročile veliko paniko med branilci močne turške trdnjave. Ta prvi zračni napad je zelo začudil ne le vodstvo bolgarske vojske, ampak tudi vse inozemske vojaške atašeje, in že takrat so splošno opozarjali na pomen letala za vojno. — Los na ogledih. Pred približno dvema mesecema je priplaval los moškega spola s Švedskega skozi Oresund na Dansko. Sodijo, da se je tam hotel sestati z losico, ki je pred nekaj leti priplavala po isti poti in se sedaj nahaja v gozdovih severno od Kopenhagena, kjer, kakor mislijo, bi se sedaj ustanovila losova družina. Po mnenju danskih gozdarjev pa je los, ne da bi izpolnil to upanje, odplaval spet nazaj na švedsko. — "000 stopinj toplote na zemlji, če... Da si lahko predstavljamo ogromno svetilno moč sonca, so sončno svetlobo primerjali z umetnimi svetlobami. Merjenja so pokazala, da_ (je •ončna svetloba 200 krat bolj svetla kakor eien- trična svetloba. Svetloba, ki prihaja od polne lune, je 600.000 krat slabša kakor sončna. Ce bi hoteli kak predmet enako močno razsvetliti, kakor to napravi sonce, bi morali postaviti en meter proč od predmeta 2500 žarnic po 100 svef. Od Jupitra izhajajoča svetloba ie 5000 milijon-krat slabša kakor sončna, svetloba Siriusa pa 18.000 milijonkrut. In vendar so pokazala astro-fizikalna raziskovanja, da je sonce, ki je oddaljeno od zemlje okrog 150 milijonov kilometrov, le pritlikavec glede svetlobno moči proti drugim, seveda neskončno bolj oddaljenim nebesnim telesom. Tako prekaša svetlobna moč zvezde Doroda svetlobno moč sonca za tri-stokrat. po drugih virih celo za petstotisočkrat. Če bi bilo to nebesno telo tako blizu zemlje kakor jc sonce, bi se toplota na zemlji dvignila približno na 7001) stopinj. Za MIKLAVŽA POHORSKE PRAVLJICE In VESELJA DOM Dobite jih v lepi vezavi in broširane po vseh knjigarnah in trafikah! — Poskušen umor v vinskem sodu. Veliko ve- selo6t je povzročil v mehiškem mestu Oueretaro ponesrečen poskus umora. Zelo bogat posestnik je bil že več let pri svojih ljudeh zelo zasovraien kot pravcati diktator, ki je svoje podložnike na vse mogoče načine mučil. Nekega dne 60 se različni delavci tako razsrdili, da so sklenili 6vojega tirana umoriti. Napadli so ga, ko je bil ravno v svoji vinski kleti. Potisnili so ga kljub temu, da je močno kričal, v 6od, ki je bil do roba napolnjen z vinom, pritrdili pokrov in odšli. Ko so naslednji dan spet prišli v klet, da bi odnesli proč truplo, svojim očem niso mogli verjeti. Kontaj so odstranili pokrov od soda, se je z nekoliko steklenim, pa prav zadovoljnim obrazom pojavil njihov diktator. Sod je bil prazen. Izpil je vse vino. K sreči je skozi pokrov prihajalo dovolj zraka, da se ni zadušil. Ko je, nekoliko še omahujoč, splezal iz soda, je dejal: »Zadevo moramo zaliti.« Dal je nastaviti drug sod in ko so bili od vina že sladko ginjeni, so sklenili mir. Gospodar jih je samo prosil, naj ga v ponovnem slučaju blagovolijo potisniti v večji sod, tudi s tem bo opravil. - Dolž ina črev. Dolžina črev pri ljudeh in pri živalih-sesalcih je ztlo različna. Človeška čreva merijo približno devet do deset metrov. Od živali ima najdaljša čreva vol, 57 metrov. Konj se zadovoljuje z 20 m črev, mula s 2ft m. Čreva osla so dolga IS m. čreva koze pa 32 m. Svinjsko črevo je dolgo 23 metrov, pasje 5 metrov, mackino pa samo 2 m. iT kmetija 400 v posesti iste družine. Rod Lohsejev v Nienhngenu je eden izmed najstarejših rodov na Saškem. Najstarejši doslej po listinah ugotovljeni prednik je živel okrog leta 1560 kot posestnik kmetije in je tedaj I.oh-se jeva kmetija že skoraj 400 let v posesti iste družine. • 3 krasne Miklavževe novosti za mladino Rudan: Hlada vesna - pesmi, slike, L15 Swift- Glavan. V delali pritlikavcev Guliverjeva potovanja, s slikami, kart. L1?.-Kunčič. Ne^eSka lestvica - povesti s slikami, karu L 21 Založba LJUDSKE KNJIGARNE, Ljubljana Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5 ctjuMj&na Zbiranje starih oblek Uslužbenci urada za razdeljevanje živilskih nakaznic so po naročilu mestne občine ob razdeljevanju živilskih nakaznic za mesec december opozarjali premožnejše sloje na njihovo sveto dolžnost človečanske vzajemnosti, da se v teh zimskih mesecih spomni jo siromašnejših slojev z oddajo že po-nošenih oblek in starih odej. Darovalci so napro-šoni, da izročajo svoje darove v Frančiškanski ulici št. b, v Karunovi ulici št.. 14, v Zibertovi ulici št. 17, Ob Ljubljanici št 29, ali pa naj sporočo svoj naslov v osrednji pisarni v Tuccinijevi ulici št. 9. 1 Cerkv ena glasba v stolnici na praznik sv. Nikol aja: Premrl: Sv. Nikolaj. Nowowiejski: Missa pro pape. Foerster: Gradualle. Chlondovv-ski: Sancte Nicolae. Sček: Sv. Nikolaj. 1 Nov oltarček sv. Antona v trnovski župni cerkvi. V nedeljo, 6. decembra, bo ob 5 popoldne v Trnovem blagoslovitev oltarčka sv. Antona. Častilci sv. Antona, udeležite se te ljubke slovesnosti! Obenem bo darovanje za novi oltarček. 1 Miklavžev večer v frančiškanski dvorani bo danes v soboto in jutri v nedeljo, obakrat ob 4 popoldne. Darila sprejemamo danes od 9 do 12 in jutri od 9 do 12. Vse one, ki so že rezervirali vstopnice, prosimo, da jih še danes dvignejo v društveni pisarni, Škrabčeva soba, vhod iz pasaže frančiškanske dvorane, kjer dobite tudi vse informacije. Ker vlada za ta Miklavžev večer izredno zanimanje, si pravočasno preskrbite vstopnice. 1 Sveti Miklavž pride v soboto ob 4 popoldne na Rokodelski oder! Ka.kor vsako leto, bo tudi letos njegov prihod s spremstvom nad vse veličasten. Na sporedu je ljubka Miklavževa igrica za naše malčke »Miklavž prihaja« z glasbo in plesom. Nato je razdeljevanje in obdaritev. Darila, se sprejemajo v petek od pol 3 do 6 in v soboto od 9 dalje do Miklavževega prihoda. Vabljeni! 1 Miklavževi nastopi v Drami. Miklavž s svojim spremstvom angelov in parklov bo obiskal naslednje dramske mladinske predstave: danes v soboto: »Princeska in pastirček«, pr,i-četek predstave ob 14. v nedeljo ob 10: »Sne-guljčico« in v torek ob 14: »Peterčkove poslednje sanjo«. Miklavž bo obdaroval otroke, za katere bodo prispeli darila vsa j do začetka vsakokratne predstave. Opozarjamo, da morajo biti darila opremljena z natančnim imenom in naslovom obda rova nca. 1 Miklavževanje v deškem vzgajališču na Selu bo v nedeljo, dne 6. decembra ob 4 popoldne. Zaradi pomanjkanja prostora si čimprej preskrbite vstopnice. Vse informacije se dobe pri vratarju. ~ Na nekem italijanskem letalskem oporišču: Vojaki polnijo mitraljezo s strelivom na lovskem letalu tik pred odletom nad sovražnika. 1 Miklavžev večer priredi športni klub Vič dne 5. decembra ob 16 z,a mladino v meščanski šoli na Viču. Vhod čez dvorišče. Sprejem daril in rezerviranje sedežev od 13—15 istotam. V nedeljo ob 17 za odrasle v salonu pri M a h niču na Glincah. — SK Vič. 1 Učite se strojepisja! Novi eno- dve- iii trimesečni tečaji prično 5. decembra. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Vaje i>o diktatu, vaje v spisovanje pisem, uradnih vlog, prošenj, računov, tiskovin itd. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepisnica, stroji raznovrstnih sistemov. Vpiše so lahko vsakdo, zn dijake-inje posebni oddelek. Novi tečaji tudi z,a knjigovodstvo, stenografijo, italijanščino. nemščino itd. Izbira predmetov po želji. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Prospekti s slikami na razpolago: Trgovsko učilišče »Christofov zavod«, Ljubljana, Domobranska c. Štev. 15. I V počasfifev spomina pokojnega univ. profesorja g. Alfonza Potilina je darovala gospa dr. Dolšakova Vincencijcvi konferenci za akademike in srednješolce 160 lir. Iskrena zahvala in Bog plačaj! 1 Smeh, veselost, presenetljiva domiselnost, to so strune, na katero bo zaigrala »Roksi« ter nam zapela že staro, a v današnjem času tako zaželeno pesem- o sreči, ki nam jo daje čisto srce in ki v blagodejnih žarkih odsev.a od takih sončnih značajih kot je dvajsetletna Roksi. Isto-imensko komedi jo l>o v nedel jo ob pol 5 vpri-zoril Rokodelski oder. V predprodaji dobite vstopnice od 10 do 12 in dve uri pred pričet-kom v društveni pisarni, Petrarkova 12, I. nadstropje. 1 Leto* je sfoletnica rojstva op-rnega skla. datelja Masseneta, ki zavzema v francoski operni glasbi neka.ko isto stopnjo ko Pueini v italijanski. Naši operni publiki je znan kot sklada^ telj »Glumača naše ljube Gospe«, Manon in Don Quidiota. Njegova opera »Thais« že dvajset let ni bila izvajana na našem odru. Novi prevod tega dela je napravil dirigent Niko Štritof, ki je naj-plodovitejši operni prevajalec. Doslej je prevel že 62 oper in operet iz osem raznih jezikov. Uprizoritev »Thais« obeta postati v vsakem pogledu nadpovprečna predstava. I Tine in Franca sta poleg drugih osrednji osebi v drami: »Višarska polena.« Pristno kmečko življenje s svojo trdoto in dobroto nas pritegne, da v napetem pričakovanih sledimo igri. Slovensko delo domačega pisatelja zasluži polno številen obisk. Ker je za predstavo zelo veliko zanimanje, igrali jo bodo v torek, 8. decembra, priporočamo, da si oskrbite vstopnice v predprodaji, ki bo v torek od 10 do 12 in dve uri pred nričetkom v diruštveni pisarni, Petrarkova 12, I. nadstr. 1 Kr. kvestura v Ljubljani, najdeninski urad, javja, da je bila najdena denarnica z večjo vsoto denarja. Kdor jo je izgubil, naj se javi na Kr. kvesturi, soba štev. 2-a. 1 Novi umetniški razstavi. Trojica Mušič— Sedej—Zorič bodo v nedeljo ob 10 otvorili svojo umetniško razstavo v Jokopičevem paviljonu. Razstavljali bodo skupno kakih 60 slik ter bo razstava odprta od 6. decembra čez božične počitnice do 3. januarja. Prva dva slikarja sto slovenski javnosti dobro poznana, tretji Zorič pa sedaj razstavlja prvič v Sloveniji. — Slikar France Pavlovec pa bo razstavljal sam v galeriji Obersnel ter bo imel otvoritev razstave na praznik v torek, 8. t. m- Tudi ta razstava lio gotovo budila veliko zanimanje, kajti Pavlovec se je s svojimi pokrajinskimi slikami in tihožitji uvrstil med prve naše slikarje. Odprta bo čez božične praznike. Na obe razstavi opozariamo že sedaj. I C. Golar: »Ples v Trnovem.« Burka v treh dejanjih, ki se gode v sodobnem času v ljubljanskem predmestju Trnovem. Osebe: Cešnovar — Cesar, Lojze — Drenovcc, Polona — G. Braiina. Režiser: Mikn Skrbinšok. Predstava v nedeljo ob 17. 1 Vse obiskovalce ponedeljkovega simfoničnega koncerta opozarjamo, da bo začetek točno ob 18. Zato prosimo, da pravočasno zasedejo svoja mesta v dvorani. Med izvajanjem posameznih točk vstop v dvorano ni dovoljen. — Vstopnice za ta koncert so že vse razprodane. 1 Za mestne reveže je podaril g. Vladimir Premrov iz Martinjaka pri Cerknici namesto venca na grob pok. ge. Javornik Ane iz Žalne, 500 lir; g. Anton Rojina iz Slomškove ul. pa je podari! namesto venca na grob sosedu g. Jerneju Černetu 150 lir; v počastitev spomina g inž. Miljutina Jelačina sta darovala uradnika tovarne Jelačin & Komp, Jakob Klement in Vlado Zupan 300 lir. Mestno poglavarstvo izreka vsem darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. 1 Starši otrok, ki so imeli pri prvi konferenci slab uspeli, naj vpišejo svoje otroke v Korepetitorij, kjer vsak dan po dve uri razlagamo snov, izprašujemo, popravljamo naloge in vodimo evidenco po šolali. Vpisovanje dnevno od 8—12 in 14—16. Korenetitori i. Mestni trg 17-1 1 Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni viš. zdravstveni svetnik dr. Mis Franla, Poljanska cesta 15. 1 Odslej od 10 do 17 neprekinjeno radi varčevanja s kurivom, posluje dobrodelna pisarna »Po ltožjem svetu« na Sv. Petra nasipu št. 17 za one, ki žele, da se jim vloge, prošnje ild. sestavijo ali prevedejo v italijanščino ali nemščino. Ostali čas prevajalca ni v pisarni. 1 Ker mnoga podjetja v tem mesecu izplačujejo svojim nameščencem trinajsto plačo, bo-žičnieo itd., opozarjamo vas podjetja na zakonska določila, po katerih so dolžna pravilno odtegovati uslužbenski davek. Določila so sledeča: Ako trinajste plače, liožičnice itd. določene pogodbeno, imajo značaj ponavljajočih se dohodkov, ki jih je treba prišteti redni plači dotičnega meseca, v katerem se ti dohodki izplačajo. Od skupnega zne«ka je treba izračunati in plačati davek po čl. 95 ter vse druge sporedne davščine. Ako pa trinajste plače bo-žičnice niso določene pogodbeno, jih je smatrati kot dohodke. ki se pojavljajo od ča«n do časa in jih je vsled tega obdavčiti po čl. %. Pripomnim, da so ti dohodki zavezani avtonomnim doMadam, ki znaša jo 125 odstotkov od osnove, to je od uslužhenskega davka. Prav tako so ti dohodki zavezani obrambnemu prispevku fer event. socialni občinski davščin'-. Predstojnik davčne uprave za mesto v Ljubljani. 1 Domači orehi. Za Miklavža so se pojavili na živilskem trgu in tudi drugod domači orehi, ki so prišli iz raznih dolenjskih krajev. Orehi so po 22 lir kg. Letos so orehi, kakor drugo sadje, dobro obrodili. Poleg orehov ljubljanske mamice zelo kupujejo jabolka, ki jih je sedaj precej na izbiro. 1 Katraniziranje cest se je obneslo. Ko so pred nekaj leti uvedli v Ljubljani namesto dotedanjega asfaltiranja katraniziranje, so mnogi _ Ljubljančani dvomili, če sc bo to obneslo, 6aj res marsikdo ni mogel verjeti, da bo v domači plinarni pridelani katran, ki je tako rekoč odpadek pri proizvodnji plina, ntogel nadomestiti dragi in uvoženi asfalt. Vendar pa je dosedanja skušnja pokazala, da se je domači katran izvrstno obnesel, hkrati pa zaslužijo priznanje tudi domači delavci, ki so res znali cestišče pravilno posuti s peskom, potlačiti s parnim valjarjem in enakomerno prepojiti s katranom, ki so ga kuhali v posebnem kotlu kar na licu mesta. Tako sta bili lani ka-tranizirani Cankarjevo in Hribarjevo nabrežje ter ulice okoli univerze in Ilirskega stebra. Povsod se je katraniziranje obneslo in moremo sedaj, po več kot letu dni, ugotoviti, dn v prav nobenem oziru ne zaostajajo za asfaltiranimi ter so prav tako gladke in brez, prahu kakor te. Glavno pa je: katraniziranje je bilo neprimerno cenejše kakor pa asfaltiranje. Letos je bila med drugimi katranizirana Šubičeva ulica, ki je prav tako odlično prestala skušnjo ter prav nič ne zaostaja za sosednjimi asfaltiranimi ulicami in cestami. I Vozovi stelje skozi Ljubljano, še vedno vidimo sedaj, dasi 6mo že v adventu, v Ljubljani polne vozove stelje, ki jil vozijo največ razni posestniki na severu mesta iz svojih gozdov na Golovcu. Po večini je to hrastovo, bukovo in kostanjevo listje. Letos vozijo gospodarji celo več stelje skozi Ljublja.no, kakor običajno, to pa zaradi tega, ker so po naredbi morali posekati več določenih gozdnih pasov, kjer ne bo več rastel gozd. Temu je umljivo, da so gospodarji pospravili tudi steljo. Tam pa, kjer je gozd ostal in bo še rastel, pa nikakor ni gospodarsko, da se gozdu jemlje njegovo naravno gnojilo, to je stelja, ki daje gozdu hu-muzno podlago. Prava stelja, primerna za živino in pozneje za poljski gnoj, je in ostane slainal Naznanila GLEDALIŠČE. Drama. Sobota, 5. decembra ob 14: »Princeska in pastirček.« Miklavžev nastop. Izven. Mladinska predstava. Cene od 12 lir navzdol. — Ob 17: »Deseti brat.« Cene od 18 lir navzdol. — Nedelja, 6. decembra ob 10: »Snegulčica.« »Miklavžev nastop. Mladinska predstava. Izven. Cene od 12 lir' navzdol. — Ob 17: »Ples v Trnovem.« Izven. Cene od 18 lir navzdol. — Ponedeljek, 7. decembra: Zaprlo — Torek, 8. decembra ob II: »Peterčkove poslednje sanje.« Nastop Miklavža. Izven. Cene od 12 lir navzdol. Prvič v letošnji sezoni. — Ob 17: »Gradbenik Solues.« Izven. Cene od 18 lir navzdol Opera. Sobota, 5. decembra ob 16: »Thais.« Premiera. Red Premierski. — Nedelja ob 15: »Traviata.« Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Ponedeljek, 'i. decembra: Zaprto. — Torek, 8. decembra ob 10.30: »Angel z avtom.« Prvič v letošnji sezoni. Izven. Ceno od 24 lir navzdol. — Ob 16: »Thais.« Izven. Cene od 24 lir navzdol. ROKODELSKI ODER. Sobota ob 4: Miklavžev večer. — Nedelja oh pol o: »Itoksl.« — Torek oh pol 5: »Višarska polena.« Predprodaja vstopnic na dim predstav od 10 do 12 in dve uri prod pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12, I. nadstr. RADIO. Sobota, 5. decembra. 7.30 Pesmi in napevt — 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka f'™» — 1? Napoved časa — Poročila v italijanščini 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.25 Lepe pesmi od včeraj in danes — Orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v Italijanščini - 14.15 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanec — Operna glasba — 15 Poroči a v slovenščini — 15 Pokrajinski vestnik 17 Poro-Vi'n. italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Nove plošče Cetra — 17.55 Gospodinjsko preda-I^i« v slovenščini — 10.30 Poročila v slovenščini — 10 45 Nn harmoniko igra Avgust Stanko — 20 Napoved ,ua r Porn'1ila v itali ianščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Filmska glasha — Orkester, vodi dirigent Zome — 21.40 Komorno in orkestralno glasbo izvaja in vodi dirigent Carlo Zecchl — 22 Koncert kvinteta milanske Scale — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: dr. Pic- coll. B]niwelsovn c. fi: mr TTnflevnr CnlnvSJ..., c go ln mr. Gartus, Moste, Zaloška o. 47. Diplomatska prikazen predsednika-teologa F članstvo polkovnika Housa v januarju 1915 — Edinstvena uganka v svetovni zgodovini, ki je kvarna vplivala na svetovno usodo — Kako je Wilson postal predsednik V žalostnem januarju leta 1915. (prva zima prejšnje svetovno vojne) ee je izkrcal v Evropi diplomat z neizogibnim naslovom »častnega« polkovnika, brez uradnih poverilnic razen pisma predsednika VVilsona, ki mu je dal nalogo »preiskati« v Londonu, Parizu in Berlinu možnosti sporazuma in da bi posredoval za največjo moralno silo sveta, ki je mislila, da bo ustvarila v svetu amerikansko stoletje«. Bil je to polkovnik Edvard Hou.se iz Združenih držav, doma iz Texasa, ene najlepših in najromantičnojših držav v Ameriki. Kdo je bil Edvard House Ni bil bojevit in niti inteligenten, izgledal je prav kot cowboy, srednje velik, njegove male in živahne oči so izražale tipičnega kmeta spodnjega Mississippija. Bil je eden Wilsonovih izvoljencev in je postal njegov najbližji svetovalec ter je bil vedno istih misli s predsednikom, kadar se jo govorilo o zunanjih zadevah. Misli o svetovni zgodovini, izkušnje o mednarodnih zadevah niso bile pri tem polkovniku, ki je bil strokovnjak za spletke, ki jih je znal razplesti pri vsakih volitvah, bolj vzvišene od navadnih kramarjev, ki so bili pozneje povišani v škofe Združenih i>ratov ali žena Rota-lijcev. Bilo je to drugič ko je polkovnik prihajal odkrivat Evropo, a se je počutil neugodno v samem Londonu, kjer ni mogel najti drugih stikov kot s sirom Edvardom Greyein, ki je bil pa takrat že v nemilosti. Čutil se je majhnega pred zamišljenim Baltourjem iu skoraj kot Šolarček pred pretkanim Lloydoin Georgeom. Odšel je v Pariz, kjer mu je Delcassč dal razumeti, da francoska vlada ne vidi dovolj jasnosti v njegovi dvojni vlogi kot osebnem odposlancu predsednika in privatnem raziskovalcu II in'l:!l! umnim FANTEK V NEBESIH TEKST IN SLIKANICE: DAfiMAH KACER 26. BLAGA SVETNICA SV. MARGARETA PA JE PRIDNO ČUVALA IN VEZLA LJUBKE OTROŠKE OBLEKCE ZA REVNE OTROČICE. TO JIH BODO VESELI! [IflntlUtlllH^MltfB^lllfl^^HVV^^^ItN^KflBiiiittin^i SVETI MIKLAVŽ, UČEN MOŽ, PA JE VSE LETO ZBIRAL MLADINSKE KNJIGE, DA JIH PONESE NA ZEMLJO. V LEPE PLATNICE JIH JE DAL VEZATI NEBEŠKIM KNJIGOVEZOM. možnosti miru. Svetoval mu jc, naj se vrne, ko bo odhajal iz Berlina. Tam je pretkani diplomatski začetnik razpravljal o svobodi morja in ponavljal ] Vvilsonove nole, ki so s« zdele nepristranske, in — Še več — bile so proti angleški morski blokadi. Njegov trud je bil brezuspešen In se je vrnil v London, ne da bi prišel do kakega zaključka. Od-poloval je nekaj dni pred potopitvijo »Luzitanije« in pustil vtis, da je (kar je bil v resnici) v celoti i za zaveznike. i Pred odhodom je pisal \Vilsonu iz Pariza dne 15. marca 1915 (The intiniate papers ot' colonel House, Vol. I p. 354). »Pridobivam si Margerie iz zunanjega ministrstva, kjer zatrjujejo, da je Del-cassčjeva desna roka in da uživa njegovo največje zaupanje. Nekateri prijatelji mi pomagajo. Skušal hom storiti isto v Berlinu in si pridobiti Zimmer-manna. Ce mi bo vse to uspelo, nam ne bo težko pregledati položaja.« To je zanimiv dokument, iz katerega razvidimo, kako so si ti posredovalci ustvarjali, da bodo mogli imeti vpogled v evropske zadeve in jih nadzorovati po amerikanskih metodah. A kljub vsemu je polkovnik House odpotoval brez vsakršnih zaključkov (kakor je bilo v programu) in se vrnil po šestih meserih, zopet z osebnim pismom \Vilsonn in z uradnim predlogom za posredovanje, da izgladi vogale \Vilsonovih poslanic proti angleški blokadi, ki so se, če|>rav je bilo v njih ostro nasprotovanje pomorske vojne, ustvarili v ameriških krogih. Prihajal je z uradnim pismom kot nezaželen posredovalec miru med dve državi, ki sta bili v vojni. Kakšno je bilo pravo poslanstvo polkovnika in kakšen je bil \Vilsonov političen položaj nasproti dvema skupinama, med katerima je hotel posredovati ali iz politične preračunjenosti ali iz priložnostnega manevra? To je edinstvena uganka v zgodovini, ki je pa škodljivo vplivala na usode sveta. Sam polkovnik House si ni bil na jasnem o nevihti, ki jo je spočela vojna v slabotnih možganih njegovega predsednika. V oktobru 1915 je polkovnik House pisal siru Edvardu Greyu pismo, v katerem mu je sporočil predsednikov predlog, naj se skliče konferenca, na kateri naj bi se potrdili štirje temeljni predlogi: Nemčija naj hi vrnila Franciji Al-zaško in Loreno; vznostava Belgije; nobene odškodnino in nobeno priključitve; prevzem prilagojenih uinerjenosti, da bi se tako izključila možnost ponovne vojne, to je: mir naj bi se sklenil v položaju. ki je bil, in na tem miru bi zavladala nedotaknjena amerikanska mogočnost, ki bi tako še vzrasla. House je končno pisal: »Ce bi osrednje sile zavrnile te predloge, bi nastala potreba, da stopimo na stran zaveznikov in vstopimo v vojno.« (The intiniate papers of colonel House, Vol. II. p. 91.) To poglavje je bilo predloženo apostolu Bele hiže, preden je bilo odposlano pismo in \Vilson je dodal besedico »mogoče« in jo podčrtal, saj je bila tako ljuba njegovi pameti ali bolje: njegovim hinavskim utvaram. V resnici sta si Wi!son in House delila vlogi s popolno tehniko izmenjavanja politične in osebne odgovornosti pred ameriškim javnim mnenjem. House je prihajal v Evropo, da si je tako pridobival časa pred volitvijo \Vilsona, ki naj bi se predstavil kol kandidat za Belo hišo v letu 191G., po-kazujoč se kot popoln nevtralec in v istem času naj bi se zanimal (posredovanje je bilo že določeno od vodilnih krogov, kakor smo navedli v gornjih odstavkih) in kontroliral evropsko vseljevanje, ki je grozilo pod vplivom nasprotujoče si zvestobe pravi in novi domovini, in končno izloči! nemški element, ki je najhujši sovražnik zaveznikov. Poleg tega pa je bilo tu tudi vprašanje miselnosti, značaja in osebnih načinov, ki pa je bilo velikega pomena, ker VVilson ni bil, kakor je Roose-\velt, drugi izdajatelj atlantske karte, utvar »ame-rikanskega stoletja«, značilen politik po poklicu, ampak je bil profesor, ki se še ni odvadil dajati pouka o ustavni zgodovini. »Speči« ljudomržnež Bil je slučaj, da se je mogočni stroj demokratske stranke, ki mu je manjkalo moči, polastil »spečega« ljudomrzneža, da ga postavi pred svojo politično zatvornico. To 6e je zgodilo, ker je Wilson postal predsednik univerze Princetovn in je moral i—. "j fe^fl v-; . v iMfTjr" cz? ^--^'^iili"; "ji*' ■ v* ■ • stS • Angleška motorna vozila, ki so jih v Severni Afriki zažgala italijanskn letala. saditi zrna z meceni, ki so darovali milijone univerzi, da bi omogočili sinovom predpisano »gosjo pot« Up tona Sinclaira. Demokratska stranka je tudi potrebovala za državo New Jersey reformatorja, ki naj bi prevrnil volivno mesto proti napakam krajevne uprave. Wilson ni bil Herkul, da bi počistil Avgijev hlev prekupčevalcev in sleparjev, a ko je bil izvoljen za guvernatorja New Jerseya, je pokazal za to dovolj moči. v začudenje vseh, "da so marsikakšni gumbi zopet našli svoje gumbnice. Istočasno se je pokazal dovolj naklonjenega stranki, saj je bil dobro obveščen, naj zamiži na eno oko ali včasih na obe v zadevah, ki so bile posebne važnosti za plutokracijo iz Wall Streeta. To mu je zelo koristilo pri volitvah za Belo hišo v letu 1912., ki so privedle konzula VVilsona na vodilno mesto za demokrate proti republikancem, ki so ga držali skoraj neprekinjeno od državljanske vojne. Toda z razliko od Roosevelta, ki vara vse druge manj kot samega sebe, je Wilson znal varati bližnje in daljne. Do svojega dramatičnega »eecrit« dejanja, ki je sledilo zmoti Versaillesa. je igral vlogo sfinge zelo popolno, ne ker je molčal, ampak ker je vedno govoril na tak način, da nihče ni mogel nikdar uganiti, kaj je njegova skrivna misel, če je sploh kdaj hila kakšna. VVilson ni bil mož kulture v smislu, ki ga dajemo mi temu izrazu. Njegovi pojavi o svetovni zgodovini so bili ukrivljeni in zelo pristranski, prepojeni z glasom britanske enciklopedije. Strahotna zveza Njegova »forma mentis« je bila bolj angleška kot amerikanska. Njegovi okusi so bili površni in navadni. Njegovo intelektualno zanimanje zelo omejeno. Dovolj je j>ovedano, da mu je bilo najljubše čtivo (razen biblije) avantuiristični in policijski romani. Njegova socialna misel je bila pod ničlo. A bil je izvrsten govornik in to je bil pravi dar, ki je bil potreben za dvig občutljivega mesta svetovne generacije 19. stoletja, ki je bila pod vlado civiliziranih dežel z umirajočim ozvezdjem njihovih kneževskih advokatov. Posedoval je dobro mero teorije o telologiji, metafiziki in človekoljubju, o načrtih svetovnega preporoda in je s tem brez dvoma nakazal pot za brezsmiselno in utvarno »amerikansko stoletje«, katerega novi »avocatus fidei« naj bi bil Roosevelt. A delal je — morda podzavestno — za vraga in za blagoslovljeno vodo obenem, ker Je zloglasnih štirinajst točk, ki to razorožile Nemčijo v 1. 1918., prineslo tudi mnofjo vode, ne, mnogo krvi moskovskemu mlinu, ki je takrat izobesil rdečo zastavo, s katero je danes vmešan v dvoživen prapor ozvezdja — atlantske karte. (Gazzetta del Popolo.) Otrok s štirimi nogami V neki vasi v severni Portugalski se je rodilo dekletce s štirimi nogami. Vse noge so bile pravilno razvite, ter sta bili dve suhi, dve pa normalni. Zdravniki mislijo, da bodo otroka od-držali pri življenju. -sk Dober Milalavžev nasvet! Za Miklavža so najprimernejša praktična da rila trajne vreinosti kakor: p salni stroj, gramofon, dobra nalivna peresa, žepni notesi in mape. - Najieošo izbiro pisalnih strojev, gramofonov ter plošč, nalivnih peres Parker, Mont Blanc, Aurora, Zemas, Everest itd. — ter note-e in mape v starinski kožni imitaciji — Vam nudi po najnižji reklamni ceni 11. EVEREST. on 3 krasne knjige: ENA DOMAČA - DVA PREVODA IZIDEJO M DICIMERU v na (priljubi jeneiši knjižni zbirki g Pred nakupom si oglejte razstavljene predmete v izložbah tt. EVEREST — PREŠERNOVA 44 = 10. decembra AINO KALLAS: Maščevanje svete reke Roman slovite tinske pisateljic e Življenje in mišljenje ljudi iz dežele tisočerih iezer oživi pred vami na ne pozabljiv način. 15. decembra dve knjigi ZANE GREY: Jezdeci škrlatne katiulše Roman iz življenja mormoncev lOZE VOVK: Naš Buiek S slikami. • Srčkana zgodba vaškegn fantka, na pol pridnega, na pol porednega, kakor so otroci sploh. Za Novo leto pa boste dobili spet 2 knjigi lOZE KRIVEC: Dom med goricami in znamenito HAGGARD ovo povesi Roia sveta (čez 70 lepih slik) Na mnoga vprašanja sporočamo, da bo izšel ludi 11. del PRAVUEC BGŽEME NEKCOVE še vil. letniku Naročite se na „Slovenčevo knjižnico"' Do Novega leta imate še čas ! • Vsaka knjiga za naročnike samo 6 lir! Plačujete lahko mesečno! - Knjige obsegajo do 300 strani in jih dobite po vseh knjigarnah in tralikah! • Kdot nam pridobi 5 novih naročnikov, bo dobival sam knjige zaslon)! • Opozarjamo na vezane knjige, ki so v uspeli opremi arh. VI. Gajška 1 TOMAŽ POKIUKAR: m ..................... I:!:!!!::!:!!!!: r!!!!:!:!1!:::::!::!" ilPlliiiiiiliniiiP i!ljl!imi|||!|!li llliililliii iliiii, liiiiiiiP1 ''iimiiii,. iilBIElILlE ZTCZIIDIE J JUHHIjlil pir llipilp iLm .iiiiiiiniillliii ,pilil KI: iiiiiiiif" >1 IIKI i".' i!.. liitii1 >i!iili:i!!ij!|ji ''iiiliililliiliiimiilViiiiliiKi' ljT}ij;jj. ij liijj !!; • "Sit I.....: • .•! !j itu.~ :.:!.-:: J::-I: • 'ii: ::!!t::::i; liiHii ii: I||j ipplipjlj. .llljllilllpil Če ne bi dišalo jx> snegu, bi šel s fanti, da bi mešali listje in trli suho dračje po logu in gozdu, po ravnem, čez drn in stm. Bo tekel jutri, čeprav mogoče že po snegu. Tem lepše! Prav ob tem času se je tudi Majda odpravljala zdoma. Umila so je s svežo vodo in dišečim milom ter se česala, da bi bila lepa. Oblekla si je siv jesenski plašiS i širokimi rameni in ozkim pasom, nadela klobuček iste barve in se še ozrla v ogledalo, da bi se prepričala, če jo dovolj zala. Žareče oči so se za-iskrile, ognja v njih pa ni videl nikdo in tudi Majda se ga ni zavedala. Le v srcu je čutila prijeten nemir, ki ji je pravil: ~ ii. Mi....... hiti!« »Pojdi, Majda, pojdi vendar in po- Ko je prihajala, jo je fant zagledal od daleč in kri mu je udarila v lice. Ni prišla prvič, pa se Matevž kljub temu ne more odvaditi mladeniškega zar-devanja. O, ti čudno srce, kj se daš krotiti! Majda si je popravila lase — vselej napravi tako, kadar ga zagleda — in stopila urnejše. Lica so ji žarela, kot otrok srečna mu je odzdravila. Matevž ni opazil, da si je popravila lase, Maj- da ni videla, kako mu je pognala kri v lica; ljudje so hiteli mimo po svojih opravkih, tema dvema pa je bilo toplo pri srcih. | »Veš, s tekači bi moral, da bo kaj sape za zimo.« »Boš spet tekmoval?« 1 »Letos še in potem bo konec. Potem bom opravil izpite in samo še čakal: najprej na službo in potem na Majdo, ki ho postala moja žena. Pomisli, tak otrok ' pa žena I« I »Pomisli, tak fantek pa mož!« mu je ' vrnila. j No, Matevž res ni bil fantek. Bil je na koncu pravnih študij, pomalem je lezel v javno življenje, korenjak pa tak, I da ni zaostajal niti za kosci, kadar je 1 bil doma na počitnicah, niti za tekači, | ki so se znojili na smučeh. Dve leti je zmagal zaporedoma, letos bj rad še enkrat, če mu bo usoda naklonjena in če mu Majda ne bo vzela preveč časa. Potem bo samo delal, morda nekje kot uradnik, morda kot odvetniški pripravnik. Skrbel bo za ženo, da ji ne bo dolg čas in za dom, da bo prijeten, j Kaj vso se pogovarjajo ljudje, ko hodijo po mirnih poteh proti Rožniku? Stari obujajo spomine, radi pa tudi razpravljajo o boleznih, prebavi in cenah; ljudje v dobrih letih o otrocih in delu; dekleta o oblekah, fantje o športu, otroci o igračah. Takšni, kakor Majda in Matevž, pa govorijo o svojih skrivnostih, ki se ne dajo popisati in jih človek pozabi kakor na davne, davne dni. Ob prvih srečanjih so na vrsti mnogotera čustva, ki jih izpovedo, ko duša i&če dušo. In ko sta si blizu, pripoveduje dekle o materi, fant pa o svojih načrtih. Prav počasi preide v skrivnosti njene družine in si čisto nehote in nevede ustvari neko plemenito in zdravo predstavo o rodu, ki se bo združil z njegovim. Posebno rada je poslušala Majda svojega fanta, kadar je govoril, da bo odvetnik, ki bo ščitil pravico. »Zaslužiti je treba toliko, kolikor potrebuješ za življenje, smisel službe pa je v delu in ne v zaslužku...« Tako je modroval Matevž in tako je mislil. O čem se še jsogovarjajo? O šoli in praznikih, o dobrih in krutih tovariših, o knjigah, ki jih berejo ali so jih brali, o gledališču in koncertih. Veliko pa seveda o tem, kako bo: kako bo dom urejen in kaj vse bo raslo na vrtu; ona bo skrbela za cvellice, ki hodo rasle ob vseh gredicah, on pa bo negoval trto in sadno drevje. Oba vesta, da bo zelo lepo in drug drugega rada poslušata. »Matevž, mami sem že povedala.« Ah, Matevž je bil tako vesel. Objel je svojo Majdico in jo pri belem dnevu zavrtel kakor otroka. Po stezi iz gozda je pridrvela jata tekačev. Kakor gamsi so se podili drug za drugim. Z dolgimi koraki so grabili tla pod nogami, komaj vidna meglica je puhtela okrog preznojenih teles, skozi odprta usta so puhali drobne oblačke. Tudi Janez je bil med njimi. Nekateri so ošvrknili Majdo s pogledom, drugi so strmeli samo predse v stezo. Janezov pogled je bil očitajoč in ni pozdravil. Matevž ga je razumel: lansko leto, ko so tekmovali, je bil pred njim, Janez pa je zaostal samo za sedem sekund. Samo za sedem sekund in bil je ob zmago, ob pokal; Janez je bil samo drugi, Matevž pa prvi. Kako l>o letos? Ne, Matevž ne bo popustil, pa če bi moral iztisniti zadnje moči iz sebe. Tudi Majda je razumela njegov pogled. Sedaj ve, s kom hodi, in prav je, da ve. V njenem srcu ni prostora za dva. Samo za Matevža ali pa za nikogar. Se zavedala se nista, da sta se držala za roki. Jata je iz-ginila za ovinkom, slišal se je samo še mehak topot korakov. »Kakor gamsi so ti fantje, jaz pa hodim z dekletom po Rožniku.« »Ti je žal?« se mu je zazrla proseče v oči. Tako prisrčno je vprašala, da jo je Matevž spet prijel za roko in jo toplo stisnil. »In kaj je rekla mama?« »Hudo H Ic bilo. da ji nisem žp prej zaupala Morala sem ji pripovedovati o tebi, mama pa je jokala. Nisem ji mogla na vsa vprašanja odgovoriti in takrat sem šele videla, da te še tako malo poznam, moj Matevžek.« Fant jo je tiho poslušal, zakaj vsaka beseda je bila tako važna. Meščanske matere imajo včasih svoje predsodke. To je dobro vedel Matevž, da vidi marsikatera »milostlji-va« veliko rajši uglajenega mestnega go-spodiča kot pa kmetsko korenino, doma nekje v hribih pri Sv. Lovrencu. Kaj takega pa mu Majda ni povedala. Nebo je tkalo nekaj nežnega. Prav za Majdo, ki pripoveduje o materi in njenih ljubečih vprašanjih. Nič drugega nista videla razen oči. ki so zrle kakor skozi drobno linico v nekaj, kar je tako lepo. tako osrečujoče. Nenadno je zagledal Matevž na njenih kodrih nad čelom belo zvezdico. Presunjen se je sklonil bližje in so spet ozrl proti nebu. »O, Majda, snežil Glej, belo zvezdico vidim na tvojih laseh!« Sklonil se je k drobni stvarci, ki je trepetala na kostanjevih laseh, in jo poljubil. Prvi pozdrav zime je zamrl na njegovih žgočih ustnicah, še zacvr-Čal ni, ostala je samo še kapljica, drobnnejša od rose. Potem sta gledala v nebo in se veselila. Vedno več je bilo drohnih zvezdic, bolj belih ko srebrnih, bolj nežnih ko mrzlih. Majdi so padale na dolge trepalnice, na lase. usta in lira. Matevž jih je gledal tako od blizu, da so ugašale. To ga je ganilo, da ie izpustil njeno roko. Tri je ujel v rokav in jih kazal svoji dragi. 02010201020102000001000202234823010101022300000001000002020002020002020101020001010002010200010248020101000201000200010102014800022353010000000102022302022302235323 020002234801000001000202010101235302000001020101000200020148230123010202020102000102000101530002010100530223480091000200235301029048482300020201000248230200530200 V. Fogazzarot 54 Palača ob tezeru Objela jo je z nenavadno vnemo in ji zašepe-tala: »Bor naj to blagoslovi, srfekl O tebi je vedno sanjalo moje srce.« Kar ni mogla prenehati poljubljali jo in se odtrgati od nje. Ma rina je molčala. Edita je vprašala Fani, če je njen oče doma. Fani ni vedela. »Ne, dragica,« je dejala markiza in se oddaljila od Marine. »Precej časa je že, odkar je odšel z. enim izmed tistih treh gospodov, ki so bili z nami. Ne s tistim oslom, ki me je hotel odvesti v votlino, s tistim dolgim s plešo.« Grofica Foska si ni mogla skoraj nikoli zapomnili imen ljudi, ki jih je poznala šele malo ■'asa Govorila je vedno o tistem z. dolgim nosom, o tistem s krivimi usti, o tistem z očali. Komaj jc Marina bila prosta grofičinih objemov, ji je vrgla kratko »naflvidenje« in jioliitela navzdol s Fani. Grofica se je oprijela Edite in je počasi šla ob njeni roki navzdol med neprestanim govorjenjem, ki pa ga je pogostokrat prekinjala v strahu, da bi padla. »Pravi angel je Marina! Počasi! Kako razumna je in plemenita! Počasi, dragica, počasi! Kako je lepa! Trenutek, ljubčekl Saj nisem kobilica kakor vi. Torej, kaj so vam zdi? No veste šo? Vam ni ničesar povedala ta navihanka? Nili besedice? Kolika obzirnost! Moj Bog, zdrčala bom navzdol! Počasi, počasi, duša moja I Povej mi, dušica, ali jo bila dobre voljo, ko sto so vračali s tistih vražjih hriliov?« Edita je že f>o navadi težko razumela grofico. Zdnj j>a je razumela še manj. »Bila jo vsa blažena, kaj ne?« je nadaljevala grofica. »Saj sem jo videla. Ali je lo zadnja stopnica? Bila jo ginjena uboga golobičica. Na koncu sva, hvala Bogu!« Sli sta preko dvorišča. Riko jima je svetil a svetilko. Dolgi in tenki žarki 60 se trepetajoč vlekli preko belega proda, skakali in se razširjali na baržunastih listih redkih cvetlic, 6e svetlikali za trenutek na bleščečih biserih vodometa, ki je še vedno pripovedoval svojo 6taro in žalostno zgodbo Ob vralih palačo je grofica obstala, pritegnila k sebi Edilo in ji tiho dejala: »Vam pa jaz povem. Zdi se mi, da ste prebrisani in da že vse veste. Marina se bo poročila z mojim sinom.« V tem trenutku je nek tožeč glas zaklical z vrha stopnic: »Blagorodje!« i Kdo je? Kaj se je zgodilo?« je vprašala grofica in okrenila glavo. »Jaz sem, Momolo, blagorodje.« »Kje, za vraga, tičite?« »Tukaj sem, blagorodje.« »Tam gori je,« je dejal Riko in se smejal na vso grlo. Stekel jo pod zid, ki je podpiral vinograd in dvignil svetilko kolikor je mogel. »Glejte ga!« je dejal. Videle so se samo Momolove črne noge. »Kako si jirišel tja, živina?« »Ne vem, blagorodje. Sel sem po cesti... Tudi meni se je zdelo, da ne bo prav tako. Če bi bili tako dobri in mi poslali dečka s svetilko, 6e bom kmalu znašel.« Deček se je medtem smejal na vse grlo. »Si videl grofa Nepa?« »Ne, b lagorodje.« »Prav. Zdaj bo prišel gor ta navihančok in nato bosta odšla oba iskat grofa Nepa iu mu povedala, da je markiza doma.« »Kakor ukazujete, blagorodje.« Riko je znova stekel po stopnicah navzgor, grofica pa je vstopila v hišo, ne da bi se zmenila, če jo Edita šla pred njo ali no Edita je ostala nepremično na mestu, kjer je slišala grofičine besede, ki so jo osupnile. Ko je zoj>et pomislila na čudno govorjenje in na nenavadno vedenje svoje tovarišice, je spoznala, da sla oba Salvadorja vredna pomilovanja, Marina pa je vzbujala strah. Šolo ko je na stopnicah zaslišala Nepa, ki so je vračal z Momoloni in Ri-koin, se je zdramila iz svojega razmišljanja in vstopila v hišo. Zdaj so se ji vzbudile druge misli. Spomnila se je na Ferrierija. Inženir ni bil tako predrzen, kakor si je morda domišljala Marina. Prevzela ga jo Editina mirna in modra lepota, njeno vedenje, ki jo bilo tako različno od preveč drznega ali preveč lioječega vedenja deklet, ki jih je poznal. Sanjal je, da je našel žensko, podobno visokemu idealu, ki ga je gledal nad tovarnami, stroji, železnicami, učenci, učitelji in nad hladno znanostjo Zdelo se mu je, da je to srečanje v starosti dva in štirideset lot zadnja ponudba srečo in njegova ovonela mladost jo zopet začela zeleneti. Skoraj je že sklenil, da bo govoril prej s Steineggejem kot z Edito. V temni votliui pa je zgubil oblast nad seboj Prijel jo je za roke in ji govoril; ona pa ga zaradi silnega hrumenja vodovja ni razumela. Takoj je po njenem obrazu spoznal, kako jo je užalil. Prepozno je s|>oznal, da je mogoče krivo razumeti izliv ljubezni na tem kraju. Res je Edita krivo razumela in zato je zdaj ugibala, kaj naj pomeni, da je oče ob tako nenavadnem času odšel ven s Ferrierijem. Medtem je dospel Nopo, ves besen, ker jo zgrešil Marino. Šel je mimo Edite, ne da bi jo pozdravil, medtem ko je Riko stal s svojo svetilko na vratih in se tiho smejal, Momolo pa je godrnjal: »Neolikanec, spoštuj vendar blagorodje.« Nepo se je na stopnicah skoraj zaletel v Fani, ki je prišla iskat Edito, da bi jo povabila k večerji. »Kje jo gospa markiza?« jo vprašal, ne da bi obstal »Kje je?« je dejala Fani in preskočila kakih deset stopnic. »V svoji sobi,« je zaklicala, ko jo že bila sjjodaj, medtem ko je Nepo že skoraj dospel do prvega nadstropja, kjer ga je nestrpno Čakala mati. »Kje je?« jo je tiho vprašal. »Kaj ti je rekla? Ve, da si govorila z grofom Cezarjem.« Na ta številna vprašanja mu je grofica odgovorila z enako številnimi vprašanji. »Kaj si počel, da te ni bilo od nikoder? Kam si se zgubil? Si srečal Momola? Povej ji ti, da sem govorila s starini. Pohiti. Poklicali so jo že k večerji. V salonu jo še ni. Bržkone je v svoji sobi. Počakaj jo v loži. Pojdi vendar!« Kakšne napake delate pri hoji? Vzpon na 2200 m visok vrh pomeni telesno storitev 32.000 kgm Šest napogostejših napak pri hoji Sedaj, ko je v listih končana pravda o vrabcih in so jo revčki izgubili s 3:2, smo načeli vprašanje, ki je prav tako vsakdanje kot ono o vrabcih ali so škodljivi ali niso. Zadnjič sem vas vprašal, če poznate gospoda Popeja. Pa ste odgovorili, da nisto še nikoli slišali toga imena. Sedaj torej veste, da je 1'opo svetovni rekorder v najbolj smešni in najbolj neojiaženi panogi športa, v hoji. Popeja so vpisali v zlato knjigo svetovnih rekordov, na konec seveda, ker je prehodil v eni uri 13.308 km, Nurinija pa ker je pretekel v 00 minutah 19.210 km. Upam torej, da sedaj poznate tudi Popeja, doslej tako neznanega junaka športa, ki ga gojimo prav vsi, tudi vi in jaz, namreč hoje. Tako si upam načeti drugo in zadnjo poglavje o hoji, ki sem ga nedavno načel. V resnici si nisem upal raz-jiravljati o hoji, zakaj poglavje se zdi nezanimivo; če pa smo že vrabcem posvetili nekaj prostora v listu, mi daje to pogum, da nadaljujem poglav je o hoji. Zadnjič sem omenil, da se zanimamo v športu za vse podrobnosti ravnanja z nogometno žogo in da prav radi zasledujemo tudi pravdo o estetiki starega in sodobnega prsnega sloga plavanja. (Nekoč sem zagovarjal moderni slog seveda, ali metuljčka, kakor mu pravijo.) Tokrat se upam po-vzpeti do trditve, da je hoja v resnici abeceda telesne vzgoje. Ne samo za to, ker sem opazoval enoletne pobiče, ki so začeli s »treningom« in padali na nos, temveč, ker sem bral v neki znanstveni knjigi nasl. zanimivo trditev: da zajioslimo pri hoji 50% celokupnega mišičevja. Toliko ga je namreč na nogah in na bokih. Telovadba z. nogami ali hoja igra torej važno vlogo v telesni vzgoji. Je pa ta telovadba zelo izdalna. Planinec, ki se vzpenja na 2200 m visoko goro, opravi storitev 320.000 kgm I To je za presnavljanje v telesu in za mišice vsekakor mnogo večji »dogodek« kakor pa desetkratni tek na 100 m ali plavanje, vrtenje veletočev na drogu in podobno. Da pa vas ne bom dolgočasil s hojo na visoke gore — to je poglavje, ki je zanimivo za gornike — bom povedal, koliko je v telesni vzgoji vredno, če prehodi mož, težak približno 80 kg, 10 kn> daleč. Takšna »doza« telesne vzgoje, izražena v številkah, pomeni storitev 68.880 kgm. Ce je torej večina mišic v nogah in če je hoja naš vsakdanji in tako učinkovit šport, tedaj bo vendarle prav, da se vprašamo, kako je treba hoditi? Ne gre za korakanje po taktu, pri katerem so prsa napeta, glava pa pokončna; gre za naravno hojo, ki je pravilna in lepa. O tej in taki hoji pišejo strokovnjaki takole: drža telesa naj bo pokončna in naravna; noge nihajo iz bokov, korak jc dolg; stopalo se postavlja mehko na tla in jih zapusti s komaj čutnim odrivom s prsti; pešec je malenkostno nagnjen naprej tako, da ga naprej pomaknjeno težišče sili k tekoči hoji. Točnejšo sliko o pravilni hoji pa bomo dobili, če se seznanimo z napakami. V estetskem in športnem oziru hodi nepravilno, kdor dela naslednje napake: 1. nihanje iz kolen mesto iz bokov; tako hodijo zlasti ženske s preozkimi krili; 2. kralok korak, ki mu pravimo tudi mencanje; 3. široka hoja s pozibavanjem v slran (ra-canje); Edgar VVallace: 18 Skrimsf skrivljene sme Roman. Ko si je T. Ks. osvežil spomin ob svoji rdeči knjižici, se je vprašal, kakšna nenadna tragedija je neki primorala lady Bartholomevv, da je odšla iz Londona sredi sezone. Poizvedbe so govorile, da je bila gospa trenutno z denarjem bolj na pičlem, kar je delalo njen odhod še bolj zamotan. Ob tej okolnosti je skoraj verjel, da bi utegnila biti zgodba o izčrpanib živcih le resnična in da je zato nenadoma odpotovala. Dal je poklicati Mansusa. »Saj ste bili pri odhodu lady Barlholomew s Charing Crossa, kaj ne?« Mansus je pritrdil. »Ali je sama odpotovala?« »Sobarico je imela s seboj, sicer je bila sama. Zdela se mi je res bolna.« »Že nekaj mesecev se zdi, da je bolna,« je rekel T. Ks., ne da bi pokazal količkaj sočutja. »Ali je šla z njo tudi Belinda Mary?« Mansus je obstal kakor zmeden. »Belinda Mary?« je počasi ponovil. »Mislite hčer? Ne, ta ee šola nekje v Franciji.« T. Ks. je zažvižgal kos neke narodne pesmi, zaprl rdečo knjižico in jo spravil v skrinjico. »Kdo ve, kje in kod najdejo ljudje taka imena, kot Belinda Mary?« je rekel zamišljeno. »Belinda Mary mora biti originalna stvarca. Bog mi odpusti, da tako govorim o svojih predstojnikih! Ce dednost no drži, mora biti nekako na sredi med kako prvo sobarico in šopkom iz papirnatih cvetlic. Ali ste kaj izgubili?« 4. hoja s skrčenimi koleni in s topotanjem po vsem stopalu hkrati (tako hodijo nekateri hribovski ljudje, če so se odvadili hoditi po ravnem); 5. postavljanje stojial na ven (Chaplin) ali postavljanje stopal na noter (slednje opažamo Če-slo pri plavalcih cravvla); 6. zibanje gor in dol (tu mislim na valovanje težišča gor in dol, kar pomeni večji napor in nepotrebno potrošnjo moči). To bi bile torej napake pri hoji. Napake, ki motijo lepotni izgled naše vsakdanje telesne vzgoje in ki so vzrok, da se nekateri pri hoji tako hitro utrudijo. Kako bi jih odpravili? Z analizo korakanja si ne moremo pomagati, pač pa z redno, izdatno in hitro hojo, pri kateri gledamo na tekoč in dolg korak. Prav polagoma je treba iztrebiti napako za napako in tako ne bomo samo lopo hodili, temveč nas bo hoja veliko manj utrudila. n Ali jc drsanje lahek šport? Vprašanje Vas zanima zaradi hčerke, ki bi nad vse rada drsala, je pa slabotna. Glede na Vaše vprašanje mislim, da je navadno drsanje na drsalkah telesna vzgoja, ki jo le neznatno napornojša od hoje. Ima pa drsanje svojo mikavnost, ki je v hitrosti, ki podžiga k napornemu delu. V tem oziru je drsanje podobno kolesarjenju; čeprav nočeš voziti hitro, to gladka cesta podžiga k vedno hitrejši vožnji. Liki na drsalkah ne zahtevajo posebno izdatne moči — zlasti ne, Če jih človek že obvlada — je pa v pri rodi tega športa, da podžiga k vztrajnemu in vedno težjemu urjenju. Navajam Vam zanimiv in morda podoben primer, ki sem ga bral o znani prvakinji Marti Musilek. Tudi ta je bila v otroških letih slabotna. Ko jo je mati vodila k zdravniku, jo je ta poučil: »Malo več zraka, pa malo zimskega športa, doziranega po pameti, bo dekletce gotovo okrepilo.« Marta je dobila prve drsalke in je začela pomalem s športom na ledu. Zdravnikov nasvet je storil prav dobro. Nekaj let |ioz.neje je tako napredovala, da se je razvila v nemško državno prvakinjo. — Toliko Vam lahko odgovorim na Vaše vprašanje, v ostalem pa je za to pristojen zdravnik. (J. P.) Najhitrejši tekač. Vprašujete, kateri naš tekač bi dosegel največje število točk po finski tabeli. Znamka, ki je v zgodovini naše atletike (tekov) najpomembnejša, je brez dvoma ona, ki jo je postavil Zmago Košir v teku na 1500 m s časom 3 min. 57.6 sek. Ta znamka je vredna 953 točk. (Ž. K.) Zgodovinska resnica o maratonskem tekn. — Zelo Vas zanimajo poročila o maratonskih tekih; sodobna, pa tudi ona, ki pripovedujejo o vojaku, ki je tekel v vojni opremi od Maratonskega polja do Aten in sporočil novico o zmagi. Naleteli pa sto na različna imena; katero je pravilno? Po sodbi zgodovinarja prof. dr. Schiffa ne gre za izročilo, ki bi slonelo na zgodovinskih dejstvih, temveč za legendo o maratonskem tekaču, ki je nastala pozneje, v dobi zatona grške moči in kulture. Obširno razpravo o tem boste lahko brali v božični številki »Obiska«. (F. M.) Plavanje čez Rokavski preliv. Prvo tekmovat nje v plavanju na to velikansko razdaljo so priredili i. 1875. Takrat je preplaval Anglež Webb Rokavski preliv v 21 uraii 45 min. Najboljši čas pa je dosegel Francoz Michel 1. 1926 in sicer 11 ur 6 min. Podrobna poročila o teh nenavadnih športnih podvigih vedo povedati, da so priredili doslej 11 krat plavanje čez preliv. Vselej so tekmovali samo meseca avgusta ali začetkom septembra. (B. S.) Kaj je s Siirenscnovo? Imate prav: poročali smo — in precej časa je že od tega — da se je pojavila na Danskem nova plavalna zvezda, ki bo zatemnila slavo Ragnhilde, deklice z 42 svetovnimi rekordi. Tako so poročali časnikarji iz Kopenha-gena. Ko pa je prišio do tako reklamiranega srečanja, je lepa Kirsten Busch-Sorensen doživela bridko razočaranje. V prostem slogu na 100 m je zmagala Ragnhilda Hveger, za njo pa so prišle na cilj še tri druge, Sorensenova pa je bila samo — peta. »Stara« Ragnhilda je torej povozila mlado konknrentko, Čeprav ta ni bila slaba: dosegla je lopo mednarodno znamko 1:10.9. Vsa stvar pa jo je tako prizadela, da je izgubila veselje do tekmovanja. Za sedaj Vam ne morem kaj več sporočiti, kakor da ni o Sijrensenovi v športnih rubrikah ne duha ne sluha več. (A. L.) Listo letošnjih najboljših igralcev tenisa je naš list že objavil. Na novo pa Vam lahko postrežem z listo italijanskih prvakov: 1. Romanoni, 2. Curelli, 3. M. do Bello. Ti trije so na vrhu razpredelnice moških; pri nežnem spolu pa čitamo tale imena: 1. A. Bossi, 2. W. Donnino, 3. L. Man-fredi. (S. Fr.) Tekmovalne proge v drsanju. Pripovedovali so Vam o drsalnih tekmah na velike razdalje; odločili ste se povprašati, katere proge imajo dejansko veljavo v hitrem drsanju? Pri športnih tekmah gre samo za razdalje od 500 do 10.000 m. Posamezna drsalna društva pa, ki živijo v krajih z mikavnimi površinami za »dirke« na drsalkah, prirejajo tudi tekme na velikanske razdalje. Tako so vpeljali n. pr. v Celovcu tok na drsalkah okrog Vrbskega jezera, Frižani tečejo celo na 200 km (najboljši predrsa to progo v pičlih 9 urah!), na Nizozemskem pa imajo prave »krožne dirke«, ki pomenijo pravi praznik zimskega veselja pod vedrim nebom. — Če so tudi pri nas priredili kdaj podobne zimske »veselice«, mi ni znano, (-šek J.) Prijatelje domače športne književnosti opozarjamo na »Slovencev« listek ki je začel izhajati včeraj j>od naslovom »Bele zvezde«. Junak povesti je kmečki študent Matevž Andraž, katermu pomeni v mladih letih šport prav toliko, kakor očetova domačija pri Sv. Lovrencu ali ljubezen do lepega mestnega dekleta Majde. Pisatelj nas vodi od jesenskega gozdnega teka čez drn in strn do zimskega 6lavja v Podutiku in ]>ozneje do doživetja zime v visokih Alpah. Povest bo zanimala športnike prav radi tega, ker nas seznanja z notranjim bojem in radostjo tekmovanja, kar 06tane navadno očividcem kakor tudi časnikarskim poročevalcem prikrito. Ljubljanski župan je podaril za nedeljsko prireditev Hermesa lepo nagrado. Tekmovali bodo v dvorani Miklič za prvenstvo Ljubljane v namiznem tenisu. Gospodje bodo začeli 6 tekmovanjem ob 8, dame pa ob 10. Prodamo Črno zimsko suknjo ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 6768. Gramofon skoraj nov, a plck-upom ln 30 ploščami ugodno naprodaj. Tolzvo so prt: Frizerski salon Pliverič, Frančiškanska ulica 3 — damskt oddelek. Tehtnice avtomatično in polavto-mattčne_ moderni modeli. Radloval, Ljubljana, Dalmatinova ulica 13. Rumeno korenje, repo za ribanje, krmilno peso In rumeno kolerabo Jo čas kupiti samo šo nekaj dni. V trdem zimskem vremenu ne bomo mogli več uvoziti gornjih vrst blaga, zato opozarjamo vso reflektante, da jih prodajamo samo še nekaj dni v naših skladiščih v Maistrovi ultcl Stev. 10 In v mesarski stojnici Fr. Ocvirka na Pogačarjevem trgu. Založite se pravočasno t Gospodarska zveza, LJubljana, Elektr. reso na 2 Siemens, skoraj nov, prodam. Ogled v delavnici Goreč, Gosposvetska c. B Službe I Postrežnico zmožno, za 3 uro dnevno, Iščem za takoj. Ponudbo na »Poštni predal 303«. Veziljo za stroj, spretno sprejmem^ Matek - Mikešj Frančiškanska ulica. iKiHtimpj Črni, fini damski plašč iz kožuhovlne aH »opos-sum« kupim, ako je cena primerna. Ponudbe prosim na »Poštni predal 303«. B Poizvedbe | Mlada bela koza težka 30 kg, z rjavo na desni zadnji nogi ožgano dlako, je v četrtek dopoldne pobegnila lz hiše Nabavljalno zadruge železničarjev na cesti Vlttorla Emanuela 35. Najditelj naj Jo odda proti nagradi v Zelezni-čarskl nabavljalnl zadrugi lstotam. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Delavniki: 15.30, 17JO, Sloga od 14 dalje, nedelje in prazniki: 10, 15.50, 15.50, 17.50, v kinu Union je matineja ob 10.50. Film noln paradoksnih Bcen ln vedroBtl Je „Vila naprodaj"! V glavni vlog 1 Amedeo Nazzarl in Vera Carml KINO SIOGA — TEL 27-50 Odličen film po Puškinovi povesti Dvoboj Gl. igralci: Fosco Giachetti, Assia Norls in drugi KINO UNION — TEL 22-21 Očarljiva DOBIŠ DURA.NTI v zanimivem filmu z dvora Napoleona III Kontesa Castlgllone Krasni kostumi! — Igralci: Andrea Checchl, Henato Cia'ente KINO MATICA — TEL 22-41 Mansus je iskal po vseh žepih. »Zabeležil sem si nekaj, kar bi vas rad vprašal. Tudi o lady Bartholomevv je bilo nekaj. Šest mesecev sem jo opazoval. Ali naj nadaljujem?« T. Ks. je trenutek pomislil, nakar je zmajal t glavo. »Jaz se zanimam za lady Bartholomevv 6amo zato, ker ee zanima zanjo Kara. Ta je zločinec za vas, prijatelj!« je dostavil s poudarjenim občudovanjem. Mansus, ki jc imel opravka s pregledovanjem raznih lističev in beležnic, katere je izvlekel iz žepov, se je glasno oddahnil skozi nos. »Ali ste prehlajeni?« ga je vljudno vprašal T. Ke. »Ne, gospod,« je odvrnil, »nič kaj ne mislim, da bi bil Kara zločinec. Zakaj naj bi bil zločinec? Vse ima, kar si je mogoče misliti v denarnem svetu, je eden najbolj znanih mož v Londonu in gotovo eden najlepših, kar eein jih v svojem življenju videl. Ničesar ne potrebuje.« T. Ks. ga je zviška in posmehljivo pogledal. »Močno ste slepi,« mu je rekel in zmajal z glavo. »Ali ne veste, da niso veliki zločinci nikdar v zadregi glede denarja in dohodkov? Človek, ki ukrade v blagajni svojega šefa, da kupi svojemu dekletu ovratnico za 25 šilingov in zaponko z rubini, ki si jo je tako želela, doživi eamo trenutek zadoščenja, ko čuti pri tem, da ga ima za uglednega. Večina zločinov na svetu 6e dogodi iz istega nagiba. Ljudje hočejo ostati ugledni. Pomislite na doktorja X., ki je umoril svojo ženo, ker je bila pijanka in vlačuga, a ee ni upal ločiti, da ne bi sosedje dvomili v njegov ugled. Neki drugi gospod jo pa ubil ženo v kopalnici, da bi obdržal svoj položaj in pridobil ugled pri prijateljih in znancih. Nič ga ni bolj razburilo kot misel, da ne bi bil ugleden. Dalje je neki finančnik, ki si je sleparsko prilastil milijon in četrt, ne da bi potreboval denar, temveč ker ga je ljudstvo cenilo. Zaradi tega je moral graditi palače, letoviške vile, podmornice in nakupovati obširna posestva, ker je hotel biti kar najbolj ugleden. Mansus ee je še enkrat močno oddahnil. »In kaj pravite o možu, ki skoraj ubije 6vojo ženo? Ali dela to, da bi si pridobil ugled?« je vprašal Mansus nekoliko pikro. »Norec, ki ubije svojo ženo,« mu je odgovoril T. Ke., ko ga je pomilovalno pogledal, »dela to, ker je ne epošluje. To je naša temeljna napaka, naša narodna posebnost, to je prvi vzrok premnogih zločinov, pa naj so veliki ali majhni. Zato je tudi Kara nevaren zločinec in, rečem vam, življenja ne bo končal mirno.« Snel je z obešalnika klobuk iz svetle svile in oblekel plašč. »Na obisk k prijatelju Karu grem,« je povedal. »Čutim potrebo, da bi z njim nekoliko pokramljal. Mogoče mi kaj pove.« O njegovem znanju e Karovo hišo se je že splošno govorilo. Po Grkovi vrnitvi ga je obiekal, a odtlej ne več, ker eo bila vsa njegova prizadevanja zaman, da bi izvedel, kaj delata in kje sta John Lehman in njegova žena. To pa je bil pravi vzrok njegovega obieka. Hiša na Cadogan Squaru je bila prostorna. Stala je na voglu in kazala pravi angleški okus z balkonskimi okni, s primernimi zavesami, e evetlo medenino in z emajliranim pragom. Svoj čas je bila dom lorda Henryja Grathmana, ki je bil svojevrsten posebnež in kot poznavatelj in ljubitelj vin užival svoje veselje. Zgraditi si jo je dal »okoli bu- til.jke portekega vina«, kot 60 se šalili njegovi prijatelji, hoteč namigniti, da je poskrbel predvsem za zgradbo kleti in veega, kar spada k varnemu skladišču neprecenljivih vin, in da ee potem ni zmenil, kako je gradil arhitekt dalje. Kleti Gra-thman Housa so bile včasi hposebnost, ki se jo je splačalo ogledati. Ko je moral Henry Grathman v Kongu osem čevljev pod zemljo — slon ga je na nekem lovu pomendral — so imeli izvršitelji njegove oporoke srečo, da eo hišo lahko takoj prodali. Kara, ki ni bil udarjen na vino, je baje kleti zazidal in spomin nanje je prešel v hišno legendo. Ko je prišel T. Ke., mu je lepo oblečen in uslužen strežnik odprl vrata in ga odpeljal v čakalnico. kjer je v bakreni mreži veselo plapolal ogenj. T. Ks. se je zagledal v oljnati Karov portret, ki je visel nad marmornatim pomolom kamina. »Gospod Kara je zelo zaposlen,« je povedal strežnik. »Oddajte mu mojo posetnico,« je odvrnil T. Ke., »mogoče bi me le 6prejel.« Strežnik ee je priklonil, vzel iz nekega skrivnostnega kota srebrn podstavek in odbrzel po stopnicah 6 tako lahkotno izurjenostjo, kot bi ne bilo treba nobenega napora. Čez nekaj minut ee je vrnil. »Izvolile tod, gospod,« je rekel in pokazal na razeežno stopnišče. Vrhu etopnišča je bil na desno in na levo hodnik in z njega vrata v štiri eobe. Na veakem koneu hodnika je bila ena, dve pa nekako na 6redi v enakih presledkih. Medlem ko je etrežnik prijel za kljuko, da bi odprl ena izmed teh vrat, je T. Ks. mirno pripomnil: Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariš izdajatelj: inž. Ježa Sadja Urednik: Viktor Čenči!