Leto LXXI ijz, j. Štev. 73 a\f* Ljubljani, v četrtek, I. aprila !943-XXI Sprdlzlone Id abbooainento postale Poštnina plačana « gotovini Prezzo • Cena L 0.80 ---— ^ SLOVENEC Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo 65 Lir. Cek. ra£. Ljubljana 10.650 za naročnino In 10.349 za inserat«. Podružnic«! Noto mesto. Izključna pooblašfenk« *a oglaSevanJe Italijanskega In lujega Izvora; llnione Pubhliciti Italiana S. A. Milana Izhaja vsak dan cjntraj razen ponedeljka In dneva po praznika. » Lrednlitvo In npravat Kopitarjeva 6, Ljubljana, g 1 Redazione, Amminisirazlonei Kopitarjeva b, Lubiana. = ; Telefon 4001—4005. Abbunamentt: Meta 18 Lire. Estero, m«-•• 31 50 Lir«. Edi- cione domenica, an-no 34 Lir«. Eitero 65 Lir«. C. C. P.: Lubiana 10 650 pet gli »bbonamentl, 10 349 per I« in-• anioni. Filial«! Novo mesto. Concesslonarla esclnslva per la pnbbTldti 31 provenienza italiana ed estera: llnione Pubblicita Italiana S. A, Milan«. Vojne poročilo št. 1040 Žiiav odpor osnih čet v Tunisu 10 nasprotnih letal uničenih Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Sovražnik je včeraj obdržal svoj pritisk na tuniikem bojišču, izvajajoč nove silovite napade, katerim so nudile osne čete v tesnem sodelovanju z letalskim orožjem žilav odpor. .. .. ... , ., , -,.. - , .„, „, ,., , . ___i „„„„i;ci„„„ t,- naloženih sovražnih trgovskih ladij s skupno 10J pitana ^^oli^oSr^^^a ! 500 tonami. V Biskajskem zaHvu so močni skupini nasprotnih lovcev in Štiri sestrelila; nadaljnjih šest sovražnih letal je uničilo proti- Krajevni boje na vzhodu 17 težko naloženih sovražnih ladij potopljenih — Na južnem in srednjem odseku je vladal razmeroma mir, pri Ladoškem jezeru pa so se nadaljevali obrambni boji Hitlerjev glavni stan, 31. marca. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje posebno vojno poročilo: Nemške podmornice so v zadnjih dnevih in pri deloma orkanu podobnih viharjih v srednjem Atlantiku in v Sredozemskem morju, večinoma iz konvojev potopile 17 težko letalsko topništvo ter italijansko-nemško lovsko letalstvo. Ameriška letala so spustila nekaj bomb ter obstreljevala s strojničnim ognjem Crotone (Catanzaro) ter eno osebo ubila, pet pa ranila. podmornice z lastnim obrambnim orožjem sestrelile pet težkih sovražnih bombnikov, ki so jih skušali napasti. Hitlerjev glavni stan, 31. marca. Nemško vrhovno povelistvo objavlja: V južnem in srednjem odseku vzhodnega bojišča je dan potekel v splošnem mirno. Na kubanjskem mostišču in jugovzhodno od V j a z m e so bili sovražni sunki razbiti v Strateški pomen Sicilskega preliva Rim, 31. marca, AS. Bivši propagandni mi- J je v sedanjem svetovnem sporu ena dveh hi- nisler Pavolini in glavni direktor lista »Mre- i stvenih strateških nalog. 1'riti skozi Sredozemlje saggero« je v tem listu napisal, da skuša sovražnik v sedanji bilki za Tunis in Sredozemlje doseči dvu cilja: I. odpraviti bistveno oviro za uporabo afri-Ske obale pri napadu no evropsko celino; zopet odpreti Sredozemlje za zavezniško brodovje. V trenutku, ko divja borba v Tunisu ter italijanski in nemški borci znova dokazujejo ves svoj pogum in junaštvo, je potrebno povedati sodlio o teh sovražnikovih strateških načrtih. Vsekakor je treba najprej pripomniti, da je bilo vedno mogoče zapreti Sicilski preliv iz italijanskih oporišč, ne da bi bilo potrebno pri tem uporabljati afriška oporišča ali tuniška letališča, Zato j'- angleško-ameri^ki načrt, osvoboditi Sicilski preliv z. bitko v Tunisu neosno-•van, brez ozira na to. kako se Ivo končala sedanja bitka v Tunisu. Zaprtje Sicilskega preliva ali ne, je bistveno vprašanje za sovražno brodovje. Druga osnovna naloga Sicilskega preliva ie v tem, tla je steber Italije ter evropske celine. Sicilijanci vwlo, zaključuje bivši minister, da boljševizem, prvi sovražnik Evrope, ne more zmagati na vzhodu, ako izgubi svoje žiiuicc in da sovražnik na zuhodu ne more zmagati, nko mii jzpodleti izkrcanje in če Im» nadalje izgubljal večino svojega trgovskega ladjevja. Si-cilci, nosilci tiste proletarske in civilizirana človečnosti, ki se je obrnila in vztraja proti liogatašcm. pod/ganih v svojem srdu zaradi divjaštva angleško-nmeriških letalcev in zapleteni v neposredno lxirl)o zn svoj obstoj vrdo, da se !>ore zato. da l*> Italija danes ali nikoli svobodna v svojih morjih, kjer ima njihov otok celino tistj položaj in tisto življenjsko stopnjo, ki mu gre. uspešnem topniškem ognju in silovitih*napadih oddelkov strmoglavnih letal. Južno od Ladoškega jezera je dosegel lastni napad za skrajšanje ironte kljub znatnim terenskim oviram zastavljene cilje. Na bojnem področju južno od Ladoškega jezera so trajali hudi, toda uspešni obrambni boji dalje. Dva sovražna bataljona sta bila obkoljena in uničena. Številni oklepni vozovi so bili sestreljeni. Obrambna bitka v Tunisu traja dalje. Medtem ko je v nekaterih ods:kih napadalno delovanje sovražnika deloma začasno popustilo pod vplivom uspešnega odpora nemško-italijanskih čet, je sovražnik na drugih odsekih nadaljeval svoje težke napade. Vsi napadi so se tudi včeraj izjalovili ob odločnem odporu naših čet. Letalstvo je podnevi in ponoči brez presledka s svojimi oddelki uspešno poseglo v borbe na kopnem. V Sredozemskem morju je nemško bojno letalo potopilo angleško podmornico. Nepričakovani napad nemških letalskih oddelkov včeraj podnevi na vojaške cilje ob južni obali Anglije jc bil uspešen. Berlin, 31. marca AS. Najnovejša poročila pravijo, da je zadnji strahov aliu napad, ki ga ]e au-gleško letalstvo izvedlo preteklo noč na nemško ozemlje, veljal sovražnika 33 letal. Na tukajšnjih vojaških nie>tih pravijo, da je to število zelo visoko z ozirom na celotno število letal, ki so se udeleževala napada. Z izgubo 33 letal jo šlo poleg tega po zlu ludl okrog '.'.">0 mož. letalskih posadk, ki jih je treba dodali dolgemu seznamu letalskega osebja, ki so ga izgubili Aiifjlosaksonci. Poleg lega pa je treba upoštevati še, da so resnične izgube, ki jih sovražnik utrpi pri nočnih napadih na Nemčijo, vselej večje, kakor pa jih navajajo uradna nemška poročila, zakaj številna letala, ki jih med poletom zadenejo krocle protiletalskega topništva ali pa krogle z nemških lovskih letal, končaio s\oj polet v morju ali pa kio drugod, kjer ni niouoče imeli nad niimi zanesljivega nadzorstva. Dočim morajo nemški bombniki preleteli kratko pol čez morje, da dosežejo britansko olofje, so sovražnikova letala prisiljena preleteli širne morske razdalje, zlasli še. ker morajo spričo nemško obalno obrambe delati velike ovinke. Zadovoljiv uspeh civilne mobilizacije v Nemčiji Angleži so nalašč blatili junaka Lorenzinija Rim. 31. marca. AS. — Izida je v Londonu v založništvu »Hoddes and Stoughton Limited« knjiga o abesinski vojni, ki jo je napisal G. L. Steel. Pisec v njej odkrito priznava, da je bila propaganda, ki jo je delal proti junaškemu generalu Lorenziniju, lažniva, a koristna. Lik generala Lorenzinija, značilnega zastopnika starih vrlin ter velikodušnega kolonialnega častnika, je vsem Italijanom znan in drag. Lorenzini, ki je užival veliko ljubezen pri svojih demačinskih bataljonih in so ga ti imenovali »puščavskega leva«, se je moral pri Agordatu ukloniti pred močnejšimi sovražnikovimi silami. Ko je prišel v Keren, se je tam boril na čelu svojih zvestih Amharcev in je pri nekem spopadu padel smrtno zadet. Njegov lik so tamkajšnji domačini takoj začeli smatrati za lik čistega pravljičnega junaka. Zdaj pa poslu-šajmo, kaj piše Steel v svojem cinizmu in kako Podtajnik Stranke v Napoliju r Napoli, 31. marca AS. Včeraj zjutraj se je podtajnik fašistične stranke Tarabini v spremstvu nadzornice fašistične stranke, zveznega tajnika in pokrajinskega zaupnika odpravil v kraje, ki so trpeli zaradi sovražnih letalskih napadov, ter obiskal ranjence po bolnišnicah. Obisk se je nadaljeval še popoldne. Podtajnik se je ustavljal ob posteljah, tolažil ranjence ter jim voščil, da bi kmalu okrevali. Vsakemu je v imenu stranke podaril podporo, ki jo je določil Duce. PocUajnika stranke so povsod toplo pozdravljali s hvaležnimi vzkliki Duceju. Pastirsko pismo milanskega kardinala Milan, 31. marca. AS. Nadškof kardinal Selui-ster je svojim vernikom naslovil pastirsko pismo, v katerem jih svari pred brezboštvom, ter jih opominja, da Italija tudi v političnem pogledu nima iskati zgledov za vero in socialno ureditev pri drugih narodih in drugi omiki. Glede obnovitvenega načrta Evrope pa je zapisal: »Naša očetovska dolžnost je, da našim sinovom povemo jasno, da ima Italija v sebi takšno in tolikšno bogastvo izročil in toliko življenjske sile, da je lahko učiteljica omike drugim narodom, ne da bi komu bilo treba spremeniti svoje socialne sile.c Upor črncev v Afriki Lisbona, 31. marca AS: »Daily Ekspress« poroča iz Kapstadta, da so se v mestu Laingsburg uprle črne čete. Zapustile so vojaški konvoj iu napadle belo civilno prebivalstvo. Na pomoč so morale priti bele čete, ki se jim je le z orožjem posrečilo zadušiti upor. Vrelci v Majkopu in Malgobeku neuporabni Stockohlin, 31. marca. AS. Sovjetski komisar za petrolej je izjavil »Timesc-ovemu dopisniku, da so Nemci popolnoma porušili naprave v petrolejskih vrelcih v Majkopu in Malgobeku ter da jih bo zelo težko znova uporabljati ter postaviti v prejšnje stanje. Obnovitvena dela bodo trajala zelo dolgo, ker bo treba znova izvesti kanalizacijo, dobiti nov material in specializirano osebje, ki v Sovjetski ilusiji zelo primanjkuje. Ti vrelci s« lorcj za sovjetsko pctrdlejsko proizvodnjo praktično izgubljeni. je iz čisto propagandnih razlogov oblatil lik tega velikega vojaka: >Naš namen je bil zaradi propagande osebno napast: Lorenzinija. Slikali so ga kot strahopetca. Pobegnil je iz Agordata in zapustil svoje čete v neredu. On bi bil moral imeti krila, da bi jo lahko tako hitro pobrisal, kakor jo U- Vse to seveda ni bilo res, zekaj Lorenzini je t>il najpo-gumnejši človek. Toda to je bilo odlično propagandno sredstvo. Naša zloraba glede Lorenzinija, ki jo je obsodil »Times« v svojih poročilih, je bila prostaška in neokusna. To je povzročalo skrajne preglavice nekemu našemu sijajnemu generalu, ki pa ni poznal sposobnosti abesinskih in eritrejskih čet, ki so se že od mladih nog posvetile široko-ustenju in posmehovanju. Lorenzini je bil potem v Kerenu ubit, toda ta nesrečna okoliščina ni prepričala mene, niti beguncev, ki sem jih zaslišal, da nisem ravnal modro. Če bi bil vedel, da mi angleška cenzura tega ne bo črtala, bi bil sporočil, da je bil Lorenzini ubit ne v bitki, temveč da ga je v zaledju ubil nek eritrejski Askar, ki je bil na tem, da vrže puško v koruzo.« Steclove besede, ki jih doslovno ponalisku-jemo, ne potrebujejo nobenih pripomb. Ilrrlin, 31. marca. AS. V Londonu in \Vashing-lonu ko ee morali sprijazniti z dejstvom, da je splošna mobilizacija delovnih sil, kakor jo je za-povedal Hitler, dosegla zaželene uspehe tako v Nemčiji kakor v zasedenih državah Keuter je poleg izmišljenih poroč il o sabotažah in terorističnih atentatih v Franciji, llclgiji in Nizozemski priznal, obnovil neodvisnost njihove domovine, London pa je izjavil, da odobrava podjarmljenje baltskih držav pod Rusijo. To drugi slrani pa se zdi temu listu molk Moskve glavni element temnega političnega ozračja, ki vlada med »združenimi narodi«. Razen vojaških operacij ne izvemo iz Rusije ničesar. Nič o notranjem položaju, nič o političnih razmerah, gospodarskih in duhovnih razmerah, o ruskih sklepih in o sovjetskih načrtih. V nasprotju z »združenimi narodi'- in ludi v nasprotju z osnimi državami, odkoder prihaja vsaj nekaj podrobnejših poročil, ostaja Sovjetska Zveza v [iopolni megli. Ena največjih držav sveta nam ostaja skoro popolnoma neznana. Ruska zunanja politika ne govori o svojih ciljili. Majski zahteva v svojih izjavah le pomoč. Sovjetski molk o tekočih vprašanjih onemogoča skoro vse sklepe ler onemogoča tudi napore Londona po razjasnitvi položaja. Atlantska karta - pokopana Berlin, 31. marca. Edenovi pogovori v Wa-sliingtonu so 6e končali, ne da bi bilo izdano kako uradno poročilo o sprejetih sklepih. Neka polu rad na angleška agenci ja, pa je objavila dolgovezno poročilo o sestanku, ki ga berlinski krogi označujejo kol mojstrovino praznega besedičenja, ki ničesar ne pove. Poman j konje uradnega poročila je očividen dokaz, da pri ilolgih razgovorih v Beli hiši niso mogli doseči sporazuma pri vprašanjih, ki so za obe slrani najbolj boleča. Dosežen ie bil en sam sporazum: likvidacija atlantske karte. Po berlinskih obvestilih se je ameriška diplomacija sporazumela z Edenom, da je treba polagoma zelo diplomatsko in previdno opustiti načel« tega neprijetnega atlantskega dokumenta, pa vendar tako, da se l>o njegov videz na zunaj ohranil. Namesto atlantske karte naj stopi četverni pakt med Anglijo, Ameriko. Kitajsko in Sovjcti. kakor ga je pred neka j tedni sprožil Churchill. Med Anglijo in Združenimi državami je le ta razlika, da lahko Churchill ra- čuna na politično »zrelo« prebivalstvo, ki ima za seboj že dolgo šolo političnega hinavstva in samoljulija, dočim mor« biti Roosevelt, ki ne more računati na tako »zrelo« prebivalstvo, pri viden. Uradna ameriška propaganda pa je zadnje čase že začela pripravljati občinstvo na »pravične« strateške zahteve Sovjetske Zveze, govoriti o njenih mohilnih in vojaških zasiti gah in da morajo male države v vojni kakor je sedanja, ko se vrši borba za tako velikanske interese, molčati in požirati grenke kroglice. Atlantska karta je tudi za Roosevelta velika zavora. Če se l>o rešil tega neljubega dokumenta, bo prost v svoji politiki do latinske Amerike kakor Anglija v politiki do Kvrope. Dru^ go poglavje »komedije za Kvropo« pa se bo odigralo čez nekaj (rtinov v lxindonu, kamor Iki prišel Sum-mer \Velles. Takrat bodo spoznali ne le mali narodi, marveč tudi nevtralni narodi da »o se v«rali. ko so zaupali Združenim državam. Ko se bo dvignila zavesa, bo ležal n» odru mrtvec: atlantska karla. nosti do Cerkve in do domovine premagalo sleherno oviro.« Švedski listi o pripravljenosti italijanskega ljudstva Stockholm, 31. marca AS. Ilimski dopisnik ista »Stockholins 1 idningeu« poroča v komentarju o položaju v Italiji in zlasti o vedenja sicilskega prebivalstvu, ki ga je pohvalil nedavno tajnik Stranke pri svojim nedavnem nadzorstvenem potovanju na Siciliji, lakole piše: »Bolj kakor kje drugje je na Siciliji viden pojav, da italijansko ljudstvo, čimbolj postaja \ojua trda iu neusmiljena in čimlwlj se bližajo italijanskim obalam, kaže tem manjše znake depresije in panike ter se vedno bolj krepi v boli po vztrajanju in duhu prenašanja vsega trpljenju, ki ga nalaga vojna.« Ameriško delavstvo protestira proti Sovjetom Hucnos Aires, 31. marca. AS Iz New York» poročajo, da je bilo pod okriljem ameriških delavskih organizacij C. 1. O. in A. L. L. velikansko protestno zborovanje ameriškega delavstva ter sindikalnih in političnih voditeljev proti Moskvj zaradi usmrtitve dveh poljskih delavskih voditeljev Altera in Khrlicliu. Predsednik zljorovunja Dubinsky je zutrdil, da ne marajo kaliti razmerja med demokracijami in Sovjeti, toda milijoni Amerikancev smatrajo za svojo dolžnost protestirati proti temu sovjetskemu političnemu zločinu. Angleška popustljivost do Sovjetov bo rodila tretjo vojno Lizbona, 31. marca AS. Ko je Churchill predlagal, naj bi se Evropa prepustila Sovjetski liusiji, Azija pa Kitajski, so Anierikanc.i izrabili priložnost ler zahtevali, da morajo v tem primeru Angleži odstopiti Združenim državam Kanado. O tem piše »Dally Nevvsc, ki pravi, da bi Sovjetska Zveza postala sicer premočna nasproti Ameriki iu bi zahtevala Aljasko ter tako ogrožala varnost ameriške celine. Vse to kaj jasno kaže, da angleško popuščanje nasproti Sovjetom po mnenju nekaterih angleških in ameriških krofov ne bo ostalo brez posledic za angleški imperij. Ameriški senator Bali opozarja, da takšni predlogi za povojno dobo ne bodo pomenili nič manj in nič več kakor novo razdelitev v ravnotežju sil, kar bo neizogibno rodilo tretjo vojno. Judje se selijo iz Rusije Ankara, 30. marca. AS: Tukajšnji krogi poročajo, da je prispelo v Iran okoli 150,030 Judov, ki se bodo naselili v Palestini in drugih državah Srednjega vzhoda. To so Judje, ki so bili evakuirani iz Galicije, Poljske in baltskih držav in niso sprejeli sovjetskega državljanstva. Nckai i i H bo ostalo v Palestini, drugi pa bodo odpotovali naprej proti Afriki. Vojna industrija Združenih držav Severne Amerike Po mnenju večine državljanov Združenih držav, zlasti pa njihovega predsednika, tvori produkcija letal težišče vseh naporov oboroževalne industrije. Letald je danes simbol tehničnega napredka in motoriziranja sploh. Mnogi so danes trdno uverjeni, da bo v vojni zmagala tista stranka, ki bo imela veliko številčno premoč v letalih. Anglosaške države verujejo danes* v dogmo, da so edino Združene države sposobne in poklicane astvariti to premoč. To prepričanje temelji na površni ugotovitvi, da Združene države proizvajajo največ avtomobilov, radijskih aparatov, električnih hladilnikov itd. Nestrokovnjak bo iz tega kaj ahko sklepal, da more tovarna avtomobilov izdelovati lovska in bombna letala prav tako hitro tn številno kot je prej izdelovala avtomobile. Če bi šlo samo za izdelovanje letal in če Združene države ne bi bile zapletene v vojno, bi >e moglo opravičiti takšno zaupanje v zmogljivost severno-ameriške vojne industrije. Pri današnjem stanju stvari je treba upoštevati, da Združene države pošiljajo Angliji, Sovjetski "zvezi in Kitajski ne samo letala, ampak tudi tanke, topove, strelivo, avtomobile in ladje; poleg tega so Združene države same zapletene v vojno in torej tudi same potrebujejo prej omenjenih predmetov. Ne smemo torej iz rekordnih številk produkcije avtomobilov sklepati na prav tako rekordno produkcijo letal v vojnem času. Kot vsaka stvar, se je tudi produkcija letal za vojno začela z velikansko reklamo. Oboroževalni načrt iz leta 1W1 je predvideval za 1. 1942 60.000 letal, za leta 1943 pa nadaljnjih 120.000. Te številke so res sposobne navdušiti ameriško javnost. Upoštevati pa je treba, da je ob izbruhu vojne v Evropi (septembra 1939) ameriška produkcij« letal dosegla število 1000 letal na mesec in še od teh 1000 letal so tvorila večino lahka športna in šolska letala. Seveda so Američani preveč dobri trgovci, da bi ob izbruhu vojne ne povečali svojih obratov v upanju na lepe zaslužke pri vojnih dobavah, vendar se je ob vstopu Združenih držav v vojno (decembra 1941) zvišala produkcija letal le na 2400 letal mesečno. Nepoučeni ljudje «o z veseljem ugotavljali več kot dvakratno zvišanje produkcije letal (za katerih kvaliteto je v Ameriki običajno izdelovanje na tekočem traku kaj malo primerno), strokovnjaki pa so predvidevali bodoče težave in svariti pred točnim uresničenjem objavljenega načrta, na podlagi katerega je predsednik Roosevelt zaveznikom žc to in ono obljubil. Prvo obdobje predvidenega načrta je že poteklo in izkazalo se je, da so imeli prav strokovnjaki in ne politiki. Konec leta 1942 se je število na mesec izdelanih letal res skoraj podvojilo, toda dvigalo se je počasneje kot je bilo predvideno. Propagandni urad je javil, da je doseženo le 82% predvidenih vojaških letal. Med »vojaška letala« je treba všteti tudi šolska letalo — teh je seveda mnogo — javnost pa misli, da so vsa dosežena letala samo bojna letala. Na bojna letala za fronto odpade mesečno 1000 letal, veliko število letal je pa namenjeno transportu. Po ameriških računih odpade na transportna letala ena tretjina vseh večmotornih letal. Strokovnjaki računajo, da bo treba v bodoče zgraditi na vsako bojno letalo 5 transportnihl Celo Roosevelt je sam izjavil, da številka 60.000 v letu 1942 ni bila dosežena, da pa je bil uporabljen ves v načrtu predvideni material. Rekel je, da je bila do«ežena boljša kvaliteta letal, seveda na škodo kvantitete. — Druga stvar je, kateri činitelji so bili v resnici odločilni na neizpolnitev načrta. Za dosego povečanja letalske industrije so Združene države uvedle več načinov. Deloma so razširili že obstoječe tovarne, deloma so zgradili nove državne tovarne, deloma pa preuredili avtomobilske tovarne v letalske. Pri slednjem načinu sta se pojavila dva problema: 1. ali bodo mogle bivše avtomobilske tovarne izdelovati letala v isti naglici in 2. koliko strojev za produkcijo avtomobilov je možno uporabiti za produkcijo letalskih motorjev. Tu so se pokazale velike težave. Pri tovarni Studebaker v South Bendu je od približno 3000 strojev samo 64 uporabnih za izdelavo letalskih motorjev. Razumljivo je, da je produkcijski tempo tu le počasen. Znano je, da imajo Združene države pri oboroževalni industriji velike težave z jeklom, ki v raznih zlitinah igra važno vlogo pri zgradbi letalskih motorjev. Združene države imajo sedaj le malo legiranega jekla, ker je odpadel uvoz mangana iz Sovjetske zveze, Filipinov in Malajskih otokov, kakor tudi zaradi pomanjkanja vanadija in volframa.*Iz tega razloga so v Združenih državah morali predpisati enotno jekleno zlitino, tako zvano »zasilno jeklo«. Znano je, da so Združene države pred kratkim časom dobile pošiljko volframove rude, toda po dolgem ovinku preko Indije in Afrike — iz Kitajske. Tudi aluminija nedostaja. Leta 1940 je pridobitev aluminija z Združenih državah znašala samo 270 000 ton, kar za naraščajočo industrijo ni zadoščalo. Nedostatek so še mogli izravnati z zasego vseh zalog aluminija in s pobiranjem aluminijaste kuhinjske posode. V letu 1942 so pričakovali 770 tisoč ton te kovine, potrebovali bi je 8C-0.000 ton. Pomanjkanje aluminija skušajo nadomestiti z magnezijem, toda preden bo magnezij izpolnil vrzel, bo preteklo še mnogo časa. Najbolj se je opazilo pomanjkanje materiala sredi leta 1942. Takrat je moralo okrog 150 tovarn (med njimi tudi letalske) omejiti ali celo ustaviti svoje delovanje. Pri Buicku so na oddelku za izdelovanje letalskih motorjev nekaj časa delali le pet dni na teden, druga tovarna pa je morala odpustili veliko število delavcev, ker neki poddobavitelj ni mogel, zaradi pomanjkanja materiala, v predpisanem tempu izdelovati podrobnosti. Glavna težava obstoji po mnenju Združenih držav v tem, da je hitreje potekalo razširjanje oboroževalnih tovarn, kot pa se je stopnjavala produkcija in predelava potrebnih surovin. Poleg tega se pripisuje krivda tudi nenačrtnemu poraz-deljevanju surovin, kar mora ovirati vsako urejeno preskrbovanje. Leta 1938 je letalska industrija (ne vštevši sorodne stroke) zaposlovala 23.000 delavcev. To število bi se do konca leta 1942 moralo zvišati na 1,000.000. Takšno zvišanje je mogoče le s pritegnitvijo velike množice nestrokovnih delavcev. Poskus, zvišati rezultate dela z istočasnim strokovnih delavcev, se je izjalovil, tako da je vprašanje Poslovanje zdravstveno avtokolono Visoki Komisariat M Ljubljansko pokrajino obvešča občinstvo, da bo poslovala sanitetna avto-koiona brezplačno ▼ Ljubljani ▼ lavodu Lirhten-turn. Ambrolev tre, ▼ dnevih: 1., 2., 8.. 10., 17. I in 24. aprila. S 1 24 DALE CARNEG1E Kako si pridobiš prijateljev Prijave za tekme dela »Govorite kateremu koli možu o njem samem in o tem kar ga zanima, in poslušal vas bo ure Sin ure!« je dejal Disraeli, eden najbolj preveja-I nlh politikov, ki so sploh kdaj vladali britanski da vas imajo ljudje radi, ee _ imperij. i Šesto pravilo, ■ torej glasi: Govorite tako, da vzbudite v drugih občutek Rok za prijavo delovnim tekmam je podaljšan do vključno 10. aprila t. 1. Prijave sprejema g pomembnosti, obveščevalni urad na Miklošičevi cesti št. 22 pri ■ Pokrajinski zvezi delavcev. ■ Tretji del. (Pred dnevi smo o tem objavili netočno be- « Dvanajst načinov, kako pripravite ljudi, da !ln oA.lni nKioiiliamA tsw*ns\ nouAtlilA \ M M bodo sprejeli vuše mišljenje. V debati ostane vsakilo pri svojem rnuenju sedilo, zato sedaj objavljamo točno navodilo.) Sprememba predpisov za ogrevanje Glede na ugodno vreme se deloma spreminjajo predpisi za zimsko kurjavo in ogrevanje, ki jih je izdal Visoki komisarijat 26. oktobra preteklega leta pod številko 192. Visoki komisar odreja, da naj se od 1. do 15. aprila kurijo uradi, zasebna stanovanja, gostilne in drugi javni prostori, ki jih ogrevajo centralne kurjave, s«nio v dopoldanskih urah. Pod nobenim pogojem se teb prostorov ne sme ogrevati še po dvanajsti uri. »Likof« z malo žogico Ilermcžani prirejajo velik turnir namiznega tenisu, s katerim bodo zaključili letošnjo sezuuo. Od vseh ljubljanskih športnikov so bili igral- fair Uoss »muh je bil e £e lma prav ali če nima. v zadnjih letih, opazimo res velik in pomemben ■ pfed nek ■ le(. . Uej k menj nek Irec napredek samo v dveh ozinh: zelo so izpopolnili g Jer m(j ^ moč> ker s0 mu njegove po- tipe transportnih letal in začeli so graditi z zra-■ sloyue £adeve s)abo uspevale. Irec se je bavil kom gra,ene motone visoke zmogljivosti. Hitrost- „ z nddm avtomobilskim podjetjem, nih rekordov bilo le malo. Kmalu po vstopu g p nck . vprašanjih scm tu.koj spoznal, da Amerike v vojno se ,e izkozalo.da ameriška le- ■ s(alno [lel)utira s svojimi nakupovalci. In tal« ne nadkril]Ui«,o nasprotnikov,h. Tudi z an-„ k k . . . .„ z ,ub|jul je takorekoč gleške s ram so se slišali glasovi nezadovol,stv£ g ^ raJdn£st in n\ nie vbeč „Jazil na besede. Celo vojn. poročevalni urad Združenih držav je g >y , ,ake mu jih povedal!« se je bahal izjavil, da mnog, tip, letal niso bili kos svojim ■ ^ Res Jcda,f mu jih jc zclo krep- nalogam. Najbolj so razočarala lovska letala, ki J 1 ,al mu J ' ^ nit.csa;r. lrcu sem moral bi po ameriških trditvah morala biti prva_ na sve- ■ k £ jnsniti>',la ne sme govoriti, temveč tu. Dokaz za to je dejstvo, da amenšk, letele,- ■ lčJati nJa vsak način se pa izogniti besednim ovc, k, so V Angliji, rajši uporabljajo iangleška g d ^ ^ klie„ti! |„ glej, potem raz- lovska letala »Spitfire« kot pa svoja lastna. Ame- ■ ;J , . jegove poslovne zadeve narav- "SnsoUdTted»Liber a t or«' nas o*^or«s 1 a istovrstnim g -t sijalo. Talofe mi^avi Irec sam: »Kadar T.1'1, 1 L1(,„,i! r,i»; ™ nn.:i, 5 grem h kakemu nakupovalen, mu recimo ponu- nosH Zanimivo [a "ud Z en lk bombniki" U a £ "im tovorni avtomobil' znamke »X« in če <£bim Sing«" »Halifax« n »Lencaster. potrebujejo g odgovor: »Ne hočem kupiti avtomobil znamke trikrat manj delovnih ur kot težki ameriški bomb- g »X«. kar pobitim s pritrjevanjem: Imate prav. niki ter imajo mnogo boljše orožje in oklepe. ■ 1 a avtomobil je najboljši v vseh ozirihl fekle- V6e presojanje ameriške industrije v vojnem g rest slJaJ1° kupčijo, času nam dokazuje, da tudi .dežela neomejenih g Nakupovelec ostane brez besede. Ne more možnosti« ima svoje meje in nemožnosti. Tudi ■ vec debatirati, ko vidi, da sem ju istega m -Združene države ne morejo delati čudežev in tudi"g nja. tedaj mu mimogrede namignem o pied- ■ nostih, ki jih ima tudi avtomobil znamke »X«. one imajo svoje težave. Velo prodaja prvovrstnih harmonik v Ljubljani ivarn, klavirske in Harmonike še iz prvovrstnega predvojnega materiala v veliki izbiri od najboljših poznanih tovarn^ klavirske in diatonične, dobite lahko po najnižji ceni ter jih brezobvezno lahko preizkusite samo pri tvrdkt * ** Ne kupujte harmonike brez preizkušnje! Prešernova 44 generacij, in sicer med impresioniste ter »mlade«, ki jih lahko vzamemo v bloku od ekspresionistov do današnjega dne. Impresionisti so zavrgli »akademsko« umetnost, slikarstvo v ateljejih, pripovedno snov in proklamirali umetnost okolice »kakor jo slikar vidi«. Mladi so zavrgli fizično »gledanje« ter ga nadomestili z »duhovnim« spoznavanjem sveta. Zato so poudarili linijo, še bolj dosledno zavrgli med staro 6aro akademske slikarske veščine, ter si gradili nekaj novega, doslej še nikoli videnega. To je teoretična podlaga dveh generacijskih skrajnosti. Važna je pa tudi življenjska podlaga. Tu mislim na dejstvo izživljanja obeh generacij v slovenskem resničnem umetnostnem okolju. Ce prištejemo še Veenjane, si rodovi niso sledili v odmerjenem koraku kakor pri paradi, marveč so se prepletali med seboj, prehitevali,' zaostajali, ustvarjali, kritizirali, skratka sooblikovali so naše povojno umetnostno življenje v precej kaotičnem smislu. Slo pa je tu po starem življenjskem pravilu: »Kdo je močnejši!« Na eni strani mogočna barvna simfonija impresionistov, morje luči in opojna »štimunga«, na drugi skrajnosti pa fizična mladost, novost, udarno geslo, zapleteni arkanum umetnostnega podoživljanja! In nekje v sredi pa je moglo le vajeno uho čuti droben glasek pastirske piščali Vesnjanov. Jasno je, da obe skrajnosti tega skromnega godca nič kaj nista bili veseli. Kajti na vse, kar so oni prisegali, je le t A dejal svojeglavo ne! Spoštoval je akademsko znanje, tehnično vlrtuoznost, ljubil je fabulo, poezijo, rad je približal svojo umetnost ljudstvu, to se pravi, pripovedoval jo svoje brige in težave v množici razumljivem jeziku in rad jo imel barvo, toda krotil jo je z risbo. In če vse to prenesemo v življenje: Vesnjanom je i ena i druga stran odrekala pravico gostovanja na našem Parnasu. Tisti, ki je ljubil zapleteno umetnost, je dejal: »Veenjani — slikajo razumljivo — to je' nekvalitetno«, tisti pa, ki je bil ljubitelj barvnih glorij, je v sivih tonih te generacije videl le risbo, to je nekvaliteto in »neslikarstvo«. Razumljivo je, da jfe bilo stališče Vesnjanov pri nas močno izpodkopano. Čeprav so svojeglavo trdili »svojo«, je vendarle do njihovih ušes prodrlo kričanje vnetih zavijalcev bodisi ene ali druge strani. In tako so se pričeli po malem vdajati; ta ali oni se je ogledal, kako slika Jakopič, hoteli so biti »slikarji« (kajti biti grafik, pomeni pri na« še danes sramotno) in ne risarji. To je pa mesto, kjer se po malem prične tragika naših secesionlstov, mislim v čisto umetnostnem pogledu. Kljub temu, ali prav zaradi tega pa dobro čutimo, da je danes prišel čas, ko moramo s temeljev revidirati gledanje na ta umetnostni rod, ko mu moramo v objektivnejSem gledanju odka-zati prostor v naši likovni umetnosti, kakor mu gre po zaslugi In pravici. Danes smo v stanu trezno presoditi izredno važnost impresionizma za razvoj kvalitetne slovenske umetnosti, toda prav tako sodimo preudarnejče i»vojne umetnostne enodnevnice. Cas je, da storimo isto tudi v vprašanju Vesnjanov 1 S an t lova razstava, kf bi bila kljub razmeram vseeno lahko boljše izbrana, jx>sebno pa prebrana, je tipična prireditev Člana nekdanje Vesne. Je to prireditev, ki v glavnem pokaže slikarski talent, solidno znanje, ravno tako vsebino, ter je v stanu nuditi vsakemu obiskovalcu kaj zanimivega. Kogar zanimajo podobe z miselnim ozadjem, jih bo našel na razstavi in zopet bo drugi lahko doživljal zahod sonca na planinah v okviru solidnega znanja in zlate sredine. Zanimiva je velika kompozicija »Slovenskih skladateljev« 1 Pa naj mlajši napravijo nekaj podobnega I Je to skupinski portret, v tako velikem obsegu pri nas menda prvi po Almanahu. Res je, da 6e čuti rahla nepovezanost med skupinami, med temi in prostorom, posebno v barvnem pogledu, vendar je problem tako velike kompozicije v glavnem dobro rešen, občudovati pa je treba na vsak način slikarjev pogum. Če prištejemo k temu še množico predštudij, ki so bile za dovršitev tega dela potrebne, potem lahko spoznamo, kako požrtvovalnega dela so zmožni tudi pastorki iz rodu Vesnjanov. In tako nas spremlja občutek umetniškega daru požrtvovalnosti, ljubezni do predmeta in slikarskega znanja od podobe do T>odobe. Med krajinske motive, tihožitja, portrete, se zavrta tudi »Misel o večnosti«, slikar jo realizira v podobi zamišljene žene, sfinge in neskončnega morja. V bistvu iskrena misel, poljudna, v solidno tehnični obdelavi. Tu so tudi krajine, kjer se risba bori z impresionistično zapeljivostjo razkrajajoče barve, marsikatere dozorele v svoji zgrajenosti in statistiki. Naposled pa so tu še grafični listi, vsebujoči mnogo drobnih zanimivosti in mnogo dobrega znanja. Žal, ie ta plemenita umetnostna panoga pri nas še premalo cenjena. Nekoč je biio na tem, da se ustanovi nekak »grafični klub«. Pametna misel, ki pa se je utrnila kakor iepe sanje. Kdor pa ga Štev. 73. »SLOVENEC«, četrtek. 1. aprila 19«-XXI. Stran 3 Humanitarni zavod so zlorabljali za cilje komunizma Proces proti dr.Kanoniju in tovarišem je razgalil zločinstvo komunistov:, iz bolniške zaloge so kradli mast, olje, usnje in to prodajali naprej Ljubljana, 31. marca. Kakor smo že kratko omenili, je bil pred vojaškim vojuim sodiščem Vrhovnega poveljstva oboroženih sil Slovenia-Dalmazia, oddelek Ljubljana, velik, splošno v političnem pogledu zelo zanimiv proces proti dr. Kanoniju in tovarišem. Naj tu omenimo še nekatere podrobnosti, hkrati pa popravimo včerajšnje poročilo, v katero se je vrinila pomota. V poročilu bi moral biti včeraj naveden tudi Ivan Hribar, ki je bil v umobolnici na Sluden-wi strežaj, njegova oseba pa je bila zamenjana z dr. Ivanom Hribarjem. Glavni obtoženec dr. Ivan Kanoni je človek srednje postave. Bil je 24. marca 1904 rojen v Vor-dernbergu (Nemčija). Oče mu je bil Karel, mati Josipina, roj. Janeiič. Dr. Ivan Kanoni in tovariši so bili v glavnem obtoženi zločina prevratne propagande, da so bili od nedoločenega časa pa do novembra 1942 — takrat je bila ta prevratna družba razkrinkana — člani združenja, ki je bilo usmerjeno za nasilno spremembo sedaj v državi veljavnega političnega in socialnega reda. Tega zločina je bilo z dr. Kanonijem vred obtoženih še 12 oseb. Vsi so bili dalje obtoženi, da so pod istimi okol-nostnii in v istem času vršili propagandistična dejanja, da so imeli tajne misije in sestanke v omenjani bolnišnici. V obtožnici je navedenih 13 obtožencev, od teh so bili pri razpravi navzoči štirje obtoženci z dr. Kanonijem na čelu. Qstali obtoženci, ki so pred odkritjem tajne družbe pobegnili z domov v hosto, so bili sojeni v beg6lvu in 6e je razprava vršila v njih odsotnosti. Med drugimi obtožene! je bil eden glavnih in zelo aktivnih partizanskih poniagačev sluga umobolnico na Studencu Ivan Hribar, rojen dne 26. decembra 1912 v D M. v Polju in tam stanujoč. Kot pravi komunist ni znal razločevati med tujo lastnino in je tudi kradel. Obtožnica ga je obtožila zločina tatvine, da si je prilastil iz zaloge javnega humanitarnega zavoda 30. aprila 1942 do 140 kg masti, 14. maja lani 12 kg usnja in v oktobru lani 100 I olja. Živila jo prodal naprej. ^ Obtoženec dr. Kanoni je bil, kakor je pokazala glavna razprava, duševni organizator prevratne družbe, ki je imela svoj sedež v humanitarnem zavodu, v umobolnici na Studencu. Tam je bilo pravo zavetišče vseh partizanskih elementov. Dr. Kanoni pa je zatrjeval sodnikom, da ni bil aktiven organizator prevratne družbe, marveč, da je imel le predavanja kulturne vsebine in da 6e je zgolj zanimal za razna znanstvena dela in znanstveno probleme, nikdar pa ni aktivno posegal v politiko. Skliceval se je v nekaterih okolnoslih na ubeglega strežaja Ivana Hribarja, ki naj bi bil nekak vodilni Član partizanske organizacije v vevškem sektorju. Proces je splošno v vseh bistvenih pogledih razgalil zločinsko delovanje partizanstva. brezvestno delo raznih partizanov. Poleg dr. Kanonija so bili obsojeni, in sicer: / Ponikvar Ivan, rojen 9. septembra 1905 na rovšečem (občina Št. Vid nad Cerknico), stanujoč na Studencu št. 23, na 8 let ječe; mesar Alojzij Trskan, rojen in stanujoč na Studencu št. 11, poleg članstva pri prevratnem združenju še zaradi nakupa ukradenega blaga na 3 leta ječe in 2000 lir >V ZNAMENJU OSVOBODILNE FRONTE« Dokazilna knjiga o grozodejstvih komunizma * s na Slovenskem, ki je pravkar izšla. denarne kazni; Slavko Drašler, rojen 25. avg. 1903 na Studencu, na 3 leta ječe. V odsotnosti so bili med drugimi obsojeni- Ivan Hribar, strežaj na Studencu, na 30 let ječe. Osem ostalih obtožencev pa vsak na 24 let ječe. t n !■ A • 1 A(n Iflnnu tO f.. t._____ - , » 1 (lOO in i>l n 28. decembra 1920 v Tomišlju pri Igu, stanujoč na Studencu; Tokan Anton, rojen 23 decembra 1916 v Mozirju, dijak, stanujoč na Studencu; Albin Si-vic, rojen 24. februarja 1892 v Dobrempolju, stanujoč na Studencu; Ciril Starič, rojen 16. julija 14)04 v Trebelnem, stanujoč na Studencu št. 23; Bregaut Slava, rojena 24. julija 1918, dijakinja; Savelj Marta, rojena v Kibnici in tam stanujoča, dijakinja, ter Rojnik Alojzij, rojen t. julija 1914 v Sv. Petru (Savinjska dolina) in stanujoč na Studencu št. 23. Razprava je razgalila v obrisih one metode, ki se jih poslužujejo partizani v svoji brezvestni in brez- Poseg v polpreteklost tako: Jože .lager, rojen 18. februarja 1923 in sta- t načelni propagandi kot narodne, so pa dejansko nujoč na Studencu št. 23, France Strumbel, rojen 5 kriminalne. Gospodarstvo Ureditev gospodarskih organizacij na Bolgarskem. Sobranju je predložen zakonski predlog 0 ureditvi gospodarskih organizacij v Bolgariji. Ustanovljena je vrhovna gospodarska zbornica, nadalje pa okrožne gospodarske zbornice kot javnopravno ustanove. Te nove zbornice prevzamejo naloge dosedanjih trgovinsko-indusirijskih in kmetijskih zbornic. Osrednja gospodarska zbornica bo v Sofiji, dočim bodo ostalo zbornice v okrožjih v glavnih mestih okrožij. Vrhovna zl>or-nica bo konzultivni organ vlade in posameznih ministrstev. Njeni zastopniki bodo imenovani v vse upravna oblastva, kjer so bila doslej zastopana posamezna strokovna zastopstva po obstoječih predpisih. Vlada bo zavezana zaslišali mnenja zbornice pri izdelavi zakonov, ki zadevajo interese s.rokovnih združenj. Zbornico tvorijo: predsednik, ki ga imenuje kralj, glavni tajnik strokovnih organizacij, predsedniki in glavni tajniki okrožnih zbornic, strokovnih zvez in po 1 član vsakega strokovnega združenja. V svojem območju prevzamejo iste naloge okrožne zbornice. Dohodki okrožnih zbornic so" 4% doklade na obrtniški davek. 5% na zemljarino in od prispevkov kmetijskih in zadružnih bank do 100.000 levov za vsako zbornico. Dohodki osrednje zbornico sestoje Iz 20% dohodkov okrožnih zliornie, iz prispevkov strokovnih združenj in letne podpore Bolgarske kmetijske in zadružne banke v znesku 0.5 milij. levov. Novo špansko notranje posojilo. Španski ministrski svet ie ta mesec sklenil izdati veliko notranje posojilo v znesku 4 milijarde pezet za kritje izdatkov v izrednem državnem proračunu. Posojilo Ivo izdano v več emisijah. Kredit za pospeševanje rudarstva v Bolgariji. Država je ustanovila pri trgovinskem ministrstvu posebno ravnateljstvo za podzemske zaklade, ki naj preišče vsa rudna ležišča v Bolgariji. Vloda je odredila za to ravnateljstvo kredit v znesku 200 milijonov levov. |.evor/- < z« '.»'• Z i Za jugo- J jšJ e na- T Novo bolgarsko posojilo. Bolgarski finančni minister je iiredložil sobranju predlog za razpis novega bolgarskega notranjega posojila. Novo posojilo naj bi bilo na 25 let, obrestna mera je določena na 5%. Kdor ima več kot 100 tisoč levov premoženja, mora plačati 2% na posojilo. Pri 50 mili. levih premoženja znaša odstotek 8%. Tudi podjetja in družbe s sedežem v Bolgariji bodo pritegnjena k podpisovanju. Izjemo tvorijo diplomati in inozemske šole. Pripomniti je, da je prvo bolgarsko notranje posojilo prineslo znesek okoli 9 milijard levov. Jugovzhodna montanska družba t Nemčiji glavnico 30 milij. mark je bila ustanovljena vzhodna montnnska družba v Berlinu, katere na men je prevzem, zgradba in vodstvo rudniških pod jelij vseh vrst in predelovalnih obratov na področju bivše jugoslovanske države. Beljak dobi postransko podružnico nemške državne banke. V Bel jaku na Koroškem je bila ustanovljena postranska podružnic« nemške državne banke, ki je podrejena podružnici v Gradcu. Kino v Nemčiji. Iz najnovejših statističnih podatkov je razvidno, da je bilo lani v Nemčiji prodanih 1.067 milij. vstopnic za kinematografe, do-Čim jih je bilo leta 1941 prodanih samo 892 milij. Leta 1932 je znašalo število obiskovalcev kinematografov v Nemčiji samo 275 milij. V niškem okrožju bodo letos začeli uvajati sajenje novih kultur, ki jih do zdaj niso imeli. Tako bodo posadili znatne količine sončnic, sladkorne pese, soje in tobaka. Delovna služba v Banalu. Tudi za Banat ie bila uvedena splošna delovna služba. Vsi moški in ženske od 16. do 60. leta starosti, čijih delovna sila ni popolnoma izrabljena v domačem gospodinjstvu ali podjetju, so dolžni poprijeti za delo v drugem gospodinjstvu ali podjetju. Popis prehivalstva v Ranatu je zaključen in bodo v kratkem objavljcui rezultatu Spori 0 ljubljanskem nogometnem prvenstvu smo zvedeli, da I>q trajalo od 11. t. m. do 23. maja, potem pa bodo povratne tekme in 11. julija bomo končnoveljavno zvedeli, komu bo pripadla prvenstvena trofeja. Vsako nedeljo bomo videli po eno tekmo v I. razredu in po eno v drugem. Pari so že izžrebani in odprto ostane samo še vprašanje, ali bo igrala v I. razredu Mladika ali Dopolavoro tob. tovarne. Tudi to bomo zvedeli že v nedeljo, ko bosla obe moštvi odigrali kvalifikacijsko tekmo. Kdor bo zmagal, bo povišan v I. razred, oni pa, ki bo potegnil kratko, bo zdrknil v II. Ilermcs : Mars 6 :2. Z izidom, ki so ga postavili pri prvem letošnjem srečanju, je enajsto-rica Marsa hudo nezadovoljna. Sedaj sta se dogovorila oba kluba za povratno tekmo, ki bo v nedeljo, 4. aprila, ob 15.30 na igrišču Hermesa v Šiški. Okoliščina, da je preteklo nedeljo Hermes precej občutno podlegel Ljubljani, vliva enajsto-rici Marsa poguma, da se bo lahko oddolžila šiš-karjem. To bo zadnja preizkušnja obeh moštev, potem pa pride na vrsto borba za točke. V pred-tekmi, s katero bodo začeli ob 14.15, se bosta pomerili drugi moštvi Marsa in Hermesa. Iz Haeggove zakladnice športnih trofej. O švedskem svetovnem prvaku v tekih na dolge proge Gundarju llaeggu je znano, da so mu podarili toliko spominskih nagrad, da bi že lahko priredil razstavo. Nedavno je trejel iz Finske tudi — par dirkalnih čevljev, ki jih je prav tako spravil v zakladnico. Čevlje sta mu namreč poslala bivši svetovni prvak Pavle Nur-mi in Hannes Kolehmainen, ki je na olimpijadi l. 1912 prvič utemeljil sloves' finske atletike. Athletic Bilbao še vedno vodi v španskem nogometnem prvenstvu. Posebno važna je bila tekma HMMUlIBMranBHMMMHHHIlB Komunisti zaklali mater 16 otrok Št. Piupert, 30. marca. Po zverinskem umorti župnika g. Nahtigala in kaplana g. Cvara konec junija 1942 i.n po barbarskem pokolju 7 članov družine šentruperškega župana Mavsarja, po zadnji žrtvi — osmi — iz iste družine, 11 letnem Vilku, 6o komunistični zločinci 23. marca ob 5 zjutraj oddali dva strela na Fran-čiško Peček iz vasi Svinsko št 47. župnija Št. Ru-pert, mater 16 otrok, od teh 14 živih. Najmlajšega, 3 mesece 6tarega, je imela v naročju, ko se je zgrudila pod ubijalskimi streli narodnih osvoboditeljev«. Umrla je 26. t. m. v Novem mestu. zadnje nedelje med A. Bilbaom in med FC Barcelono. Bilbao je zmagal s 5:2 in vodi na preglednici državnega prvenstva s 34 točkami. Na drugem mestu je FC Sevilla z 31 točkami. Telovadne tekme v Bermi. Švicarski orodni telovadci, ki spadajo med najboljše na svetu, so se potegovali nedavno v Bernu za naslove državnih prvakov. V skupni oceni je dosegel Mihael Reusrh, ki je pokazal izredno eleganco v izvedbi najtežjih vaj, najvišje število točk. Prvo mesto v talni telovadbi so priznali sodniki znanemu olimpijskemu tekmovalcu Stadlerju. bo poklical v življenje, bo storil dobro delo. — Morda bo potem tudi grafična umetnost dobila mesto, kakor ji gre po pravici. Obisk razstave toplo priporočamo, jubilantu pa čestitamo k njegovemu življenjskemu prazniku. S. M. 3 družinski vzgoji Značilno je, da se človek po velikih dogodkih kaj rad resnobno poglobi v vprašanja, katera so ga sicer zajemala, vendar jih doslej ni obravnaval s tisto globino, ki jim pripada. Med taka vprašanja spada pojem družinske vzgoje in nje pomen za družbeno ureditev. Trenotno 6tanje nam boleče razkriva greh, ki je bil storjen nad družino bodi s strani vzgojnikov, oblasti aili ceste. Razdiralno delo nad najplemenitejšo celico družbene urejenosti se je vršilo z kar največjo udarnostjo. Sicer so razumnejši ljudje napovedovali poraz nad porazi, ko bo človek takih vrednot postavljen pred preizkušnjo, toda njihov glas je ostal neupoštevan. - V slednjem času opažamo vsebolj poglobljen pogled vase. Čisto naravnol Dogodki so prejas-no pokazali uspehe razdiralne osebnostne vzgoje. Breznačajnost z vsemi pristojnimi podrejenimi lastnostmi, ki je v preteklih desetletjih zaživela z naravnost bleščečim sijajem, podpirana od vseh in — nikogar, je rodila sad. In tega sadu je vseh malikovalcev sram. Spregledali so in se zaobrnili. Zato danes opominjajoča beseda o družin- ski vzgoji zadeva — odprta ušc6a in odobravajoče poglede. ' Na to sem se bil spomnil, ko sem prelistaval trojno številko »Slovenskega učitelja« in zasle-di'l na odličnem mestu tiskano obravnavo »Družinska vzgoja«, katero je napisal prof. g. Lojze Potočnik. Misli, razvijane v obravnavi, so toliko pomembne in napovedujejo tako zaokroženo vzgojno delo, da bi bila resnična škoda, če bi jih prešli in vsaj ne opomnili naših cenjenih bralcev nanje. Avtor razvija najprej razvojni in življenjski pomen družine v občestvu človeka, postavlja družino v osrčje človeštva, jo predstavlja kot duhovno in prirodno skupnost, v kateri se mimo učenja vrši namensko in nenamensko vzgajanje posameznih udov, ki je ali družabno, saj družina kot prirodna skupnost prva polaga svojim udom zametke družbenih pisanih in nepisanih zakonov ali nravstveno, ko zorevanje osebnosti prehaja vse ra.zvojne stopnje in more ob pravilni negi in skrbni pozornosti postaviti družbi polnega in trdnega člena ali versko ali narodnostno ali gospodarsko. Avtor navaja ob posameznih vzgojnih oblikah toliko opazovanj in navodil, da jih ni mogoče delno navesti, ne da bi bila smiselno okrnjena, zato vršimo le rnsniknrsko-kiilturno dolžnost, da na tehtno obravnavo opozorimo, povrnili pa so bomo k njej, ko bo delo zaključeno. RAZSTAVO sodobne slovenske knjige priredi v svojih prostorih Pied škofijo 5 Ljudska knjigarna v nedeljo dne 4. aprila Raistava bo odprla od 9 dopoldne do 5 popoldne. Ob 11. uri bo o najnovejših slovenskih knjigah govoril ured. dr.Tine Debeljak. Nato bodo iz svojih del recitirali sledeči avtorji: Joie Dular (pesmi). Janez Jalen (odlomek iz II. dela Bobrov). Joie Krivec (iz knj'ge Dom med goricami). Stanko Kociver (iz romana Goričanec). Severin Šali (pesmi). Ker bo to res lep in kulturno pomemben dogodek, prisrčno vabimo vse ljubitelje tepe knjige. Lfudsha hnligarna v LiuDlJanl Pred Shollfo 5 >Do sedaj sem bil katoličan; sedaj »o se mi pa odprl« oči.< Akademik, sedaj žo ubit partizanski komisar, . na »Bohinjskem tednu 1939<. Ne posegamo nazaj t namenom, da bi prizadeli to ali ono osebnost, ki je mnrdu po naključju, morda pod trenutnim vtisom, morda zaradi kakšnega drugega priložnostnega razloga sodelovala pred nekaj leti pri lako imenovanem »Bohinjskem tednu«. Potrebno pa je. da sodobne pojave na narodnem organizmu motrimo v njihovi vzročnosti. Kdor pozna vzrok stvari, pozna stvar. Kdor pozna vzroke komunistične revolucije na Slovenskem, pozna značaj revolucije same. In eden vzrokov, čeprav ne najvažnejši, je bil v miselnosti, ki jo prišla do svojega izraza v »Bohinjskem tednu 1989«. Ne najvažnejši: borci komunistične revolucije so se namreč v ogromni večini nabrali ie iz od krščanstva odpadlih elementov. Dala jih je predvsem komunistična stranka sama. še več jih je dalo svobodomiselstvo, ki je itak duhovni oče komunizma. Le neznatni drobci so se odkrušili kakor vedno pri podobnih zgodovinskih pojavih tudi od slovenskem) krščanskega občestva ter padli v vrste brezboštva. Toda za krščansko mišljenje je važen vsuk drobec, vsak posameznik, ki so zgubi od duhovne skupnosti in gre po poti ločine. Zato je prav in čisto umevno, če segamo nazaj in iščemo vzrokov odpada. (tli »Bohinjskem tedna 1930« je del takratno kritike pisal zelo povoljno, naravnost v superlati-vih. Bilo je vse najboljše, najčistejše, najpravo-vernejše. mladina, ki se je tam zbrala, je po tej kritiki bila cvet katoliške mladine, poroštvo boljše bodočnosti, zgled katoliške prnvovernnsti. Toda ž« takrat je za celotno prireditvijo ležalo neko težko vzdušje. Poznavalci razmer so dobro vedeli, da je prireditev izraz neke miselnosti, ki ho prej ali slej izbruhnila v odkrito borbo proti katolicizmu in njegovim vrednotam. Ideolog zborovanja. Kocbek Kdvard. ter še nekaj njegovih tovarišev so bili najjasnejše poroštvo za krivo smer. ki so jo utirali voditelji zborovanja. Pod videzom blestečih besed je prevevala zborovalce enotna volja po sodelovanju s komunizmom, klonitev katolicizma pred miselnostjo raznih nekatoliških teorij. Žo v Bohinju se je oblikovala in pripravljala mimo krščanske skupnosti neka druga skupnost, ki jo bil nie tvorno počelo komunizem. Zaman so je takrat dopovedovalo, da je cilj zborovanja v nasprotju s koristmi katolirizma. Ob tisti priliki se je sploh znova načelo vprašanje tako zvane »tretje skupine«, ki je bohinjsko zborovanje priredila. Vedno bolj so se slišali glasovi, da vodi ta utruja mladino v nasprotje s katolicizmom in da naj zato opusti vsako dejavnost, ker jo krščanski skupnosti škodljiva. Toda do kakšnega temeljitega razfiščenja takrat ni prišlo. Polpretekla dejstva pa so kruto nazorno dokazaln, da lil morali takrat z vso odločnostjo nastopiti in iztrgati zapeljano mladino iz rok sebičnih in brezvestnih voditeljev. Ko je prišla preizkušnja komunizma nad Slovence, se je mladina iz »Bohinj-<• skega tedna« uvrstila med prve in najbolj gorečo borce Osvobodilne fronte. Niso bili to le posamični pojavi, ki so možni povsod in vedno. Bil je to že v naprej pripravljen korak rele skupine, ki jo čakala na priložnost, da se združi * ostalimi somišljeniki in stopi v borbo. Pristnši te »tretje-skupinske« miselnosti niso poslali v vrstah partizanstva le navadni borci, temveč so prišli do zelo vodilnih mest kot voditelji, komandanti, politični komisarji itd., kajti niso bile le slučajne okoliščine, ki so jih pognale med partizanske vrste, bili so miselni vzroki, ki so jih pripeljali med komuniste. Kot drastičen zgled navajamo primer akademika, ki se je še kot zaveden katoliški fant udeležil bohinjskega tečaja, tam postal pristaš »tretjo skupine«, pozneje pa pod vplivom te miselnosti šel med partizane. Med partizani je postal vodil-nejši funkcionar in se začel kmalu odlikovati po svoji nečloveški krutosti. Lansko leto v jeseni jo £ dal svojim podrejenim povelje za pokolj duhovščine v Ambrusu. Ob tej priliki naj hi poklali tudi vse moške, ki so jih imeli zaznamovane kot »Ijelo« gardistične«. Nad takim poveljem so se zgrozili celo njegovi lastni pristaši; planili so nanj in ga s poleni pobili do smrti. Žalostni dogodek ni dokaz, je pa silovit primer, kam vodi tako imenovana »tretjeskupinska« miselnost. Nedvomno je, da je ta miselnost pomagala okrepili komunistične vrste. In ko se borimo proti komunizmu, je najbolj važno to, da so borimo predvsem proti vzrokom komunizma. Miselni vzrok »tretjeskupinstva« se je morda zdaj žo razgalil in nima več svoje privlačnosti; toda znano je tudi, da se je skril pod drugo obliko, pod plašč nacionalnega prizadevanja, ohranil pa svojo komunizmu prijazne namene in Rvojo ideologijo. Tudi tukaj potemtakem velja: kdor noče posledic, no sme hoteti vzrokov. Pogodba o soudeležbi »Emone« Kmečki nepremičninski zavod Emona, ki je od nemških tujerodcev kupil zemljo v Kočevju, izvaja obdelovanje zemlje na dva načina: 1. s tem, da daje v najem majhna zemljišča proti dajastvam pridelkov, ali 2. s kmetovanjem na soudeležbo. Pri tej obliki kmetovanja se bomo malce pomudili, da jo na kratko pojasnimo, ker je ta vrsta najemninske pogodbe po drugih krajih močno v navadi, v Ljubljanski pokrajini pa se je le redko poslužujejo, Emona oblikuje posestva v obsegu kakih 20 ha. Od tega je kakih tO ha polja za obdelovanje, ostalo pa so travniki in pašniki. Na to jjosestvo Emona naseli dobro in krenko kmečko rodbino (2 moška, 3 ženske). S to sklene naslednjo pogodbo: Emona bo zorala polje, toda vse delo od setve do žetve bo oskrbela rodbina. Od vsega donosa žetve se odtegne najprej toliko pridelka, kolikor ga je bilo potrebnega za setev, od ostalega pa dobi tretjino rodbina, dve tretjini pa Emona. Če se torej na primer vseje 4 ha pšenice (srednji pridelek na ha znaša 12 stotov), 4 ha ovsa (srednji pridelek 14 stotov na ha) ter 2 ha krompirja (srpdnji pridelek 150 stotov na ha), bo rodbina dobila kot plačilo za svoje delo K) stotov pšenice, skoraj 19 stotov ovsa ter 66 stotov krompirja. Poleg tega uživa rodbina zastonj hišo in vrt za družinske potrebe. Če Emona odda rodbini v rejo hlev krav molznic (okoli 10 glav), dobi rodbina tudi tretjino mleka in telet, poleg tega pa še 2 litra mleka na dan zastonj. Seveda mora v tem primeru rodbina skrbeti za košnjo in spravo vse krme, ki jo je mogoče dobiti od kmetije. Torej bo rodbina za svoje delo imela tretjino poljskega pridelka ter tretjino živinorejskih proizvodov, vrh tega pa zastonj mleko, zelenjavo in p tono vanje, To je pogodbo, ki jo je Emona že uveljavila po nekaterih svojih kmetijah okoli Kočevja, in to z najboljšimi uspehi ter v resnično zadovo-ljivost rodbin. Posebno je še potrebno poudariti, da Je obdelovanje Emone zares donosno, zakaj Emona ima stroje in gnojila ter uporablja najboljša semena, da bi dosegla največji pridelek. Za rodbino pa pomeni enak trud kopati krompirjevo njivo, ki bo dala ob žetvi 100 ali pa 200 stotov pridelka. Enak trud, toda dosti drugačno zadoščenje. Četudi je kaka kmečka rodbina brez orodja, semen in živine, pa ima voljo do delu in je poštena ter pridna, naj se kar ogi ti iztrgal najdražje: tvojo vero in tvoje poštenje. Skrij so pod Marijin plašč! Tja ne more zloba in pokvarjenost sveta in sam pekel se trese pred Njo, ki je satanu glavo strla. Tako bo pot tvojega življenja varna kot v naročju ljubeče matere. l'rva sobota se bliža. Kraljira sv. rožnega venca nas vnovič vabi k sebi. Naj ne bo nikogar med nami, ki bi prezrl njeno dobrotno vabilo. Zgrnimo se vsi okrog Nje in Njenega božjega Sina! Naj nas ne ovira dolga in strma pot, ne-prilično vreme, slaba obutev, delo ali kar koli. Stisku je velika, pa tudi naša prošnja mora biti silna. In Ona, naša Zavetnica. ki jo je naš narod vedno tako zvesto častil, no bo odrekla svoje mogočne priprošnje ter na« bo v zavetju svojega ljubečega brezmadežnega Srca privedla varuo v lepše, srečnejše dni. isn Iz Gorizije Osebna vest. Par dni pred praznikom sv. Jožefa se jc vrnil nadškof Margotti iz Rima, kjer je prisostvoval svečanostim ob prvi petletnici kronanja sv. očeta Pija XII. Ronjk.se dirke. Slovite vsakoletne konjske dirke, s katerimi se ponaša naša prestolnica ob Adriii. se bodo vršile tudi letos, in sicer 4.. 10.. 17., 18., 23. in 26. aprila. Nnjodličncjse dirke lindo za velikonočne praznike. Za nagrade ie določenih 225.000 lir. Smrt uglednega moža. V torek, 23. marca zvečer je po težki pljučnici nenadoma uinrl g. Vladimir Križnič, mesar in hotelir v ('.anale. Njegova nepričakovana smrt ie globoko pretresla domači trg pa tudi ostalo podeželje in naše mesto, kajti pokojnik je bil splošno znana in spoštovana osebnost. Bil je podjeten obrtnik, postrežljiv gostilničar in zaveden, značajen mož. Zaradi njegove dobrosrčnosti in Ijulieznivosti ga bomo ohranili v lepem spominu vsi. ki smo ga poznali. Njegov nepredvideni odhod — saj je dočakal komaj ofi let — ie zasekal globoko vrzel v ponosni Križničev dom. v katerem so ostale samo stara mati, žalujoča vdova in mlada hčerka. Naj jih tolaži Vsemogočni in splošno sočutje, rajnki naj pa počivn v božjem miru. Na Marijin praznik dno 25. marca so mu tržani priredili veličasten pogreb, katerega se je udeležilo tudi na stotine prijateljev in znancev iz okra in in mesta. Mletje koruze ustavljeno. Prefekt je izdal odlok, v katerem odreja, da sc do 30. aprila t. 1. ne sme mleti koruze za krmo živalim. Z Gorenjskega Obrtniška in nmetniška razstava v Kamniku. 27. marca je bila odprta umetniška razstava /a kamniško okrožje v novi šoli v Kamniku. Častne goste sta posebej pozdravljala ob otvoritvi krajevni skupinski vodja Strasser in kamniški župan ter usnjarski tovarnar Knuflic. Na otvoritev so prihiteli vsi župani kamniškega okrožja, mnogi iz Gorenjske in cclo gostje iz stare Koroške. Ob otvoritvi je nastopil tudi moški zbor tovarne »Titan«, šolski zl>or, kakor tudi mestna godba. Razstava ka/e industrijo, obrt. trgovino in umetnost kamniškega okrožja. V prvem oddelku je razstava inanufaktur-nega blago, klobukov, izdelkov tovarne za tra-. kove v Mengšu, dežnikov in oblek, ki so delo domačih šivilj. Poseben razstaven prostor jc zavzela papirnica Bonač, ki je pokazala vse stroje za izdelovanje papirja v modelu, ki ima velikost 1:10. T« lepi model je izdelal mojster škerjanc po večletnem delu. Usnjena industrije zastopana po Knafličevi tovarni za usnje; usnjate izdelke «ia razstavil; tvrdki Franc Zorn in bratje Okr.šljer iz Domžal. Čevlje sta razstavila Alojzij I^ožar jn Mihael Sršen iz Kamnika. Stanovanjsko in pisarniško opravo razstavljajo tovarne Rome, mizarski mojstri Peln-zi, Pavel Kosec in tapetnik Martin Male iz Domžal. Zanimivi so izdelki slamnikarske zadruge, lončarske zadruge, delavnice krtač, barv obvez in vate. Železničarska ol>rt je dobro zastopana, tovarna »Titan« razstavlja kuhinjsko posodo, dalje razstavljajo sorodno blago brat-I je Hočevar, Fritz Thiile in kleparski mojster Sever. Na umetniški razstavi razstavljajo Koželj, Cudcrmun, dr. Dovjak, modelar Jorina, rezbarijo in kiparji Horvat, Kordeš, Anton Boje. Innetnostno-obrtno kovaške izdelke razstavljajo kovač Vuršek, keramike tvrdka Snti-bel, Ballliasar Schmiedl pa godala. Živinozdrav-nik Sadnikar je iz svoje zbirke razstavil lepe cinkaste vrče. Poljedelska zadruga je posvetila svoj oddelek kmetijstvu okrožja. Tu razstavljajo še tvrdka »Ktu« in vrtnar Lap. V tem oddelku jc tudi vinska pokušnja. Prijava stanovanj. Gorenjski časop:« objavlja odredbo komisarja za stanovanja, po kateri morajo lastniki stanovanj, če imajo več kakor eno opremljeno ali neopremljeno stanovanje, do 10. apr. pismeno prijaviti oblastem ta. stanovanja. Nadalje morajo prijaviti svoja stanovanja tudi najemniki, ki nimajo na stanovanju zakoncev ali drugih sorodnikov. Navesti je trelm prostore in število podnajemnikov. Poroka. Na Jesenicah se je poročil sobojevnik Ločni kar, ki iina zlato svetinjo za hrabrost in še druga vojna odlikovanja, z Marijo šušnik. Poročna priča je bil dipl.'ing. Oroszy. S Spodnjega štajerskega Nov štajerski 14-dnevnik. Na Spodnjem Štajerskem je vzbudil precej zanimanja nov štajerski dnevnik »Steierische Sonntagsblatt«, ki je prvič izšel 14. marca. List je razmeroma majhen in skromen in je posvečen v prvi vrsti kmečkemu prebivalstvu. Odgovorna urednica je dr. Martha Cbristian, G raz. V hrambo izročene premičnine jc treba prijaviti. Pooblaščenec drž. komisarja za utrditev nem-štva v Mariboru objavlja v časopisu pozive, v katerih sporoča, da je bilo v zvezi z ukrepi za utrditev nemštva na Spodnjem štajerskem ugotovljeno, da iinajo nekateri še vedno v hrambi nepremičnine, ki so bile last tistih, katerih premoženje je bilo prevzeto za utrditev nemštva. Zato poziva vnovič, da naj se glede na odredbo 23. maja 1941 oglase vsi tisti, ki imajo že v hrambi razne nepremičnine, zlasti opravo, motorna vozila in druge uporabno predmete ali orodja, ki so bila last oseb, ki so od 1. aprila 1041 zapustile Spodnjo Štajersko. Prijave je treba poslati do 15. aprila. Kdor tega ne bi storil, ne bo kaznovan le po odredbi, ampak tudi po splošnoveljavnih kazenskih predpisih. Spodnjeslajerskc žene v radgonski vojni bolnišnici. V torek so poselile žene iz Ljutomera, Gornje Radgone in iz Radencev vojno bolnišnico v Radgoni. Prinesle so ranjenim vojakom 30 paketov. 6 litrov vina. 100 kg jabolk in 5000 cigaret. Spodnještajerska se je že večkrat spomnila ranjenih vojakov v radgonski bolnišnici z darili. Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 76 letni tesar Henrik Robnik, 78 tetna zasebnica Terezija Pickel, 08 letni trgovec Joiiann Roy, 75 letna zasebnica Elizabeta Uhl roj. Rothmann, 71 letna kapitanova vdova Luiza von Radics roj. Nasko, častnikova hčerka Marija Babič, sin pekovskega pomočnika Vili Brumec, 68 letni upokojeni občinski nameščenec .lurij Rissmann. 45 letni pomožni železniški delavec Rudolf Vernik. V Marenbergu je umrla 76 letna posestnica Katarina Nemec roj. Krupa. V št. Juriju ob j. ž. je umrla gostilnifarka in posestnica, 60 letna Ana Kasch rojena Rezar. Trije zlati laski deda Vseveda Spisal K. J. Erben — Risal Ivan Romih SLUŽABNIK GRE V GOZI), KJER DOBI DETE. VZAME GA IN DENE V KOŠEK TER SE NAPOTI PROTI DOMU. KO PRIDE DO REKE, VRŽE DETE V VODO. Djobsia ljubljanska krotka Za corkvenl koncert solistov cdč. Nu3e poldne ali zvočer po želji obiskovalcev. De-Kristanovc, k. Toneta Petrovčida in fr. Kn- sotprstna ufna ineioda. Specialna stro„epls-nizija Fricija, ki bo v nedeljo 4. aprila ob na Šota: Največja moderna strojepismea, jiol 7 zvečer v frančiSaknski cerkvi, lahko raznovrstni stroji. Informacije in prijave danes v.e dobite vstopnice na franf-iSkanski dnevno: Trgovsko iičtHsče »Christolov ucnl porti. Samospeve domačih skladateljev nam zavod«, Domobranska 15. bodo izvajalci dovršeno prednaSali, or^el-1 MitRn SkrblnSek »Zmaea Iu{l«, misterij. sko spremljavo kakor tudi samostojne | Krstna predstava v nedeljo 4. aprila oh S pa nuni bo podal fr, Knnizi.i prnv tako nad 1 popoidne v 1'ranSiSkanski dvorani. Vstopni-vso zadovoljivo. Pohitite 7, nakupom vstop- ce ,|0bito že v predprodaji v trgovini Sfi-iiic, ker vlada za koncert veliko zanimanje. 1 iiKOj in na dan predstave orl 10—12 ter dve Zadnji dnevi fiantlove retrospektivne raz-1 uri pred piičetkom pri blagajni franči-stavr. Ker se v nedeljo ob (i zvečer razstava fikanske dvorane. Santlovih slik in cnifik v Jakopičevem paviljonu Tiepreklicno zapre, naj bi si jo pravočasno ogledali vsi, ki je dosedaj fe niso videli. Čeprav je bilo doslej Število obiskovalcev nenavadno veliko, je vendar Se mnogo Ljubljančanov, ki So niso bili v njej. litizstava, ki obsega skoraj .1(10 del. jo dnevno odprta od 0—18. — Za dijake in vojake popust. Koncert violinskega nmetnlka v veliki filhurmonlčnl dvorani. V ponedeljek f>. t. m. bo koneertiral v naSi sredi sloveč italijanski violinski virtuoz Oiorgio Ciompi. — Umetnik upada med nn.ihol,i?e živeče italijanske violiniste, ki si jc osvojil v zndnjih letih vsa velika koncertna središča, kjer atatno nastopa. Za Ljubljano si je izbral izredno bogat in pester spored, katerega osrednja točka jo znamenita Beethovnova Kreutzcrjcva sonata, o katerem delu bomo [irihodnjič spregovorili nekaj več. Poleg P_______... ----.MHMBMHH^VHB P,oetbovnn sta na sporedu Vivaldi, Paganini in Principe, dalje Ilneh, Chopin in Scarla-tesnu. Violinskega virtuoza bo spremljal na klavirju niegov stalni spremljevalec Kran-ko Verganti. Na koneert opozarjamo. Predproda ia se vrM v knjigarni fllasheno Matice po običajnih koncertnih cenah. Včlte se strojepisja! Novi eno-, rtvo- ln trimesečni tečaji — dnevni in večerni Jezikovni tečaji modernih jezikov — v središču mesta prt Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, prično v ponedeljek S. aprila. Pouk v začetniSkem, nadaljevalnem in konverzacijskem oddelku vodijo diplomirani predavatelji. NajnovejPa in na.l: tnpcSncjSa učna metoda — odlični dosedanji uspehi Informacijo in vpisovanje dnovuo do 10 V pisarni ravnateljstva. »ViSarska polena« večerniška povest Mohorjeve družbe, ki jo je 7. velikim poznnva-nicm in živo ljubeznijo do naSega ljudstva nnpisal Nnrte Velikonjn. je dobro znana vsem čitateljem Mohorjevih knjig. Osebe to povesti, niih borbe, radosti in bolečino bodo žive vstale pred nami v istoimenski igri ki jo v nedeljo ob pol f> uprizori Uokodel ski oder. Na živilskem trgu. Nekatere branjevke In prodajalko zelenjave so v sredo, ko jc valovila nad mestom megla, tožilo, da jo postalo zelo hladno. Vendar jo bilo na trgu zadnjega marca prav živahno. Trg .ie bil dohro založen z razno domačo zelenjavo in povrtnino. I.cpo in očlSčene berlvke .in bilo precej na izbiro. Zanjo pa še ni večjega zanimanja. Prrd tedni je nekdo tožil, da na trgu še ni dobiti regrata v večji obilici. V urodo je bilo regrata kar na veliko. Neka- pričuo 2. in 3. aprila. Pouk dopoldne, po-! tere ženske so ga prinesle zvrhane košare, druge v velikih rulah. TCegrnt je bil po t..r>0 lire kilogram. O motovllcu naj kratko omenimo, da ga je bilo na kupe. Manj je bilo domačega rdečega radiča. Več .ie bilo domače špinače. Na trgu je bilo dalje naprodaj precej pese in sladko repe. Od uvožene zelenjave naj omenimo, da je bit trg preskrbljen s solato, zlasti mehko, glavnato. Naprodaj je bilo tudi. kakor vedno, mnogo cvetače. Na trg prihaja s^daj vedno več evotja in prvih rož. Veliko je bilo na II. zelenjadnem otoku prvih raznobarvnih mačeh. Ponesrečenci v I.lubljanl. Igrali so se na nekem travniku dijaki. Med igro pa jo nekdo zalučal kamen, ki je zadel 10 letnega dijaka AdoiTa Ivukca v levo oko. — 69 letni upokojeni uradnik Jože Peterncl jo padel na stopnicah in si zlomil desno nogo. — 37-letna natakarica Angela Hladtnova si je pri padcu zlomila levo nogo. — Posestnika Ivana Vidmarja jo konj brcnil v obraz. Dodatne živilsko nakaznice Opozorilo uslužbencem In delodajalcem gostinsko ntroke! Pokrajinski sindikat delojemalcev gostinske stroke sporoča vsem prizadetim uslužbencem, da za mesee april 1013 in dalje ne bo več zbiral in razdeljeval dodatne živilske nakaznice za osebje v gostinskih obratih. Vsi prizadeti uslužbenci nuj se za april in nnslednje mesece prijavijo zaradi dodatne živilsko karte SDL no-posredno pri Prehranjevalnem uradu v palači Bata. L'liea 3. mn.la (L nadstropje). Ker so to osebje, kakor drugo, vedno v slu/.bo nem razmerju menja, je potrebno vsak me sec prinesti s seboj potrdilo delodajalca, da je v obratu zaposlen. V obratih z več uslužbenci na i delodajalec to potrdi na enem Izvodu, kj»r naj navede zn vsakega uslužbenca posebej priimek In ime, datum rojstva, poklic in stanovanje uslužbenca S taktnim potrdilom In glavo glavno živilske nakaznice od vsnkegn uslužbenca lanuu dvigne ena osehn vse. dodatne živilske nakaznice za uslužbence dotičnega obrata. Gledališče Opera: Četrtek, 1. aprila, oh 17i »Tliats«. Izven. Cene od 2» lir navzdol. Petek, 2. aprila, ob 17: »Zemlja smehljaja«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Sobota, 3 aprila, ob 17: »Evgcilij Onjegln«. lied B Nedelj«, 4. aprila, ob IG: »Janko In Metka«. Izvou. Ccue od 28 lir navzdol. Drama: Četrtek, t. aprila, ob 17.30: »Prava ljubezen«. lied Četrtek. „ , . Potek, 2. aprila, ob 15: »Kralj na netajno-vl«. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol Soliota. 3. aprila, oh 17.30: »Jesen«. Znižane ceno od 15 lir navzdol. Nedelja. 4. aprila, ob 14: »Snegnljčlea«. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. — Ob 17.30: »Prava ljubezen«. Izvon. Ceno od 20 lir navzdol. Itoherto Bracco »Prava ljubezen«, dialog v treh dejanjih, ljubezenska zgodba iz sodobnega časa. riejanjo sc godi v dveh različnih hotelih in v spalnici mladega para. Znbavno dejanje in tekočI dialogi odlikujejo to prikupno delo: Igrnjo: Vida .Tuva-nova in Slavko Jan. dalje ga. Kraljeva, Verdonik ln KoSič. Kežija Jože Kovič. Naznanila FRANČIŠKANSKA CERKKV. Nedelja, 4. aprila, oh pol 7 zvečer: Koneert solistov NuSo Kristanovo, Tonota Petrovčiča in or-ganista fr. Kanizija Frlelja, Predproda.la vBtopnlc od danes dalje na frnnčiškanski porti, ROKODELSKI ODF.R. V nedeljo 4. aprl- j ta oh pol fi popoldne izvirna povest iz kmet-j skegn življenja v ipri »ViSarska polena«. . Opozarjamo lia predprodajo vstopnic, ki ho . na dan predstave od 10—12 in dve uri pred I pričetkom v pisarni, Pctrarkova 12-1., desno. FRANČIŠKANSKI ODER. Nedelja, 4. aprila, ob 5 popoldne: »Zmaga luči«, niiste-rij, spisal Milan Skrbinšek. Krstna predstava. Predprodaja vstopnic v trgovini Sfi-ligo.1 m na dan predstavo pri blagajni frančiškanske dvorane. RADIO. Četrtek, 1. aprila: 7.30 Slovenska glasba — 8 Napoved časa. poročila v italijanščini — 12.20 1'loSče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.4!i Pesmi in romanco — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil V slovenščini — 13.12 Pisana glasba — 13.25 Prenos iz Nemčije — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi D. M. aijanec — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Koncert orkestra Adamič — 17.45 Pesmi in napevi — 10.30 Poročilo v slovenščini — 19.45 Valčki, polko in mnzurko — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.40 Koncert orkestra Cora — 21.10 Predavan ie v slovenščini — 21.20 Koncert Ljubljanskega komornega tria (M. Llpov-Sck — klavir, A. Dermclj — vlolinn, Cenda ftedlbanor — čelo) — 22.05 Zanimivosti v slovenščini — 22.15 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Šijancc. sodeluje soprnnistka Ksenijn Vidnll, operna glasba — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: dr Piceoli. Iileiweisova ce«ta C: mr. Hočevar, Celovška cesta 62, ln mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. Poizvedovanja Najdena Je bil« v litrski ulici rjava denarnica. V njej jo bil ključ in nekaj do-narja. Naslov v upravi »Slovenca«. V kinu Vnlonu so se našla črno obrobljena očala. Kdor jih je Izgubil, so naj zglasi v pisarni podjetja. Črno žensko rokavico u«sja. desno. nekdo nnšel pri ribarnicah v sredo dopoldne. Dobi jo v upravi »Slovenca«, Bitka s tanki u Tunisu Vojaški dopisnik lista »Frankfurter Zei-tungc poroča iz Afrike: »Kako je prav za prav prišlo do te bitke, in če je bil a to zares bitka, nihče ne ve. Zaprli smo pot, ki je zadaj vodila v ameriško področje. Ameriške kolone so se veselo peljale z živežem in četami iz zadešnjega zaledja v tisto palmovo vas, ki je bila njena usoda že zapečatena. Z dvema, s tremi streli smo jih usta. vili in se polastili dragocenega tovora. 2e so se pripeljali prvi podčastniki z ugrabljenimi avtomobili. Začudili smo se. Na oklepni strehi so imeli strojnico, strojnice-dvojčke pa zadaj, torej več orožja, kot bi ga vozilo utegnilo uporabljati. To je zares dokaz za materialno vojno, ki se ie zanjo izrekel ameriški industrijski narod. Nič nismo bili hudi, saj so nam prišla prav vozila in strojnice na njin. Zadaj za cesto smo zagledali prve ujetnike. To so naši prvi ameriški ujetniki na odprtem bojišču. Stojijo plaho, previdno, nemo kot vsi ujetniki na svetu. Lobanje so jim stlačene v bučaste, debele, jeklene čelade. Če bi ne bilo bencinskih madežev na suknjičih, pa ilovice na raztrgani hlačnici in pa globoke gube med očmi in čelom, ki jim jo je zarezal strah teh trenutkov. »Halo, fant, odkod?« »Iz Indiane — IHionosa — iz Germuntovvna v Pennsilvaniji.« »Jaz sem sin nemških staršev,« zakliče eden. Oba sta bila iz Nemčije, iz Augsburga, kar tu ujetnik tako izgovori, ko da bi morala u in o posamezno pri^i z jezika. »Iz Aougsburga, ycs, sir.« Ko smo jih angleško nagovorili, tedaj začno kar v eni sapi žlobudrati. Kaj s« bo z njimi zgodilo, kam bodo prišli, kdaj sem bil v Ameriki, v katerem mestu, govorijo in govorijo in ponujajo cigarete in pozabljajo na usodo ujetništva. Nemški podčastnik stoji zraven in timNg>BneaaBsmHcnuNiH*r BERITE IN ŠIRITE »SLOVENCA«! se smehlja. Vojna jih je zajela, ne da bi vedeli, kai ta beseda pomeni. Njeno bridko moč bodo šele v drugem delu polagoma spoznuvuli, zdaj, ko se l>o začelo ujetništvo. Zmeraj so bili takšni, kar smo jih od«lej še videvali, zmeraj isti, če so stopali iz gorečih tankov ali smo iih izvlekli iz avtomobilov, ali če «o se opotekli iz skrivališč ali ponoči, ko so umiroli od žeje in bili od kaktej vii raztrgani in krvavi od trnjev — zmeraj se prav za prav niso zavedali, kako so prišli do vojske. Časih smo jih dobili, ko so bili šele dve uri v bitki, v prvi bitki svojega življenja, in šele kak teden, dva v tem tujem, brezdušnem delu zemlje. Vedno so bili vsi presenečeni, da jih je vojna pobrala in vrgla v zrak ko kup »meti. Se ko so bili tri Ho štiri dni pri nas, smo videli, da se Je niso zavedeli in ne doumeli, kaj da se je z njimi zgodilo.,. Vsi so strahotno osupnili, kako da se je moglo vse to 7 njimi zgoditi, misleč, da Ivodo kar z lahkoto frčali od zmage do zmage.« 0F 0 mejnih sodnikih. Pri zadnjih nogometnih tekmah v Ljubljani ste opazili, da so vršili dolžnosti mejnih sodnikov mladi fantiči, ki za tako funkcijo še niso dozoreli. Vprašujete, kaj pravijo nogometna pravila o mejnih sodnikih? — 0 tem govori pravilo C. takole: Da sodnik lažje vodi igro v smislu pravil, nui pri vsaki tekmi pomagata dva mejna sodnika. Da sta sodniku res v pomoč, je važno, dn temeljito poznata pravila igre, ker Ju moie sodnik pooblastiti, da ga i dvigom zastavice opozarjata na vse dogodke. Tako pooblastilo pa bo dal sodnik samo tedaj, če se je prepričal, da sta mejna sodnika izprašana sodnika in popolnoma nepristranska. Za važnejše tekme naj sodnik zahteva starejše nevtralne mejne sodnike. Potem govori pravilo o dolžnostih mejnih sodnikov. Kakor vidite, so pravila tudi glede mejnih sodnikov natančna. Upoštevati pa moramo, da niso vselej resni mejni sodniki na razpolago in končno še to, da so bile dosedanje letošnje nogometne tekme v Ljubljani samo prijateljske ali nekakšne javne vaje. Sedaj, ko bo šlo za točke, bodo gotovo poskrbeli tudi za zanesljivejše mejne sod nike. (P. M.) Junior — tekač na dolge proge. Nobena panoga teka se Vam ne zdi lepša od tekov na dolge proge in nobenih poročil v dnevnih listih no či-tate tako radi kakor ona o Oundarju Haeggu in o starih finskih tekačih. Reči moram, da nimate slabega okusa. Pri Vaših 17. letih pa ste za sestavni trening za teke na dolge proge še premladi. Za enkrat Vam dam samo kratko navodilo: trenirajte, kakor ste čitali o tekaču Yrji. Vaš tek čez drn in strn pa naj ne bo podoben napornemu Odšla je po plačilo k Bogu gospodična Neža Sladic dolgoletna gospodinja v župniSČu v Prečni Pogreb s sveto mašo se je vršil v sredo, 31. marca 1943, ob 10 dop. v Prečni. Vsem znancem jo priporočamo v molitev. * Pretna, 30. marca 1943. Gerčar Ivan, žup. upravitelj V vsako hišo »SLOVENCA« pehanju, temveč prijetnemu sprehodu. Čim boste utrujeni, prenehajte s tekom in nadaljujte s hi tro hojo. Glede kajenja morate hiti stanovitni kajti cigarete in tek na dolge proge ne gre skupaj. (S J.) Per Olnl Olssnn in drugI. Za dopolnilne po datke o najhitrejših evropskih plavalcih na 1(M) m prosto 60 Vama lepo zahvaljujem in objavljam v naslednjem čase petorice najboljših: 1. 0'sson Švedska, 58.6 sek, 2 Borg, Švedska, 59.5 sek.. 3. Tatos, Madžarska, 59.8 sek , 4 Schriider, Nemčija, 1:00 min., 5. SchIUricke, Nemčija, in F.le-mery, Madžarska — oba 1-00.2 min. (P-n, S-s.) Naročnika ii Broria na S. Vaše izčrpno poročilo o sedanjem športnem udejstvovanju me je zanimalo in bom vesel, če se boste še oglasili. O domači lahki atletiki ste gotovo medtem že Čitali, da bo letošnji spored precej obilen. Metalec kladiva, za katerega se zanimate, je v službi v Ljubljani. O nogometaših in o formi posameznih moštev boste kaj več zvedeli v poročilih od 11. t. m. naprej, ko bodo igrali za Ijtibllansko noeometno prvenstvo. Na gostovanje, o katerem govorite, iz mnogoterih razlogov nt misliti, v ostalem pa je tudi forma moštev Še precej šibka. (S. P ) Nogometni trening. Radi bi se spopolnili v ravnanju z žogo. Vprašujete, če mi je znan način nogometnega treninga, ki hi ga lahko gojil samouk. Razumem, da ne zadostuje stremečemu nogometašu način treninga, ki ga je deležen pri drugorazrednem klubu. Svetujem, da si kda| pa kdaj ogledate, kako se vadijo najboljša moMva. Pri tem boste dobili marsikatero pobudo. Vadite pa se lahko tudi doma na samem, zlasti pa v dvoje, Žogo si navežite na visečo vrvico in se urite v udarjanju z glavo; mečite |o visoko ob steno in se vadite raznih načinov Stopanja. Mnogo uspešnejši pa je trening v dvoje, pri katerem se lahko učite tudi točnega podajanja med tekom Seveda gre pri takem treningu, ki ga tudi prof. dr. Nerz zelo priporoča, samo r.a Izpopolnjevanje tehnike. Prave taktike se boste naučili samo z igranjem i tu KINO MATICA Dnevno ob 16.80 ln 18 80 tur v nedeljo ob H 30, lii.80 In is 30 odllcnu muslkalna veseloigra a barltonlstom OINO BBCHIJEM v glavni vlogi. Operetno urijo In najnovtjfo popevke I :—: Soigralci : Carin Campe"inl, Irasema Dlllan, Paolo Stoppa »Kjer prepirata se dva ,..« Dnevno ob H 30 In v nedeljo ob 10 30 AUI1A VALU ln AN1JI1KA CHBCCHI v ljubki Isrl Iz dekliškega Internat« J*" »lira kemijo« Ii I ,\0 |i .\iO\ " ' »Svojo knjlgn »cm po^gal . . Ko nem Jo plati, nlnrm Se poznal življenja Jiateti moram enova . .« J*" »Idealist Jakob« V glavnih vloguh: Marina Bertl. Tina I.nt-tanzl, MasMmo rterato, Andrea Checchl Itd PRKD8TAVK : oh nedeljah In praznikih ob 10 30. 1 4 30 16 30. 18.30 ; cb delavnikih oh 1« In 18.30 Ii I \0 SLOf: A t.epa aprilska komedija »Mo/ za mesec april« V glav. vlogi: Vunna Vannl, Carlo Romano Vsem, ki ste kakor koli t. nami sočustvovali ob težki Izgubi nagega nepozabnega mota ln očeta, gospoda Josipa Prochazka poklonili cvetjo ter ga v tako Častnem itevllu spremili na zadnji poti, bo iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo preC. g. dr. P. Dostalu za tolažilno obiske v bolezni ln ob zadnji url. LJubljana, 31. marca 1913. ŽALUJOČA RODBINA. v mošl vu in s kritičnim motrenjem ijjre drugih (A. M.) Pentaton. Zanima Vas, kakšen je bil antiČn pentaton (slovensko pravimo peterol>oj)? Petero boj je bil krona Sportnenu tekmovanja na klasič nih olimpijskih igrah. Beseda sama pove, da j< bilo to tekmovanje v peterih panogah športa. Vs peteroborci so se pomerili najprej v skoku v da Ijaro, kjer so najšibkejši odpadli. Pri metanj« kopja se je Število tekmovalcev spet skrčilo In i teku so bili priptiSČeni samo štirje, k melanii diska trije Pri di«kn i<> «pet naišibkeifi izpadel in ostala sla samo Se dva. Tn dva sla S" pome rila v rokoborhi. in kdor ie zmagal, je postal naj uglednejši olipij-ski tekmovalec, zmagovalec nad zmagovalci. Podati pa moram, da ni bil način po-teroboia na vseh olimpijadnh isti in da so ca tu di večkrat spreminjali. (J. F.) Bolgari so spef povabili ravnatelja m^dna-rodnegp olimpijskega instituta dr. Kanu l)ie-Pia v Sofijo, Kjer bo predaval konec tegu meseca na stolici za telesno vzgojo. Po rtaljjem bolehanju Je umrl v cvetu mladosti na« Iskreno ljubljeni sin. brat. svak, zaroflenec ln stric, gospod PETER DEBEVEC zasebni uradnik Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v Četrtek, dne 1. aprila 1943, ob štirih popoldne iz kapelice Sv. Krištofa na Žalah, na pokopališče k Sv. Križu. Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin I Ljubljana, 31. marca 1943. Globoko ž al u J o SI : IVANKA, mama; KRISTA, sestra; FRANC, brat; MARTA, •vakinja; ANA, zarofienka; MATEJA ln JANJA, neCaklnjl Z jokajočim srcem sporočamo, da je ugasnilo življenje noše najboljše, zlate mamice, stare mame, sestre, tašče, svakinje, tete in sestrične, gospe Serjak Nežihe roj. Lindtner V težki, dolgotrajni bolezni je z vzgledno potrpežljivostjo in vdanostjo izpila kupo trpljenja in se tako dobro pripravljena za večnost vrnila k svojemu Stvarniku. Materi zemlji izročimo njeno izmučeno telo, kjer bo pričakovalo vstajenja, v četrtek, dne 1. aprila 1943 ob pol 4. uri popoldne z Zal, kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Truplo nepozabne mame leži do dneva pogreba do 2. ure popoldne1 na njenem domu, Sv. Florijana ulica 11. Vsi, ki ste poznali njeno blago srce, molite zanjo! Ljubljana, Šmarje, Beograd, Osijek, Linz, dne 31. marca 1913. Žalujoče rodbine: Šerjak, Zupan, Brečko, Lukman, Cerar, Lindtner, Brišček in Leske. ZahvaCa Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega Janka izrekamo tem polom najtoplejšo zahvalo vsem, ki so mu v težki bolezni lajšali trpljenje, vsem, ki so počastili njegov spomin, ga spremili na poslednji poti in okrasili s cvetjem, in vsem, ki so nam na kakršen koli način izkazali svoje sočustvovanje. Maša zadušnica bo brana v petek, dne 2. aprila 1943 ob 8 zjutraj v župni cerkvi v Trnovem. Ljubljana, dne 31. marca 1043. Žalujoče rodbine KORITZKY-BOHINC Zahvala Družini Jakoš in Pavčič iz Bizovika ter družini Jakoš in Cankar iz Dobrunj se čutijo dolžne, da se najiskreneje zahvalijo vsem, ki so z molitvijo, venci in cvetjem, z iskrenim sožaljetn in udeležbo pri pogrebu počastili njih ljubljene svojce Franceta in Janeza iz Bizovika ter Franceta st., Franca ml. in Milkota iz Dobrunj. Najiskrenejšo zahvalo dolgujejo težko prizadete družine komandantom treh vojaških edinic, hizoviške, poljske in poliške. Zaradi njihove velike požrtvovalnosti so se grobovi z mučeniškiini trupli dragih svojcev našli, se telesni ostanki pokojnikov izkopali ter prenesli z gozdov na posvečeno rodno zemljo. Prav tako iskreno zahval jeni vsi, kateri so s svojo navzočnostjo pri pogrebnih svečanostih še posebej počastili bizoviške in dobrunjske mučence. Ta zahvala velja predvsem preč. g. svetniku in župniku Košmerlju in ravnatelju g. dr. Blatniku za njuna tako prepričevalna in v srce segajoča nagrobna govora, č. g. dr. Bobiču, vsem preč gg. duhovnikom, ki bo mučeniške žrtve pokopavali, obema gg. župnikoma Košmerlju in Vercetu, g. dr. Demšarju, g kaplanu prof. Starcu, g. katehrtu Skrbetu ter g. kaplanu Križaju. preč. gg. dekanoma Cernilcu in Keteju, gg patrom kapucinom. g. ravnatelju dr. Pogačniku ter vsem ostalim duhovnikom Izraze hvaležnosti naj prejmejo tudi vsi predstavniki vojaške oblasti, gosp ravnatelj učiteljišča dr. Prijatelj, g. prof. Petelin, gg učiteljiščniki in učiteljiščnice, vsi zastopniki dijaške in delavsko Kat. akcije, oba pevska zbora: učiteljiški in bizoviški, vsi ostali govorniki ter vsi prijatelji in znanci, ki so se z iskrenimi čustvi in molitvijo udeležili obeh žalnih sprevodov. Bog bo vsem najboljši plačnik, padle mučeniške žrtve pa jim bodo hvaležni in zvesti priprošnjikil Bizovik, dne 31. marca 1913. Družine: JAKOŠ in PAVClC iz Bizovika, JAKOŠ in CANKAR iz Dobrunj. S. S. VAN DINE: Markham je nekaj časa molčal. >l'o tvojem mnenju je torej nemogoče, da je navaden poklicni tat umoril mladenko?! je končno vprašal in v njegovem glasu ni bilo več sarkazma.« >Ce je ta zločin »agrešll poklicni tat. tedaj je psihološka znanost odpovedala, kakor tudi zakoni umetnosti Če je to resnično roparski umor, tedaj ni več nikake razlike med pravo umetnino in dobrim posnetkom.« »Si tore| prepričan, da ni bila tatvina draguljev vzrok umora?« »Tatvina je bila samo potvorien razlog. Že spiiio dejstvo, da je zločin zagrešila nenavadno premetena in sposohna oseba, dokazuje, da je razlog moral biti mnogo resnejši!« »Movek. ki je znal vse tako bistroumno pripraviti, mora brez dvoma biti izobražen in imeti nenavadno razvito domišljijo. Brez dvoma bi je ne bi umoril, če bi ne predstavljala zanj velike nevarnosti in bi se mu ta nevarnost no zdela celo hujša, kakor nevarnost, da bi bil njegov zločin odkrit. Med dvema strašnima nevarnostiina je izbral tisto, ki se mu je zdela manjša in to je bil umor.« Markham je nekaj časa molče premišljeval prijateljeve besede, nato pa je dvomeče pogledal Vance ja in vprašal: »Kaj pa skrinjica, ki je bila odprta z dletom? To vlomilsko orodje, ki ga jo uporabljala spretna roka. se nikakor ne sklada s tvojo estetsko teorijo, ampak ji ^popolnoma nasprotuje.« j Prav dobro vem to,« je priznal Vance. »Ves čas me to dleto muči in predstavlja zame uganko... To dleto predstavlja edino originalno točko v tej potvorhi, ie kakor Če bi prišel pravi umetnik v zadnjem trenutku, ko je tisti, ki je sliko posnemal, svoje delo skoraj končal, in lastnoročno dokončal kak majhen delček slike.« > Al i na« to ne privede' k Skeelu?« >Skeel? Seveda... to je najbolj preprosta razlaga, vendar p« ne tako, kakor domnevaš ti. 1 Skeel je odprl skrinjico, lega nikakor ne zani- kam. Vendar, vrag naj ga vzame, je to edina i stvar, ki jo je naredil, edina stvar, ki mu je še ostala. Prav zato si je prisvojil edini' prstan, ki ga lepa Marjeta usodni večer ni imela na roki. Vsi ostali dragulji, ki jih je nosila na sebi, pa so izginili prej.« »Kako moreš to trditi s tako gotovostjo?« »Grebljica, dragi moj, grebljical Ali ne vidiš? Poskus z grebljico ni mogel bili narejen potem, ko je skrinjica bila že odprta, ampak prej. Zločincu ni bilo mnogo na tem, da bi odprl skrinjico. Hotel je samo pokazati, da jo ie nameraval odpreti, zato se je poslužil grebljice in jo namenoma pustil poleg nje.« »Razumem. ka( hočeš reči .. « Zdelo se je. da je ta posebnost naredila na Markhama globlii vtis. kakor vse o-talo Vanrejevo razlaganje, kajti nili Heaht ni Brenner nista mogla razložiti, čemu se je zločinec poslužil grebljice. »Ali si zato izpraševal Skeela. kakor da bi bil v sobi obenem z drugim obiskovalcem?« >Da. Po skrinjici sem sklepal, da je Skeel bil skrit v sobi, medlem ko je oni bil na delu, ali pa je prišel šele potem, ko je pravi zločinec Grande vendifta fisarmoniche Velika prodala harmonik Modelli 1943-XXI Modeli 1943-XXI La SOC. 1TALIANA NOTA D'OHO di OSIMO (Anrona) avvi^a l'affe»ionata Clientela che sono pronti i niinvi moilptli „ltnlia" e ,lm,)ero* 1943. Ai priuii acijuiren i In NOTA 1VORO oifie a preizi speciali le seguenti 300 fisarmoniche: Uiti, obvešča svo;e draue stranke, da fo izcotovljeni no»i modeli .Ttalia" in .Impero" 1943. Prvim kupcem nudi NOTA 1>'0R0 po posebnih cenah sledečih 300 harmonik. že izginil... Z ozirom na njegovo vedenje sklepam, da je bil takrat v sobi in videl vse, kar 60 je zgodilo.« i »Bil je skrit v omari, kaj ne?c »Da. Na la način je tudi mogoče pojasniti, zakaj tudi v omari ni bilo vse razmetano, kakor drugod. Domnevan, da je ta omara ostala nedotaknjena samo zato, ker je v njej tičal Skeel. ki je bil tako previden, da se je zaklenil vanjo. Kako bi jo bi! drugače mogel prezreti naš navidezni tat? Prav gotovo bi je ne bil pustil namenoma nedotaknjene, niti je ni mogel prezreti. Preveč natančno .ie naredil vse ostalo... Potem pa so še odtisi na kljuki...« Vance je pobobnal s prsti po naslanjalu. >Zapomni si. Markham: ali rešiš uganko naslanja je se na mojo teorijo, ali pa je ne boš rešil nikdar!« N. 200 mod. ITALIA, 34 ^ 60 S. ^„1" 2«-4» L. 1600'- N. 100 mod. IMPKRO, 41 ftf: 120 SE* 3»-5», 1 reg. 17 L. 2600 - Nel prezzi suddetti č co npresa rele2an'e e rebusta CUSTODIA in fibrone nero, (abbrirata apposiiamente da una delle primar o Valicerie Iinlinne Inviare 1'imporio cen fordinazione, unita-monte a questa inserzione, al a V omenjenih cenah je vključen eleganten in trpežen ETUl iz črne fibre, ki ga posebei izgotavlja ena vodečih italijanskih torharski h- tvorni c Pošljite znesek z naročilom skupaj s tem oglasom tvrdki D' ORO Moilelln ..ITAI.TA" Forma aerodinamika — Tastiera brevetlata in alluminio — Vnel
  • etje — Popolna mou-la/.a z izbranim usnjem — Petletno jaumtvo * ' .Vi-.**' »• • ,—•4: - "ur- • — Vsem poslovnim prijateljem naznanjamo žalostno vest, da je dne 27. marca 1.1. umrl v sanatoriju v Meranu gospod •v;/> . h ■ >» . v v :; •:« Mi FROIER tehnični ravnatelj I ■ Ohranjen mu bo časten spomin. Ljubljana, dne 30. marca 1943. Ravnateljstvo Akcilske družbe za kemično industrijo. V, •■»,! •fr i • f& »V ' ^fv,- ninlllUaffTn-ullf'! CViT® \e9° "ct^ L «.60 U SCATOLA . t. 0.7) IA BUSTA CON 4 D0SI t. ».»0 ŠKATLA . L 0.7 5 Z A V 01C E K i 4 POZAMI LflB. G. MANZ0NI S C. MIL ANO Vio Vela S K »j Službi j Dede: Pošteno dekle sprejmem k 3 osebam. Plača ln hrana dobra. Nastop takoj ali po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod 8t. 2102. jKiHrtmpfi Pisalni stroj dobro ohranjen, po možnosti novejšo tlpo, kupim. Ponuditi: A. Kova-Clč, Prešernova 44. Kuharica katera opravlja tudi druga hlSna dela, poštena, zdrava ln zanesljiva, dobi takoj stalno službo v trgovski liišt na deželi. Ponudbo upravi »Slov.« pod št. 2117. (b iif S'!''' Dekle k dvema otrokoma, snažno, urno In pošteno — iščem za takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod 2110. Posestva Hišo kupim v mestu in okrožju za ca 240—340 tisoč lir, tudi s hipoteko. Brez posredovalcev. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Plačilo takoj« št. 2107. (p Izposodite si gramofon ln plošče proti majhni odškodnini pri tt »Eve-rest«, Prešernova 44. 1 Brezove metle dobite pri GOSPODARSKI ZVEZI« Bleiweisova cesta št. 29. Prave Liebig-ove mesne in zelenjavne kocke za Juho dobite še v trgovini Verbič, Stritarjeva ulica. (1 Fižolove prekle dobite pri »Gospodarski zvezi« v skladiščili v Maistrovi ulici lfc. Bela otroška posteljica ln modern zajčnlk ugodno naprodaj. Gorupova št. 20-1. Vprašati od 12 do 3. (1 Lesene držaje za omela in lesene držaje za lopate vam lahko dobavi Gospodarska zveza, Blei-weisova cesta 20. (1 Tomaž Poklukar: Mmnje v Sfookholm (Spomini nn švedsko) Trellpborg je najjužnejša postaja švedske železnice. Od tam vodi severnovzhodna profia proti univerzitetnemu mestu Lundu in Stockholmu, severnozahodna pa proti Goteborgu in naprej v norveško prestolnico Oslo. O Švedski pravijo, da je Stvarnik pozabil nanjo ravno onega dne, ko je delil zemljo od vode. Zaradi tega je ostalo na Švedskem na stotine velikih in na tisoče malih jezer. V nekaterih pokrajinah Skandinavije je tujcu težko pogoditi ali je na morju, posejanem z otoki, ali pa na celini, ki je prebogata na vodah. Stara nordijska pravljica pripoveduje, da je bil 1 'idič neznansko nevoščljiv, ko je videl, kako lep je svet, ki ga je Rog ustvaril. V želji, da bi vsaj kos zemlje uničil, si je nadel na hrbet velikansko skalo in se povzpel z njo v tretja nebesa. Od tam jo je sprožil na zemljo in padla je prav na Skandinavski polotok. Razdrobila se je na tisočero koscev in preohličila zemljo. Od tinih časov so ostali na norveški pbali fjordi, na celini pa razpoke, jezera in skale. Gospod pa se je usmilil prebivalcev polotoka in ga je še enkrat potrosil z zemljo, kolikor mu je je ostalo. Vsekakor bo držalo, da Stvarnik ni pozabil na Skandinavijo in da je zajemal iz polnega, ko je oblikoval pokrajino, Katero je namenil Švedom. Iz vlaka, ki drvi mimo univerzitetnega mesta Lun-da proti Stockholmu, vidiš sočne zelene travnike, bogate gozdove in prikupna jezera, velika in mala. Človeške naselbine so razmeroma redko posejane, vežejo jih pa moderno urejene ceste. Ko si ogleduješ hiše in hišice, se prepričaš, da si prispel v deželo kulture in blagostanja. Človeška bivališča so nenavadno lična in čista. Tudi na lesenih hišicah opaziš velika okna, ki so navadno belo pobarvana, okrog hiše pa red, da je veselje! Zaman iščeš zanemarjenih koč ali smrdljivih hlevov. Vse je kulti vi rano, od človeškega bivališča do njiv in vrtov, od pastirsko staje pa do najod-daljenejšega in najskromnejšega sadovnjaka. Tudi v železniškem vozu opaziš marsikatero posebnost, ki je v skladu s kulturo dežele. Vse je skrbno očiščeno, nikjer ne opaziš nesnage, vse je udobno kolikor le mogoče. Tudi sedeži najcenejšega razreda so preoblečeni s suknom: na prvi strani so kratke klopi, na drugi za fotelji tik pri oknih. Na tleh je preproga, na stenah pokrajinske slike, v kotu na polici pa je steklenica svežo vode s Sašami. Udobno se voziš in je vseeno, če so okna odprta ali zaprta, skrbno so očiščena; v ostalem pa je sredi julija samo prijetno toplo, skoraj hladno. O Stockholmu pravijo, da so severne Benetke. V gotovem oziru je primerjava posrečena. Stock-holm pomeni otok na koleh, in stari del mesta je dejansko zgrajen na koleh. Stockholm leži ob Malarskem jezeru in ima plovno zvezo z Vzhodnim morjem. Okrog mesta se razprostira prostrano vodovje na vse strani. Obale obroblja teman granit, celina pa je pogozdena. Prvi vtis, ki ga dobiš, ko stopiš na stockholm-ska tla, te prijetno preseneti: moderne stavbe za-gledaš in živahne ljudi, ki hitijo v tempu velemesta. Končno pa je Stockholm samo polmilijon-ska prestolnica šestmilijonskega švedskega naroda. Zaradi živahnega temperamenta prebivalcev in zaradi njihovega veselja do življenja pravijo švedski prestolnici tudi severni Pariz. Tred 700 leti je bila na tem mestu samo še navadna ribiška vas. Kralj Knut Erikson je zgra- dil 1. 1187. grad, ki bi naj služil v obrambi proti Estoncem. Posrečena prometna lega je v poznejših stoletjih pospešila gradnjo mesta. V 17. stoletju, v dobi švedskega blagostanja, so zrasle na granitnih tleh palače, ki so še dandanes v ponos švedskemu narodu. Nekdanje mesto na koleh je dobilo pečat velemesta, ki ima svoj slog in svoj utrip življenja. Vode, granit in gozdovi so dali svoj posebni pečat mestu in njegovim prebivalcem. Zveza z morjem jih je napravila gibčne in velikopotezne, granitni svet jim je vtisnil pečat žilavosti in trdnosti, gozdovi pa so jih navdahnili z mistiko. V" obliki zvezde se razprostirajo iz Stoickholma vodne poti na vso strani. Odprta jo tudi morska pot v daljni svet, v bližnjo Finsko in Rusijo, pa v Nemčijo, na Dansko in Nizozemsko. Prebivalci Stock-holma se ne počutijo odmaknjene nekam na sever, za njih je švedska prestolnica središče vsega sveta. Na ulicah se je poznalo, da je prišlo v Stockholm blizu 10.000 inozemskih gostov. Ti so prišli na Lingijado. k proslavi 100 letnice smrti ustanovitelja švedske gimnastike, Pcra Henrika Linga. Na javnih stavbah so plapolale modro-rumene zastave, po ulicah pa so krožile skupine inozemcev. Na javnih poslopjih so se svetlikali državni grbi z zlatimi levi. Zlasti veliko je bilo Norvežanov, Fincev in Dancev, ki častijo Linga kot očeta nordijske telovadbe. Oddaljenejši narodi so poslali samo delegacije strokovnjakov, ki jih je zanimal gimnastični kongres, bližnji pa so pripeljali po par sto telovadcev, ki bodo v olimpijskem stadionu pokazali kaj znajo. Posebno močna ie bila skupina Nemcev, ki je štela 1000 deklet in fan-1 tov. V vsem je bilo zastopanih 40 narodov, kar j pomeni za Lingove česlilce velik uspeh. S taksijem sem se pripeljal do holela. kjer I sem imel naročeno sobo. Na mizi sem našel pi- salne potrebščine s pisemskim papirjem in kuvertami, zraven pa je bil tudi priložen obširen spored kongresnih prireditev. Na nočni omarici sta ležali poleg telefona še dve knjigi: telefonski imenik in sv. Pismo. Pozneje so mi pravili, da je takšna navada na Švedskem, da dobiš v vsaki tujski sobi sv. Pismo. Je to malenkost, vendar značilna! Ko sem zjutraj naročil kavo, sem bil spet nemalo presenečen. Kakor drugim gostom, tako je ptinesla natakarica tudi meni najprej krožnik ovsenega močnika, skodelico mrzlega mleka in potem šele kavo z različnimi vrstami belega, črnega, trdega, mehkega in sladkanega kruha, pa masla in jajc. Hotel sem že opozorili natakarico, da sem naročil kavo, ko sem opazil, da je vsem prinesla isto, izjeme pa nisem hotel delati. Reči pa moram, da mi je zajtrk, čeprav nekoliko obilen, nad vse prijal. Dopoldne sem se prijavil v kongresni pisarni, kjer so mi postregli z Lingovim znakom, z vslop-nicami in s knjigo, v kateri so bila natisnjena predavanja v raznih jezikih. Tam sem tudi že našel nekatere znance, s katerimi sem se seznanil na olimpijskem kongresu 1. 193G.: inšpektorja Kntidsena iz Kopenliagena, dr. Gaulhoferja iz Amsterdama, dr. Diema iz Berlina, dr. Szukovalhija iz Budimpešte in druge. O slovesnostih nimam namena poročati obširneje. liilc so podobne velikim telovadskim zletom, imele pa so svoj nordijski pečat. Olvoril jih je sivolasi kralj Gustav, potem pa se je začel okrog arene slavnostni sprevod, v katerem so nosili značilne nordijske zastave s križi. Največ je bilo seveda Švedov. Le-tem se pozna Lingova telesno-vzgoina šola, saj ie minilo že več kakor 120 let od časa, ko so ustanovili v Stockholmu centralni institut 'za izobrazbo telovadnih učiteljev po Lin-govem sistemu. (Dalje.) Za Ljubko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarifc Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenfciž