Številka 135. Trst, v četrtek 17. maja 1906 Tečaj XXXI. Izhaja vsaki dan :ndi ob nedeljah in praznilM ob 5. nit ob ponedeljku ob 9. nri zjutraj. Pu8an:ične številke ee prodajajo po 3 nvfi (6 stotink) t mnogih tohakarnah v Trntu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju. Št. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, AidovJčiri. Postojni, Pornbereu, Solkanu itd. One oglasov se računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke •} % mm>; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot.; z. o-nirtnice. zahvale, poslarrce. oirinse denarnih zavodov -;<) slot. 7ai oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20. vsaka ua-.iljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 st. heseda. najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema inseratri oddelek uprave idinost". — Plačuje se izključno le upravi , Edinosti". Cdinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko Narofinlaa znait za vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 nesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročuine fee uprava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista- Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokoplst se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista Edinost*'. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost'- v Trstu, ulica Giorgio Galatti št 18. ^sssss^ Poštno-hranilnični račun št. 841.<».">2. ---rcocr V edinosti je moči TELEFON štev. 1157. PODLISTEK. Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgusta Šenoe. — NadiljevjB iu dovršil I. E. Torrlć. Prevel K. C—6. Po nekoliko trenotkih je prišel ban Ni-k ia Gorjanski. \ stopiviši se je poklonil kra-': i resnega obraza in je stal ponosno... Tvoje veličanstvo me je pozvalo kaj ? je spregovoril Gorjanski hladno. Da. gospod ban! je odgovorila kraji'a Ijubeznjivim glasom, misleča, da s tem M- I,olj razdraži Gorjanskega — čula sem, da ^i me iskal, ru, tedaj ni bilo možno priti k meni. Pozvala sem te sedaj, da čujem, ako "ii imaš priobčiti kaj važnega. Stvar je vsakako važna, vsaj, kar se "»ene tiče. Da čujem! Angelija se je povrnila iz Italije z -lavo mojega očeta. — Cula sem že. Na adreso splitske „Slobode" in reškega „Novega lista". ii. ..Sloboda"4 vidi torej protivnikov pomiril j u z Italijani toliko med dalmatinskimi Hrvati, kolikor med nami tržaškimi Slovenci, vimo da je njena sodba o hrvatskih protiv-kih ostreja v izrazih, nego o nas. „Klonila"4 očita obem stranem, torej tudi Hrvatom. pretirano narodno občutljivost, ki p r e-j h a j a celo v šovinizem; očita Hrva-1 • m. da se še bolj nego Italijani dajajo za-v (jati od dunajskega, to je, germa n- i k e g a vpliva, ki ima v prvi vrsti interes na I in, da ne pride do sporazumljenja med Ita-i . ni in Slovani. Naša naloga ni, da odgovarjamo na ta *11 i tanj a. Torej transeat ! V kolikor splitsko demokratsko glasilo iMostrofuje istrske Hrvate, je v naravi stvari,^ i;t se tiče tudi nas tržaških Slovencev, ker je i š položaj nasproti Italijanom analogen s [ iložajem istrskih Hrvatov in Slovencev. Raz-ika je le ta, da smo tržaški Slovenci v nu-■rični manjšini, d oči m istrski Slovenci in ivatje tvorijo dvetretjinsko večino prebivalstva v deželi. Ali vzlic temu imajo Italijani • 'li v Istri politično moč, s katero peste in -i j o istotako njih kakor nas. Ce nas apostrofuje ..Sloboda*4, da mora ti jasno vsakomur, da sporazumljenje v Dal-aciji ne more škoditi naši narodni stvari v Mri in da jej more marveč donesti le korist, r r da se istrski Hrvatje niso nikdar izrekli ! oti pomirjenju v Dalmaciji : potem moramo Igovoriti splitskemu glasilu, da dela prav potrebno delo, ker odpira vrata, ki so — /.'■ odprta ! No v Istri in ne v Trstu se ni nikdo in nikdar izrekel načelno nasprotnega pomir-; z Italijani v Dalmaciji in med nami ni i.'i. lo tako borniran, da^bi hotel trditi, da bi ilno sporazumljenje v Dalmaciji škodovalo n rudni stvari v Istri in v Trstu. Za to ne v naših sedanjih kontroverzah s propaga-rji sporazumljenja, tu ne gre za načelno rašanje : ali smo ali nismo za pomirjanje z Italijani, ampak vprašanje je : pod kakimi g o j i s e i m a doseči š p o r a z u 111-I n j e v Dal m a c i j i. Vprašanje je : da-li " -pora/.umljenje ne bo tangiralo naših živilskih interesov, da-li naj bo kateri naših • k/istenčnih pogojev v kompenzacijski objekt /.! sporazumljenje v Dalmaciji ? ! To je z naše strani sporno vprašanje, ne pa: da-li smo elno za. ali proti sporazumljenju?! Na to -ti n zahtevamo jasnosti in — je ne moremo dohiti. Tudi mi vemo in pritrjamo popolnoma • "V'bodi*", ko pravi, da se istrski Hrvatje ni- nikdar izrekli proti sporazumljenju v 1' lniaciji. Ali mi vemo še več, vemo, da so hoteli istrski Hrvatje še več, da s6 iz lastne inicijative uveli akcijo v deželnem zboru istrskem, <1 a bi posnemali dalmatinski izgled! A kakov jim je bil odgovor od italijanske strani ?! Oduren, trd: ne ! Najprej naj priznajo, da so to italijanska tla — kar ne bi pome-njalo druzega, nego abdikacijo Hrvatstva v Istri — potem še le da bodo govorili dalje ! Italijani hočejo govoriti pomirljivo besedo z r a z o r o ž e n i m Hrvatstvom v Istri ! ! Ne, istrski Hrvatje se niso nikdar načelno izrekli proti sporazumljenju z Italijani, ne v Dalmaciji in tudi ne v Istri, ali gotovo ga ni poštenega Hrvata v vsej deželi, ki bi se izrekal za to, da se Hrvatje v Istri sami pro-1 glasijo za goste, odvisne od milosti italijanske gospode. Ni smeti namreč zamenjavati principijelne strani vprašanja s pogoji, pod katerimi naj bi se vprašanje realiziralo. Sicer pa nas ista „Sloboda"4, ki tudi nas tržaške Slovence šteje med protivnike pomir-jenja z Italijani, sijajno opravičuje z nastopno pasažo v svojem članku : „Ali ni jasno, da pošteno in pravično sporazumljenje z Italijani more le koristiti hrvatski stvari in da zato mu noben Hrvat ne more biti načelen nasprotnik ? Istotako je jasno, da oni, ki v sedanjosti in bodočnosti opirajo svojo moč na Jadranskem morju edino na neslogo med Italijani in Jugoslovani, morajo biti na vsaki način nasprotni pomirjenju med njimi."4 Gotovo ! Resnica je to ! Kdaj pa smo se mi izrekli proti pravičnemu in poštenemu sporazumljenju ? Nasprotno! Naš list je nešte-tokrati dokazoval Italijanom, da bo v našo in njihovo korist, ako se sporazumemo med j seboj ! Ali iz dejstva, da bi bilo sporazumljenje v obojestransko korist,* ni možno izvajati druzega zaključka, nego da morata obe strani doprinesti enako žrtev v dosego sporazumljenja! To je tako naravno, jasno, logično in neizogibno potrebno v interesu važne stvari, da pač ni potrebno izgubljati niti ene besede v nadaljnje dokazovanje ! Princ Hohenlohe na delu. Predvčerajšnjim se je princ Hohenlohe predstavil zbornici se svojim programnim govorom, ki ga je razdelil na tri dele. Prvi del je bil posvečen najaktuvelnejemu sedanjemu vprašanju, kateremu se ima zahvaliti za poklic na mesto ministerskega predsednika, drugi del je bil posvečen razmerju Avstrije do Ogrske, tretji pa notranji politiki države s posebnim ozirom na narodnostno vprašanje. O utisu, ki ga je napravil programni govor princa Hohenlohe, se more reči na kratko, da ni izzival posebne hvale ne posebne graje! Sodba listov in parlamentarnih krogov se giblje nekako med priznavanjem lojalnosti in poštene volje in očitanjem prevelikega optimizma, i>rihajajočega iz nezadostnega poznavanja terena, na katerem se giblje sedaj princ Hohenlohe. Glede volilne reforme se mu očita, češ, da se je pričakovalo veliko več konkretnega glede načina, kako misli prine Hohenlohe dovesti do kompromisa v tem vprašanju. No, nam se zdi, da to očitanje ni povsem opravičeno. Princ Hohenlohe je še premalo časa na Dunaju, da bi mogel že imeti dovoljno orijentacije za stavljenje konkretnih predlogov ob tako kompliciranem vprašanju, ki ima računati s tolikimi navskrižji v političnih in narodnih interesih. Tu treba še nekoliko počakati, da pride vlada pred zbornico s svojimi konkretnimi predlogi. Glede našega razmerja do Ogrske je povedal le toliko, da se bodo o spornih točkah nadaljevala pogajanja, da bo vlada varovala koristi te polovice in da ne stori ničesar brez sporazumljenja z zbornico. Kar se tiče notranje uprave je princ Hohenlohe ubral simpatičnih akcentov, resnično simpatičnih zato, ker so bili — novi. Tudi doslej smo čuli iz vsakih ministerskih ust sladke besede o enaki pravičnosti in dobrohotnosti do vseh narodov, ali vsikdar je sledil dodatek, ki je vse skupaj prekopicnil, dodatek, da Nemci so vendar nekaj več, nekaj jjosebnega in da njim treba meriti z neko drugo mero. Princ Hohenlohe je izjavil na kratko, da bo vlada skušala z dobrohotnostjo in razumnostjo ustrezati vsem opravičenim željam, da bo skušala po lastnem opazovanju spoznavati gospodarske in kulturelne potrebe vseh narodnosti, in tam, kjer bo videlo potrebo, noče opustiti ničesar, da bo ustreženo tem potrebam. Tako je rekel princ Hohenlohe brez tistega sicer tradicionalnega dodatka, po katerem so dobili Nemci pomirjenje, da beseda o enaki dobrohotnosti do vseh ni tako grozno resno mišljena in da ostanejo oni slej ko prej — privilegiranci. V tem pogledu je podal programni govor princa Hohenlohe res nekaj novega in zares simpatičnega. Seveda je bila to le beseda in ta je mrtva, ako jej ne slede tudi dejanja. — Tem bolje... Ali sedaj je prišel čas. da izpolnim svojo besedo. Obljubil sem, da dadem glavo za glavo... — Ko vsprejmeš očetovo glavo, izpustimo ujetnika na svobodo. — Berislava ? — Njega, da. — Ali se tvoje veličanstvo ne spominja več svojega sporočila iz Pečuha ? — Spominjam se, pak ? Tedaj si privolila v to, da je drugače tolmačiti mojo obljubo: glavo za glavo! — Vem, da za očetovo glavo izročiš Angeliji glavo njenega zaročenca, ali samo glavo — Je-li ? — Tako je !... — Ali ne bo tako! je rekla kraljica odločno. — Zakaj ne ? je vprašal Gorjanski istim naglasom. — Ker bi bila to navadna prevara, nedostojna tvojega imena in časti... — Čudim se! je posegel Gorjanski v besedo — od kodi je tvoje veličanstvo naen-! krat postalo tako obzirno in pravično ! — Ne pozabi, da govoriš se svojo kra- Iz Hrvatske. Pozdrav grofa Batthyanyi-ja hrvatskemu saboru. Predsedniku hrvatskega sabora, dru. Me-dakoviću, je došla od grofa Teodorja Bat-thvanvi-ja nastopna pozdravna brzojavka : „Z najiskrenejim bratskim čutstvom pozdravljam Vašo izvolitev predsednikom onega sabora, ki uredi ustavne svobode, želeč iskreno, da bodo te uredbe, kakor tudi one svobode, ki jih skupno pridobimo, na blagor in srečo hrvatskega in srbskega naroda. ljico ! je zakričala kraljica in obraz jej je zažarel. — Oprosti, kraljica ! se je poklonil Gorjanski. Hotel sem te samo spomniti, da si tudi ti odobrila moj načrt, da tem načinom dovršiva maščevanje radi mojega očeta in matere tvoje. Tudi Paležniki so bili istotaki sovražniki tvoji kroni in mojega rodil, kakor-šnji so bili Horvatje. Pod nadzorstvom tega Paležnika, ki ga hočeš ti sedaj rešiti, so zadavili tvojo mater na zverski način — ta isti Paležnik je vzrok, da sem ponižan moral ostaviti dvor biskupa Pavla Horvata, odklonjen, ko sem bil prosil za roko njegove nečakinje... Ko pomišljam na vse to, ne morem občutiti usmiljenja do ostankov rodbin, od katerih prihaja vse zlo, kar sta ga pretrpela tvoj kraljevski dvor in moj rod. — Tvoje besede dokazujejo, da si raz-srjen na kneza ostrvičkega, ker je deklica raje njega izbrala nego tebe. Zato hočeš, da pogine... To bi bila nizka osveta !... Kaj ta-cega ne morem, nočem dopustiti... Poleg tega menda veš tudi sam, da je bil ravno knez Berislav, ki mi je v Novigradu rešil življenje. ko imaš prilike, da se mu izkažeš Na volitvi saborskega predsednika je križevački škof Julij Drohobeczkv glasoval za kandidata združene opozicije tira. Meda-koviča, d o č i m je zagrebški 11 a d-š k o f dr. P o s i 1 o v i č glasoval z M a d j a r o n i. Hrvatski sabor ima danes sejo z nastopnim dnevnim redom : 1. Volitev kraljevskega sodišča. 2. Izvestje verifikacij skega odbora in ako se ta debata ne zategne, se bo vršila tudi volitev delegacije za ogrski državni zbor, v kateri pošilja hrvatski sabor 40 delegatov. Dogodki na Ogrskem. Ministerski predsednik Wekerle o nalogah nove vlade. Sodelovanje narodnosti na zakonodajnem delu. Minolo nedeljo je prišel v Temešvar ogrski ministerski predsednik dr. Wekerle. V imenu mesta ga je pozdravil mestni župan, ki je v svojem govoru rekel, da pozdravlja ministerskega predsednika meščanstvo mesta Temešvara brez razlike veroipovedanja, poli-tiškega mišljenja in narodnosti. Popoludne se je vršil shod volilcev. Ministerski predsednik je imel govor, v katerem je rekel, da so politične naloge, ki jih je prevzelo ministerstvo, te-le : vspostaviti hoče zakoniti red dežele, toliko kar se tiče uprave, kolikor kar se tiče teka državnih in pravnih stvari ; varovati in zaščititi hoče pravno kontinuiteto, kulturelni in gospodarski razvoj in verno negovati slogo med vladarjem in narodom. Razun tega si je vlada stavila nalogo, da primerno zahtevam moderne demokracije uvede narod v vsej njegovi celoti v okvir političnega življenja. Ključ saniranja političnih razlik je v izjednačenju nasprotstev. On smatra za neodklon-Ijivo nove vlade tudi to, da se tudi narodnosti pritegnejo v delovanje zakonodaje. Iz not ogrskih državnikov že dolgo ni bilo čuti take besede. Samo da ne ostane pri besedi. Kako je možno sodelovanje narodnosti na zakonodajnem delu ? Odgovor je na dlani : le tako, da so te narodnosti zastopane v parlamentu po možeh svoje krvi, svojega mišljenja in svojega čutstvovanja, ne pa po ljudeh, ki se z volilno korupcijo in nasiljem usiljujejo narodnostim kakor zastopniki! S takim usiljevanjem se narodnosti faktično odrivajo od zakonodajnega dela in se onemogoča ravno to, kar smatra dr. \Vekerle — glasom njegovega gori navedenega izreka — kakor neizogibno potrebno. Ce dr. \Ve-kerle resno in pošteno misli s pritegnenjem narodnosti k zakonodajnemu delu. mora nova vlada zagotoviti narodnostnim popolno politično svobodo, v prvi vrsti pa svobodo na volišču. Dokler nimajo te svobode, je nelogično in nesmiselno govoriti o njih sodelovanju v parlamentu. Kakor se ne more nikdo nasi- hvaležnega za to, zahtevaš, da mu s smrtjo poplačam plemenito delo. — V Pečuliu je tvoje veličanstvo drugače sodilo o vsem tem. — Sodba se često menjava. — I11 ljudje ! je pripomnil Gorjanski. — Kaj hočeš reči s tem ? je vprašala kraljica naglo, ker je želela, da se na ta predmet zasuče razgovor. — Da se je tvoje veličanstvo spremenilo v mnogem, odkar sva se videla zadnjikrat. — V čem, gospod ban ? je kraljica zopet hitro pripomnila. — Kraljica bi zabranila banu govoriti o tem ! je rekel Gorjanski. — Ah, umejem... Naj torej Nikola kem z vsemi in tudi najnemoralnejimi sredstvi zapirale narodnostim pot do parlamenta : potem je izrekel ministerski predsed-sednik usodno pripoznanje, da so dosedanje vlade kratile parlamentu in s tem državi sami nekaj, kar on. \Vekerle, smatra kakor neizogibno potrebno. Izrek \Vekerla involvira torej pripoznanje, da so dosedanje ogrske vlade zagrešale zločin toliko na interesih narodnosti. kolikor na interesih ogrskega parlamentarizma in ogrske države ! Ce je torej v lzreku \Yekerla izraz pravega mišljenja sedanje ogrske vlade, potem je istej prva dolžnost, da začne celiti rane,. ki so jih sekale prejšnje vlade s svojim postopanjem nasproti narodnostim. Narodnosti na Ogrskem. ,.Magyar Hirlap" poroča, da je med narodnostmi v ogrskem parlamentu prišlo do sporazumljenja. Komuni bodo v zvezi s Srbi in Slovaki tvorili političen klub, vlože skupno adreso in i »odo predlagali debato, da vzbude na-se pozornost. Drobne politične vesti. I z -T a p o n s k e. Kakor je izvedela londonska ,.Morgenpost~, bo japonskim ministrom za vnanje stvari gotovo imenovan vikom* Haj asi: baron Kom uru postane pa japonski poslanik v Londonu. Domače vesti. VI. seja mestnega sveta. Sinoči, pri-čenši ob 7. uri, se je vršila VI. javna seja mestnega sveta, pod predsedstvom I. pod-predsednika dra. Veneziana. Vlado je zastopal vladni svetnik Lasciak. Prisotnih je bilo 50 svetovalcev. Po prečitanju in odobrenju zapisnika prejšnje seje, je asesor dr. Man-zutto — v odgovoril na interpelacijo svetovalca J\Iayerja, glede odprave podraženja živil (posebno mesa) — poročal, da tehnični urad proučuje železnično zvezo klavnice s postajo v sv. Savi (S. Sabl>a), kar bi stalo 75.000 kron : dalje, da so hlevi v klavnici že dograjeni in slednjič, da isti urad proučuje napravo hladovnih celic v klavnici, katera naprava bi stala okolu pol milijona kron. Rodi pomanjkanja prostora moramo danes opustiti poročilo glede drugih točk ter se omejiti le na 5. točko, namreč o predlogu glede ustanovitve živinskega sejma na Opčinili. Za ta predlog je proračun jen trošek 85« m kron. A c. kr. namestništvo je bilo enkrat prej odbilo prošnjo mestnega sveta za ustanovitev tacega sejma. Svetovalec g. Ivan <-*oriup je izjavil, da bodo on in njegovi somišljeniki glasovali za predlog. Svet. Samaia je predlagal, da mesto mesečni, naj bo sejm tedenski. Debate so se udeležili razni svetovalci in slednjič, ko se je še svet. g. Ivan Goriup pridružil predlogu svet. Samaia. je bil ta predlog vsprejet. A na predlog svetovalca Broecbi, .je mestni svet sklenil, naj se v spomenici na c. kr. namestništvo jasno naznačijo vzroki, zakaj da se hoče, da bodi sejm tedenski in ne mesečni. IV. glavna skupščina rZveze slovenskih pevskih društev". (Zvršetek.) — Gorjanski je prenehal, da vidi utis svojih besed na kraljičinem obrazu. Kraljica se je zasmejala glasno in sela v naslonjač. — Dobro si začel, gospod Gorjanski... je rekla izzivalno — nu. le nadaljuj to zanimivo pripovedovanje ! Gorjanski je zaškripal z zobmi in molčal. — No, o čem si šepetaj > ljudje na dvuru in izven njega ? Govori, gospod Gorjanski, jaz ti zapovedujem to. Slutim, cla moje pripovedovanje ne iznenadi tvojega veličanstva... Nikaka tajna ni, da tvoje veličanstvo jemlje kneza Beri-slava Paležnika v posebno zaščito in... — Govori, govori !... — In da ga večkrat kličeš k sebi na zaupne razgovore, ki jih ne sme nikdo motiti... Niti sam Nikola Gorjanski ? je posegla kraljica hitro v besedo. — To je zares nečuvena stvar, da je Nikola Gorjanski postal enkrat pred kraljico enak drugim ljudem. To peče nekdanjega miljenca kraljice... (Pride še.) Društvo ^Ljubljanski Zvon" je stavilo pred-i log, da se nekateri paragrafi rZveznih pravilu spremene. Ta predlog je utemeljeval gospod Zirkelbach, ki je trdil, da sedanja pravila ne odgovarjajo potrebam in da radi tega že to in ono društvo misli na izstop iz „Zveze slov. pev. društev". Gospod dr. Tuma se je odločno uprl temu predlogu, rekši, da je žalostno, da ravno iz Ljubljana prihaja predlog, ki po-menja ostro kritiko o delovanju „Zveznega"4 odbora, izlasti pa g. M. Hubada. Mi se ne smemo postavljati na tako materijalistično stališče in upraševati le, kako korist da imajo društva od „Zveze" ? ! ! Kaj bi morali reči potem mi obmejni „Slovenci" ? In vendar smo vneti za rZvezo^ in radi prihajamo na nje skupščine, ker potrebujemo osveženja, vspodbuje, impulzov. V tem je velika važnost „Zveze" za nas. Govornik je najprej apeliral na zastopnika „Ljubljanskega Zvona", da bi umaknil rečeni predlog, potem pa je stavil formalni predlog, da se preko predloga „Ljubljanskega Zvona" preide na dnevni red. Potem, ko so se gg. predsednik prof. Stri-tof, Matej H u b a d, Štele in profesor R c i s n e r izrekli proti spremembi in je g. Z i r k e 1 b a c h zopet opravičeval predlog za spremembo, je bil predlog g. dr.a Tume vsprejet z vsemi proti enemu glasu. Na vrsto je prišlo vprašanje : kje in kdaj naj se vrši prihodnja skupščina „Zveze". G. C o t i č je sporočil željo društev tržaških, da bi se skupščina prihodnje leto vršila v Trstu ; tudi g. J. M a s n e c je govoril za Trst. Po daljši debati je skupščina sklenila, da se bo prihod j a skupščin a vršila v Trst u. Glede časa pa se bo odbor „Zvez e" dogovarjal s tržaškimi društvi. G. M a s n e c «e je toplo zahvalil na tem sklepu skupščine. (>b točki „slučajnosti" je g. R a d o S t u r m podpiral željo pevskega društva „Ljubljana": da bi imela vsa ljubljanska v „Zvezi" stoječa društva po enega zastopnika v odboru „Zveze" in da bi le-ta varovala čast in ugled svojih členov pred napadi. Prvi del te želje je bil vsprejet, o drugem delu pa je izjavil g. predsednik, da v smislu pravil more odbor posezati le v raz pore med posamičnimi društvi, nikakor pa ne v razpore med kakim pevskim društvom in kako drugo osebo ali korporacijo. G. M e r c i n a se je britko pritoževal radi napadov goriške „Soče"4 na pevski zbor goriške čitalnice, v katerih da se je tudi trdilo, da zbor niti ne obstoji. Govornik je dokazoval, da ta zbor obstoji in deluje. G. D a c h s pa se je pritoževal proti nekemu listu (menda „Slov. narodu"), ki je napadal njega in ki da pristranski postopa proti pev. društvu „Ljubljana" s tem, da noče vspreje-mati njega notic. G. dr. Tuma je živo obžaloval da smo morali poslušati te rekriminacije. Take malenkosti ne spadajo pred skupščino „Zveze", g. koncertni vodja Hubad pa je izjavil rezko in odločno, da „Zveza" mora odločno in brezpogojno odklanjati vsako utikanje v politične stvari. „Zveza" mora imeti svobodno roko istotako, kakor je vsakemu listu dano na svobodo, da kako stvar vsprejme ali ne vsprejme. Politika mora biti izključena iz „Zveze", pač pa bo odbor, v kolikor je to v njegovi moči, rad ublaževal eventuvalna navskrižja. G. Kranj c je nasvetoval, da bise v krajih, kjer je več pevskih društev, uvedel običaj, da bi členi posamičnih društev imeli brezplačen vstop na prireditve družili društev Govornik je naglašal, da je ta običaj uveden na Hrvatskem. G. predsednik je obljubil, da se bo ta nasvetflupošteval po možnosti. Dalje je predlagal g. Kranjc, da se izreče odboru „Zveze" iskrena zahvala na njega požr vovalnem delovanju. Ta predlog je bil seveda vsprejet soglasno in z velikim navdušenjem. G. M a s n e c je še enkrat vabil na obilno udeležbo na prihodnji „Zvezini" skup-ščini v Trstu. Zahvalivši se odposlancem društev na njihovi udeležbi je predsednik g. prof. S t r i-t o f zaključil to letošnjo zanimivo IV. skupščino. Naj pridodamo tu še, da so bila na skupščini zastopana nastopna tržaška pevska društva : „Slo v. pev. d r u š t v o" in „Kolo" iz Trsta. „Velesila" iz Skednja, „Slav a" od sv. M. Magd. spodnje in „A d r i j a" iz Barkovelj. Nepotrebno — piatno. Prejeli smo, da priobčimo : Nekoliko let sem, je glasilo slovenske socijalne demokracije puščalo na miru nas narodne delavce in naše organizacije. To se je godilo, dokler so list uredovali, razmere poznaj oči in z razmerami računajoči socialistični možje. Zadnje čase postaja to zopet drugače. Socijalistično glasilo je začelo zopet odurno napadati vse, kar je najdražje nam narodnim delavcem in ogromni masi naroda slovenskega. Pno so se ti prenapeteži vrgli na pevsko društvo „Kolo". Za tem je prišlo na vrsto „Tržaško podp. in bralno društvo" ! Nu, vedo naj, da vsi ti napadi na zadnje imenovano, v vsakem oziru ugledno delavsko j 619 otrok, med temi 80 nezakonskih. 1*'»! * ivojega cilja in škodo- čilo seje 141» parov. Od '213 mladeničev. k: vali bodo notovo le društvo, ne dosezajo svojega cilja m škodo-7 čilo seje 14!» parov. Ud 213 mladeničev. i • stvari, ki jo hoče zasto-, so se oglasili pred vojaško naborno komiki , pati „Rdeči prapor". S temi napadi ne le da jih je bilo vzetih v vojake 55. Zdravnikov j,, ne ostrašijo nikogar, ampak le utrjajo ude v zvestobi in navdušenju za društvo. Prav za prav mora biti društvo še hvaležno za te „Tržaško podp. društvo*4 ima svojo januvarja, namreč 113. najmanje mesc. junija, namreč 52. Število umrlih se razdel t nastopno: tujcev 254, otrok do 5. leta l'1 ;. odraslih med 5o. in 70. letom 209. nad 7 o let starih 1 t>H. Največ žrtev je pobrala tulnr kuloza (jetika), namreč 132. Premeščenje. — Namestniki konceptni praktikant dr. Karol Marij a T r u \ a. j(- napade, zastavo. V „dopisu" iz Trsta v „Rdečem praporu" je nagromadenih toliko neslanosti, da ne moremo umeti, kako more uredništvo objavljati kaj tacega. „Nepotrebno platno" so danes slovenskim sodrugom naše narodne zastave ! Hvala za naslov ! Nekdaj smo mi imeli „cunje" — sedaj imamo vsaj platno ! Nu, kaj pa bi rekli oni, če bi se mi rogali njihovemu — rdečemu „platnu" ? ! Ali mi se ne rogamo in ne zasramujemo. ker smo za to preveč.... socijalisti in preveč vneti za solidarnost delavskega stanu v obrambo skupnih interesov. To smo pokazali nedavno temu, ko smo pod — rdečim platnom šli na ulico za najviši politični postulat proletarijata! ! Groziti so tudi začeli ! Celo onih par Lal ov. ki so bili vsprejeti v društvo, kličejo slovenski delavci v „Rdečem praporu" na pomoč! ! Ne boš Jaka! Mi smo že pred 20 leti nabral lepo svoto denarja za zastavo „Tržaškega podpornega in bralnega društva". V tem času se je nabrani kapital že zdavnaj podvojil in ,A . .... mi bomo imeli svojo zastavo tudi brez dovo- ™k}l> a Potem Je sWlI° bilo 23, ranocelnik 1, lekarnarjev o, oain< 19. Umrlo je 880 ljudi in sicer 473 moških in 413 ženskih. Največ jih je pomrlo mc» par-je v it;ili- Ijenja dotičnih dopisnikov. Mi nismo teroristi, toda volja v nas je odločna. Ne samo, da se ne bojimo nikogar in se ne plašimo nikakili groženj, ampak vabimo celo gg. dopisnike, da se upro našim sklepom! Tako se vsaj prepričajo, kako stoje stvari. Pokojnega v r 1 e g a narod neg a delavca Bukovica pa le pustite na miru ! — Kajti dobro nam je utisneno v spominu, kako je on sodil, kadar so socialistična glasila ali govorniki napadali nas narodne delavce ! Tako je ! „Hrvatski dom" v Velikem Lošinju je dozidan. Zgradba je lepa in nje položaj krasen. Ali — gostilničarja ne morejo dobiti. Tacega namreč, ki bi bil našinec in — sposeben. „Omnibus" vsklika žalostno, da bo moral priti morda kak Nemec ali Madjar...! Tako je, žal, da tako je ! Mi nimamo še tega stanu in dokler si ga ne vzgojimo, bo vedno mizerija. Mesto okrajnega sodnika je razpisano v Podgradu (v Istri). Prošnje je predložiti do 24. maja predsedništvu deželnega sodišča v Trstu. Razpisane zdravniške službe. Do 31. t. m. so razpisane službe okrajnih zdravnikov za 11. in III. mestni okraj (staro in novo mesto), te»* L, IV. in VI. okoličanski okraj (Skedenj, Sv. Ivan in Barkovlje). FZM Beck — imejitelj pruskega polka. K notiei, ki smo jo prinesli v predvčerajšnji izdaji pod tem naslovom, se nas opozarja, da Beck ni ravno „inozemec" za Prusijo, kajti bil je svoječasno že Prus in je le pozneje postal avstrijski državljan, kakor mnogo drugih, ki so pozneje v naši armadi naredili „slavno" karijero. Zlobni jeziki so svoječasno govorili, da je bilo že pred letom (66) mnogo takih častnikov pri nas v službi. premeščen k okrajnemu glavarstvu v M ,H Lošinj. Dve ladiji trčili skupaj. Ruski nik „Leo", ki je prihajal iz Bordeau\a. ponedeljek po noči pri PauL.ci zadel v jansko ladijo „Teresita Signore" ki je bil usidran pri obali. Ladij a se je potopila, ut -nilo je tudi 1<> mož posadke. Nesreča ali zločin ? Ozirom na ve>t. ki smo jo priobčili včeraj pod tem naslovom o tragičnem dogodku, v Puli čegar žrtev je bil delavec Ivope, čitamo v „Oninibusir Na smrti nesrečnega Kopeja sta kriv;, prav za prav noč in vino. Kajti nesreča u navstala od tega. da so se bili pri vinu maščevanje in m- kako grozno. Ne odgovarja pa resnici, na je da sumu ! neki Martin Peršić. Govori se. da so it; >h tudi nož in jopic, s katerim je zločinec o! -i-sal nesrečno orožje. Sedaj pada suni na i, kega Martina Bile in na neke Radovice. Veliko razstreljenje mine v Sesljanu Te dni so v Sesljanu zopet razstrelili veliko mino, v katero so vložili 12.500 kg sm< 1-nika in 2300 kg dinamita. Razstreljenega okolu 200.000 tonelat materijala, ki ga ug rabijo za zasipanje morja v novi luki pri -v. Andreju. Točo in hudo nevihto so imeli v (igrici in po goriški okolici v ponedeljek poj < -ludne, ki pa ni napravila znatne škode. V morje je padel z obrežja del M; n-dracchio včeraj popoludne ob I. uri in |>i<> ukradli težaki 25-letni Ivan L., 28-lt;ni Edvard F. in 30-letni Karmel K., m sieer i škodo tvrdke Avgust Rascovich. Bili so sevi aretovani. Prijavljena tatvina. Gospod Arma Pilio, stanujoči v ulici sv. Caharije št. <1. prijavil včeraj predpoludne na policijskem I. -misarijatu v ulici Luigi Ricci. da mu je n» -znan tat ukral zlato uro in zlato verižico, v skupni vrednosti o j odborova seja danes dne 17. maja ob .s. uri zvečer. Prvo splošno društvo v zaščito državnih uslužbencev Trsta in Primorja bo imelo svoj občni zbor dne 17. in iN. maja t. 1. ob G. uri zvečer v dvorani Mallv. uli . Torrente št. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metodija v Rojanu priredi v nedeljo dn» 20. t. 111. v dvorani rNarodnega doma*" Barkovljah, veselico z godbo, petjem, ii.r: plesom in šaljivo pošto, na čast gospodu Luki Svete c-u, c. kr. notarju v Litiji, blagemu in veledušnemu dobrotniku in pod]>i-ratelju družbe sv. Cirila in Metodija. Pevske točke bo izvajalo iz posebne prijaznosti in glede na dobrodelni namen pev>k" društvo „Kolo" v Trstu. Uprizori se Antona Linharta veseloigra „Zupanova Micika"". ki je za naše gledališče posebne zgodovinske važnosti. Ta igra je bila namreč prvo >' vensko dramatično delo, ki je bilo uprizorjeno na našem odru (I. 17«S9.). Na veselici in med točkami bo svii.il popoln orkester g. Majcena. Ustopnina veselici <50 st. (sedeži prosti.) Vstopnina k plesu za gospode 80 st.. za gospe in gospi« 40 stot. Začetek ob 4. uri popol.. Ples bo trajal do polunoči. Glede na dobrodelen namen se bo do 12 mesecev vezanih kosih. Omenjamo ta faktum že radi tega, ker priča, da si je naš mladi zavod v kratkem času svojega obstanka pridobil simpatij in zaupanja tudi v merodajnih kapitalističnih krogih in ni dvoma da postane kmalu velevažen faktor v narodno-gospodarskem življenju na slovanskem jugu. Ta krasen vspeh je tem poinen-Hiveji. ako se pomisli, da je pri tukajšnji „ Bunca <'oni mere i al e Triestina*4 bilo subskri-iurano le K 800.000.— 5°/„ rusk. drž. posojila ter da tudi drugi tukajšnji denarni zavodi nix» dosegli vspehov, za katerimi bi zaostajala naša ..Jadranska banka14. Kakor se vidi. se cd dne do dne bolj dokumentira potreba tega i t šega zavoda, kateri sme že na dosedanje v>pehe gledati s ponosom, a v bodočnost z i .:>j bolj šimi nadami. Volitev novega generala jezuitov. RIM. Volitev novega generala jezuitov se bo vršila baje še le prve dni meseca oktobra t. 1. Pogajanja glede trgovinske pogodbe s Srbijo. BELKtRAD 16. Mada je pozvala po-poslanca dr.a Vuiča v Beligrad. da poroča o stanju pogajanj glede trgovinske pogodbe. Razn« \zesrt. * Čehi v Ameriki. Čehi so osnovali v iialtimore svoj lastni doni za izseljevanje. !>ti> mislijo napraviti tudi v Xew-Jorku. * Poljska cerkev v Londonu. Kakor 1 >ročajo iz Londona, je bila te dni posve- i.atamkaj rimsko-katoliška cerkev, v kateri] bo služba božja vršila v poljskem jeziku. < t. kev je posvetil vvestminsterski nadškof I >»urne. S cerkvijo je združena tudi poljska draštvena hiša. v kateri je čitalnica, gle-<.;diščna dvorana in kavarna. Župnikom pri cerkvi je nameščen }>o]jski jezuit Gregor 1 hummski. Brzojavne vesti. Avstrijca gospodska zbornica. DUNAJ 1(». Zbornica se je sestala na >ejo ob 1. in ])ol uri. Ivo so bile rešene formalnosti se je zbornici predstavil ministerski predsednik princ Hohenlohe in razvil svoj program. Ministerski predsednik je izvajal i -topno : Prva naloga vlade je. da izvede \ liino reformo. Dobro mi je znano, da je l > o!> napoved bi te potrebne reforme v tej /! rniei mnogo nasprotnikov. Prepričan sem. < -jtoznajo tudi členi te zbornice, da je ta j irma neizogibno ]>otrebna. Volilna reforma nikakor ne stremi za tem, da izpodrine vele- >e>tvo. Veleposestva ni zamenjati s posebno \ ililno kurijo veleposestva. Kriva je trditev, ota do ljudskega zastopstva, ga tudi v Avstriji ne bo. S splošno volilno pravico ugodi politični in socijalni pravičnosti. Ktlor je dolžan dajati državi davščine, ta se i: ra vdeleževati tudi javnih pravic, s poli-t no enakopravnostjo se pripravi zbližanje ined različnimi socijalnimi sloji, kar zamore i ublažiti socijalni boj. Ministerski predsednik se nadeja, da prinese splošna volilna I avica tudi narodnostno sporazumljenje : po-i :u je nadaljeval: Ako se vse to premisli, s more reči, da nima nobena avstrijska vlada druzega izhoda, nego da dovrši volilno le urmo, ki utegne biti zveza med masami in l:e zbornice. V svojih nadaljnih izvajanjih je zatrdil, da hoče vlada posvetiti svojo pažnjo gospodarskim stvarem in uravnavi uprave. Ministerski predsednik je svoj govor zaključil z izjavo, da mu je pred očmi le blagor Avstrije in zato da si je svest podpore visoke zbornice. (Pohvala.) Rusija. Državna duma. PETROGRAD 16. (Petr. brz. ag.) Dr. žavna duma je pričela razpravljati o adresnem načrtu. Posl. Miklaševski (iz Oemigova) je hudo napadal vlado, ker je umaknila svobodne pravice kmalo potem, ko jih je dovolila. Miklaševski je predlagal, na se vsprejme v adreso točka, v kateri bo naglašena potreba odgovornosti vlade, ki je prestopila meje nje oblasti ter jdgovornost izvršiteljev njenih nezakonitih odredb. Posl. R o d i č e v je izjavil da je pomir-jenje in sprava duhov, vzpostavljenje zakonitega reda, jamstvo zaupanja med carjem in dežeio nemožno. dokler ni izvedba zakonskih načrtov, sklenjenih od dume. poverjena ministrom, ki vživajo zaupanje dežele in niso vzeti iz vrst izvoljencev 'judstva. (Viharno odobravanje.) Posl. J i 1 k i n (iz Saratova) je rekel, da ni možno izraziti v adresi vse. kar je ljudstvo pretrpelo. Pri čitanju debat, ki se jih vodi v dumi. bodo pa nižji ljudski sloji našli to. česar ni bilo možno vsprejeti v adreso. Posl. S p o s z o b i (iz Jekaterinoslava) je priznal, da se je treba opirati na zahteva kmetov, po njegovem mnenju so pa zahteve delavcev pretirane, štrajke je označil kakor samomor. Govornik je proti temu, da se nekatere točke v adresnem načrtu preveč povdarja. ki po njegovih mislih ne zadovoljuje. — Seja je bila okolu poludne zaključena. Razprava se nadaljuje jutri popoludne. Državni svet. PETROGRAI) 16. V adresnem načrtu državnega sveta, sestavljenim od treh členov državnega sveta, se prosi, kakor poroča „ Novoj e vrenija". za amnestijo vseh, ki so za časa gibanja za svobodo prekoračili meje zakona, ki niso zakrivili napad na tujo lastnino oziroma življenje. 0 adresnem načrtu bo državni svet razpravljal v javni seji. O vprašanju glede amnestije se vrše posvetovanja v j>ravosodnem ministerstvu. Trgotrina. Borzna poročilu dne lfi. maja. Tižaška borza. Nai ol^oni K 19.12—19.15, angležke lire K—.— do —.—. London kratek termin K 240 —240.70. Francija K 95.47'/,—95.60, Iialija K 95.55--95.65. italijanski bankovr-i K —.— —.—, Nemčija K 117.20--117 4 , nemški bankovci K —.—■— — avstrijska ennotna renta K 99.55—99>5, ogrska kronska renta K 95.5s—95.8 % italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 688.— — 690.—. državne železnice K 679--681 — — Lombardi K 133— 135— Lloydove akcije K 770 — 780 — Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302. 310.—. Bo-denkredit 1S89 K 302.— 310.—. Turške K 150 50 do 1 2 50 Srbske —do —.— Dunajska borza ob 2. pop. včerai dsnet-^ Državni dolg v papirju 1C0.60 10". 60 „ n n sreoru lOU.OO 100.60 Avstrijska renia v zlatu 117 S5 117 95 „ v kronah 09.9D 99.90 Avatr. investicijska renta ^ ,ku/0 , tjH.05 Ogrska renta v zlatu -4"0 114.15 114.15 . „ kronah 4° 9 95.75 95.75 . 3V, 8(i.t0 86.45 Akcije nacijonalne banke 1HS2.-- 16S4 — Kreditne akcije 086.25 690.75 London, 10 Lstr. i'4u 50 24U.50 100 državnih mart 117.:i0 117.32 20 mark •23.47 23.47'. 20 frankor 19.141/, 1914 1«jO ital. lir «5.55 95 55 Cesarski cekini 11.32 11.32 doČe dobave. Stalno, do 5 stotink višje. — Prodaja: 3000 vreč. London. Sladkor iz repe surov 8 Sb. Mlačno. Pariz Rž za tekoči mesec 15.—, za junij 15.25. za julij-avgust 15 50, za sept.-dec. 15.50 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 23.70, za junij 23.70, za julij-avgust 23.15. za sept.-dec. 22.05 (mirno). — Moka za tekoči mesec 30.25, za junij 30.50, za julij-avgust 30.01', september-dec. 2920 (mirno). — Repično olje za tekoči mesec 59.25, za junij 59.50, za y julij-avgust «i0.25, za sept.-dec. 6t*25 (mirno). - uiauEUt nuiuv tru u^vf —• • ^ 4 ■ . - bel za tekoči mesec 24 */,. za junij "4.a/8, za julij avgust 24 t/b, za oktober januvar 25-7/^, mirno), rafiniran 56.--F 6 50 — "reme: dež Loterijske številke izžrebane dne 16. maja 1906. Lvov 88 62 39 77 50. Tujci v hoteto „BALKAN". N? novo so došli dne 15. maja: Ivan Drufovka, trsr.. GORICA ; Jo«p Stem-berger, trg, ZOBIČE; Fani Drašček. zas., REKA; Miliael Dutr.holoff. agent. SOFIJA ; Fran Oton Lewv, t°hu., PRAGA ; Moric pl. Maillard. tehn.. PRAGA ; Vacila Hmek. tehD.. PRAGA; Lino Jelič, trgov, potov., ZADER ; Ivan Demel. trgov, potov. DUNAJ ; Anton L'umnnn 9 soprogo, trg. potov.. VARAZD. TOPLICE ; Mojzes Ban m s sopropo. TRST; Ivan Petkovič-Kovačič s soprogo. VELIKE LUKE; Dr. Dobroslav Krejči, secreliir. PRAGA; Dr. Karol Englis koncepist, PRAGA; Bido Setinskv, tehnik, PRAGA; Simon Celovič. trg., TREBINJE; Jovo Dnčič, trg., TREBINJE; Marija Mflller. zasebnica. KAIRO (Egipt); Margarita Nehnbauer, zasebnica, CAIRO (Egipt). MALI OGLASI. T Veliko zemljišče Kolonji, v najzdravejem solnčnatem kraju je n» prodaj (na male in velike parcele). — Slovenci! kmetje, mali posestniki, trgovci, uradniki, zasebniki, ki imate na razpolago kaj denarja, in si hočete nabaviti svojo lastno iiišo, ne zamudite te važae izredne prilike. Zemljišče primerno za gradn jo velikih in malih hiš. dvorcev (vil) hišic z vrtom, kmetskih hiš itd. Ne daleč od zemljišča je kanieuo-lom, tako da se dobi materijal z* zgradbo po nizki ceni. Vode je dovolj in sicer zdrave," hladne vode v vodnjakih. V kratkem bo napeljan tndi plin. Zgradila se bo nova široka cesta in sklenjeno je. da bo tramvaj vozil blizo do zemljišča. Potem bodo lastniki zemljišča imeli vse ugodnosti. >*a željo se gradi dvorec, hišice poljudne visokosti, tudi proti plačilu na obroke. — Natančna pojasnila daje pismeno ali ustn.eno INSERATNI URAD EDINOSTI (Trst, ulica Giorgio Galatti št. 18 od 9.-12. dop. in 2.-7. pop.) Narodni dom. TlmhiirOČllO inatrumente za popolni tam 1 alllUUI a o IV o bu aski zbor se vkupi. Ye< pove „Inseratni urad Edinosti". ec «00 Mali oglasi računajo He po 3 stot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. •--- Plača se takoj. 1 Kdor izven Trsta pismeno naroČi kak ..»ALI OGLAS", naj pošlje denar v naprej, ker drugače ne bo njegov oglas objavljen, če ni oseba poznana Upravi lista. Tarifa je natisnjena na čelu ..MALIH OGLASOV" in vsakdo lahko preračuni, koliko mu je plačati s tem. da prešteje besede. Oglase treba nasloviti na „INSERATNI ODDELEK" „Edinosti". Na vprašanja potom pisem bo dajal „IKSERATNI ODDELEK". Informacije edino le, če bo pismu priložena znamka za odgovor I O PO in se kovaško-mf hanikar ki vajenci ter en dober oUtsjU delavec. Zglasiti se je pri Josipu Stor, ulica del Bo*chetto št. 1 559 1Q H mot'an mladenič iz dobie rodbine želi sto-hTlidU piti takoj v trgovino z mešanim blagom kje v tkolici Trsta. Več pove „Inseratui urad Edinosti'. 573 UoriP Ql/rHlo (ul'Ci Raflineria 5t.3).Tovurna nCilK Oltruid. sladčič, konfetur in kauditov. Zmerne cene. Posiljatve na deželo. 361 Uniol Dn!!/on vsprejme v svojo kuhinjo 1 nuicl Ddlndll «h 2 gospici iz dobre dru-žine v poduk v kuhanju. «">69 Rncnnrlif^na z večletno piaarako pr»kso, ve-UU9|lU Ul uIlCl slovenskega i o nemškega jezika išče službe. = Naslov pove ,.Inseratui urad ..Edinost". 494 Rtin^nP krasen, na uajlepšem in najzdravejem UVUlcU griču pri Tr^tu, proti jugu, ol»krožen lepim vrtcem, je na prodaj. Za informacije je vprašati v „Inseratuem uradu Edinosti'1. <>60 Pn-fnualoP slovenskega, laškega in nem- I UlUvCllCt» šbega jezika, dobro poznajoč Prt morsko. Kranjsko. Štajersko, Hrvatsko in Dalmacijo išče dobri stoječo tvrdko z jedilnim, kolonijalnim in raznim blagom za eori omenjene dežele. Ponudbe na ! ,.Inseratni urad Edinosti*' do 31. maja. 577 . Odda sa v najem ! ležeča ob glavni cesti v veliki vasi oddaljeni 2. in pol uri od Trsta, prip'avna za vsako obrt in več zemljišča pod jako ugodnimi pogoji. Več se po.v.ve pri ..Inse-ratnem uradu Edi"OSti". Uolil/i nlvc l>rire,Ii v nP Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase in v obče kakoršno koli vrsto oglasov sprejema i „Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti št. iS rrr*r' (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad je ! odprt od 9. zjutraj dn 12. in od 3. do S. pop. Po noći se sprejema v „Tiskarni Edinost"' PnhlČtvfl svetl° ali ter,ino» se prodaja; po-. USIIbLVU polne sobe in p< samezni komafli. Izbera stolic. Uenp, da se ni bati tekmovanja. Ulica Torrente 34. A. G u 1 1 i c h. 451 Qll'7hn jnpp mladenič za pisarno oziroma O'uZUU lot»tJ mngaziuerja, IS let »tar, govori nemško, talijansko in hrvatsko. Naslov .Edinostr l/m^nr^HnSki 0bveze iz c'hie -ume Prve VSSluljraUiljftj vrste, neprekosljive pri cepljenju trt so na prodaj v zalogi koles (bicikljev) R ccardo S a n z i n, ulica Cassa di Risparmio6 (541 Pianict star' zmož°D^ ae ponuja društvom . SdlllbL i„ zasebnikom za koncerte ter poučuje v igranju na glasovir proti zmernim cenam. Za na-s'ov ]e prašati pri „Inseratnem uradu Edinosti" (700 Črešnje (Haslame) sveže 111 lepe razpošiljam vsaki dan v poštnih košaricah od kg po K 2-20, s povzetjem, najdalje priporočam vsako drugo I sadje po najniži dnevni ceni. Izvozna tvrdka za sadje Osman Dželilović Mostar. G i o v. P 1 i 8 k a. Corso št. 13, izvrši vsa-koršnjo popravo kakoršne si bodi ure. Cene nizke. Prodaja vsakovrstne ure. (262) Urar Hansi" V V P oti poroštvu more sleherni vdobit Učilu« ■ ■ vsako svoto denarja pod jako ugod-jemi pogoji. (Odplačila naravnost malenkostna). Posojila se preskrbe v najkrajšem času. — Obrniti se in ustmeno aii pismeno na Josipa Z i d a r i č, Trst ulica Rossetti št. 45. 450 Potovanje cesarjevo v Budimpešto. DUNAJ 16. „Korrcsp. Wilhelm" poroča: Cesar se dne t. 111. popoludne s posebnim dvornim vlakom družbe državne železnice poda v Budimpešto, kjer otvori dne 22. t. m. ogrski državni zbor. Vladar odide iz Budim-I ste dne 2A. maja ter se poda direktno v Notorišče v Bruck, kjer bo dne 25. in 20. t. m. inspiciral čete. I>ne 26. t. m. predpo-ludne pride vladar zopet na Dunaj. Na posebno povabilo cesarjevo bo inspiciranju prisostvoval tudi pruski načelnik generalnega štaba pl. Moltke. ki pride v spremstvu svojega generalnega adjutanta. stotnika generalnega štaba Domesa. semkaj dne 23. maja, in nemški vojaški ataše pl. Bulow. Vihar v Severnem morju. HAMBURG 10. Tri hamburške jadrenice -Iugovar", rEmilia~ in „Sopliie "NVliistlei* so se v silnem viharju, ki je v zadnjih dneh azsajal v Severnem morju potopile. \ sa po-adka, 73 mož, je utonila. Parižka in londonska borza. Pariz: (Sklep.> — Francozka renta D9..22 itali anska renta 105.50, španski exterieur 97,1'». akcije otomanske banke 660 M enjice na London 251 i>0. Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice —.— Lombarde 14o.— unificirana turška rema 95.40 avstrijska zlata renta i>9 35, ogrska 4° 0 zlata renta 9..40, LSnderbank —.—, turške srečke 144.25, parižka banka 15 96, ilaliianske meridijonalne akcije 810.—, akcije liio Tinto ~16.73 Stalna London: (Sklep) Konsolidiran dolg S9.l,/i„. srebro 30."/., Lombardi 5.1/,, španska renta 96. italijanska renta 105.— tržni diskont o3/B, menjice na Dunaju - -.— Stalna. Tržna poročila 16. maja. BudimpeSta. Pšenica za maj K 15 74 do K 15-76, rž za m*j ^ —•— do--, oves za maj od n- 17 70 do 17 SO koruza za maj K 13 — do K 13 02. Pšenira: ponudbe srednje, oovpraftev««nie omejeno tendenca mrtva rrodain: lU.UOO met. stot., zh 5 d j 10 stotink nižje. — Druga žita slabeje. — Vreme : dež. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average m maj o7 1/4, «• m-piembei 37 *,4, za december 38. V«, za marec 39.—. Stalno. — Kava Rio navadna loco rH—40, navadna reelna 41 - 42, navadna dobra 43—44. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za maj 16.05, za iunij 16.15, za julij ln 30, za avgust 16.50. za september 16 60, za oktober 16.90. — Star mirno, nov mlačno. Vreme: oblačno. Havre. (Sklep.) Kava Santos good average za tekoči mesec 46.25. za sept. 47.—. Mirno. N e w - Y o r k. (Otvorjenje). Kava Rio za bo- Q!ni/pnri l čistite si Vaše obuvala, bodisi črne OlUVCilUl ■ ali barvane, in sicer tudi najfinejše edino le z dobro z^sniin vošči!om „Britanla", ki st-ne po 25 krajcarjev škatlja in se vdobi v trgovini z obuvalom MODLING, Corso št. 27. Alojzija Mermol naded. Le ban BTlirullIllllUCl _ Trst — (ul. Barreravecchia št. IS) Prodaja barv, dtog, žvepla, modre galice, nenadkiiljiv prah proti mrčesom. 502 Osebni kredit za uradnike častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni in posojilni konsorciji društva uradnikov dajajo pod ugodnimi pogoji tudi proti dolgotrajnim povračilom posojila na osebni Scre-dit. Agense so uključeni. Naslove konsor-cijev daje brezplačno Centralno vodstvo društva uradnikov, Dunaj Wippllnger-strasse 25. Porpolo °l)^'ruega zemljišča, nahajajočega se ■ di l»ClC na enem najzdravejih gričev pri Trstu so na prodaj. Zemljišče je prip-avno za zidanje dvorcev in hiš. Informacije daja ,Inseratni urad Edinosti". 661 Slflfitltalni/ časnikarskega papirja se takoj nvmuiiuv proda. Naslov pri „Edinosti" nril7inQ 8estoječa iz moža, žene in otroka, išče Ufcilad za poletje meblirano sobo v Miljah ali pri sv. Roku, in sicer s kuhinjo ali prosto vporabo kuhinje, ako možno zmalim vrtom, bodisi tudi pri kmečki družini. Ustmene ponudbe ali pismene pod „Kopeli" ..Inseratni ura 1 Edinost". - i O I I O < • O 11 OliOiiOltOliC » o I i O 11 o > o --- mw Tovarna pob»štva jMsmz? £cvi pnzi ulica Tesa Štv. 52. J\ (lastna hiša). ZALOGA: Pinzzn ROSFIRIO (šolsko poslopje). Cen«, d* •• nt bati nobene konkurenoe. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po sssxx»coo«s> posebnih načrtih, orccccccccc; Otiatrov&a oealk brazplafino In fraako ipnOiiOiiOtiOuOiiOiO iiOHOtiOl -—^ r Cisto na novo Manifakturna tpgouina se odpre na Opčinab v v ponedeljek dne 14. maja ^ Blago se bo prodajalo po najnižjih cenah Potem bom sprejemal naročene obleke za moške. Priporočam se slavnemu slovenskemu občinstvu za mnogobrojen obisk. S spoštovanjem udani Pavel Zorko. Stran IV. 5 EDINOST« štev. 135. V četrtek, dne 17. maja 1:0 Ci^bni kredit! j^ffflflflfls^ssssi^®®®®®®®2®®^ ANTON S KER1 S porokom in brez poroka častnikom, svečenikom. dvornim, državnim in privatnim uradnikom. učiteljem, trgovcem, obrtnikom trgovskim uslužbencem, gospem. ki imajo pravico do pokojnine in zasebnikom vsake vrste na ljx — 25 let proti mesečnim */* Vs in celoletnim odplačilom, kjer se ob enem odplačuje glavnica in obresti. Posebnost: Osebri kredit v smislu parižko-dunajske enkete (kapitalizacija plače). ! 4% ! 4»/o! 4°/o! Realni kredit! od 300 kruli naprej na I., II. in III. zastavo za posestnike polja, obresti, liiš na deželi, dvorcev, tovarn, kopališč, mlinov, mineralnih in družili studencev, kamenolomov in vsake vrste zemljišč od 3/4 dela cenilne vrednosti. Stavbeni kredit! Na gradnje vsake vrste v 2—3 obrokih, kakor napreduje gradnja. Konverzije bančnih in privatnih dolgov. Menice in reeskompti in menjava akcep- tov za trgovce! Mi izdelujemo in financiramo načrte novoustanovljenih podjetij. Prevzemamo tehniška in geologiška presojevanja po zapriseženih strokovnjakih. Bavimo se s premenitvami obstoječih podjetij v delniške družbe. Zelo reelno ! Hitro! Diskretno po prvorazrednih tuzemskih in trancozko-angležkih zavodih. Reference prve vrste! Zahtevajte prospekt! — Priloži naj se znamka za odgovor ! MELLER L. EGYED Budimpešta V. Kohanv-Utcza 19,B = albert brosch Trst ul. Sv. Antona 9. Trst. Kožuhovinar in izdelovalec kap odlikovan na razstavi v Trstu leta 18S2. Velita zaloga Muhom i;i Kap za vojate in civiliste Izvršuje poprave hitro in za nizke cene ; sprejema v shrambo zimske kožuliovine ter jamči za škodo provzročeno po moljih in po požaru. Velika zaloga apnekega karbida prve vrste DO K 26 ZJ4 100 *iRte teže' Prosto vozarine F za Istro In Goriško pri Faolo Patrizi TRS t — ulica S. Lazzaro St. 9 — TRST & e s Svoji k svojim! M. Jk I TE Svoji k svojim! 0 iS\ Šk 01 © Velika zaloga z manifakturrvm blagom ulica Nuova št. 36, vogal ul. S Lazzaro. s podružnico ul. S. Lazzaro št. 5 fffi si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in svoje cenjene odjemalce, da je jako pomnožila svojo za /ffi logo kakor tudi povečala prostore s tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam cenj. odjemalcev. IS7 V obeh prodajalnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernsjše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za mošk" ----— nvrotni'"' "o1;lr"r,uL"; ■js izbor platnenega in bombažnega blaga ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej raznovrstni okraski za šivilje in kitni čarke. Vel.l.mski izbor snovij za narodne in cesarske zastave — in narodnih trakov za cruStvene znake. ^TJI »Sprejema naročbe za moške obleke po meri, katere izvrši najtočneje in najnatanč:ieje po cenah, da st; ne boji konkurence. ^^ Kupljeno bla^o, katero slučajno ni ugajalo, se zamenja ali pa se vrne denar brez uikakih ^ zadržkov. Poskušati in se prepričati! ^ POPOLNE TOVARNIŠKE NAPRAVE za kakoršno koli industrijo Zaloga sesaljk (pompe) in vsakovrstnih tehničnih predmetov kakor Trinelle za stroje in kotle, Klingerit, Pecolit, Asbest, Flocken, Graphit, trazmisijonalna jermena itd. Tehnični urad Giuseppe Mo**taibetti Ulica Sanita 10. Cene zmerne Telefon 1396 Cene zmerne Najfinejše 'M namizno in jedilno olje se vdobi pri = narodni zalogi olja = Najboljša reklama za trgovce i obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh, i so „MALI OGLASI'* v „Edinosti" Trg Bar. iera Ster. 3. ivan Miiionig, lastnik xxxxxxxxxxxxxxxx 5 kron in več zaslužKa na dan, Iščejo se oeebe obeh spolov, ki bi p leti e nt naših stro;;u prirost hitro delo vmc leto doma — Ni treba znati trces v^enost škodi nič in blago prodamo mi. ......—-n — iu ———■mm— — Družba pletilnih strojev za domače delavce — Thomas H. Whittick <& Co. PRAOA, Pet rake namesti 7-156 — TRST. ulica Campanlle 13.15 Kleparska delavnica ARTURO PISCUR TRST— ulica deli' Istituto št. 5 izvršuje vsakovrstno delo po nizkih cenah. 3(iihinjska oprema 1 Mtra, emaila, in litega želega; vrči za mleko. Stavbena dela, kakor žlebi in cevi. F.FertOt urar TRST - ul. Poste nuove Št. g priporoča velik' izbor ur: Ornega, i* Schsffhause, Longines, Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske w7 ure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. ELENA BALLIS Procuratore generale F. BALLIS TRST, ulica Barriera vecchia 27 VELiIKA ZALtOGA železnin za vrata in okna9 železnin za pohištvo, kuhinjskega orodja priprav za žvepljanje in drugih kmetijskih predmetov g^* po nizkih oenah Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spe£;:ijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefono it. 847. - Via della Stazlone štv. 7. - Telefono it. 847 Filijaike v PULI, GORICI, REKI in CRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. = (Pošiljanje predmetov, ti se jemljejo na potovanje in prevažanje blaga na vse Druge.) = Sprejema se tudi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za ta pripravljena suha skladišča. Edini tržaški zavod za = „VACUM-CLEANER". ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PREPROH t— Točna postrežba in nizke cene. fg® GLAS. V bogate j zalogi pohištva Em. Ehrenfreund (prej Jesi) ulica Mm 24 (pritličje) daj a novo in raoljezio pohištvo po konkurenčnih cenah v najem. ZZ 'flUelflLKfl BANKE „0NI0N" u TR5T0'"J" se bavi z vsemi bančnimi in menjičnimi operacijami prejema vplačila na tekoči račun, plačevaje 23/,% obresti na leto ali pa proti blagajniškim potrdilom na ime v Napoleonih: po 3»/.°/o 3 V/. T kronah: proti 4 dnevni odpovedi » 30 i» »i na šest mesecev stalno po 3°/0 proti HO dnevni oipovedi 3 V/o na šest mesecev stalno „ 33/»°/„ na eno leto stalno ; na bančni žiro plačevaje brez nikake omejitve zneska fl»/47. letnih obreBtij, izvzemši slučaje posebnega dogovora priznavajoč vsa vplačila % dnem zvrfttviega se vplačila. Is vrtnje za svoje korentiste inkaso računov na tukajšnjem trgu menjic za Trst, Dunaj, Budapest in za druga glavna mest* monarhije, jim izdaja nakaznice na ta tržišča ter jih ovlaščuje, da domicilirajo efekte pri njeni blagajni, vse prosto katerih-koli troškov. Izdaja in kupuje po dnevnem kurzu, prosto vsakoršnih troškov, menjične vrednote italijanske banke (Banca d* Italla), neapeljske banke (Banca di Napoli) in na sicilijansko banko (Bane* di Sicilia). . _ Prevzema pod najzmernejšimi pogoji nakup in prodajo javnih kreditnin listin drfavas rente, delnice, obveznice, srečke, naj se iste kvotirajo na tržaški borzi ali na kaki drugi tu- ali inozemski borzi, deviz in vrednost. Odpira tekoče račune z domačimi in zunanjimi efekti, kakor tudi proti zastav-Ijenju karatov ladij ali proti drugačemu jamstvu po dogovoru. _ Odpira kredite proti listinam o nakrcanju za tržišča v Londonu, Parizu, Hnra-burgu, Berolinu itd. po posebnih pogojih. . , _ . Zadaja in prejema menjice in nakaznice na katero-koli evropsko ali tzven- evropsko tržišče ter prevzema izplačila tudi potom brzojava. Izdaja nadalje kreditna pisma na ime, na katero-li tuzemsko ali inozemsko tržiSče. 0 Depozitu i oddelek. Prejema in hrani depozite, sestoječe iz vrednostnih papirjev, kakor tudi iz kovinskih vrednostij kakoršne-koli vrste. Prevzema točno upravljanje zaupanih jej depozitov, posebno pa iztirjevanje dotičnih odrezkov verificiranje dvignjenih srečk in izplačevanje raznovrstnih dvignjenih srečk, vse to pod najzmernejšimi pogoji, Filijalka Banke Union — oddelek aa blago — preskrbljuje, nakup in prodajo komisiji, dovoljuje predujme na blago, jpolice o nakrcanju, warrante itd. in jamci za plačilo carine. I JU ! raohanik. zapriseženi zvedenec. Trsi - Carlo Goldonijev trg n - Trst Zastopnik tovarne koles in motoMes „Pa;'f Njtpeljava in zaloga električnih zvončkov, i m'- in prodaju gramofonov, zonofonov in fonografov /. i! >l' priprav za točiti pivo. Lastna mehanična rle'uv.u popravljanje šivalnih strojev, koles, motokok1-* i' i Velika zaloga pripadkov po tovarniških conah. ^^ TELEFON štev. 1734. KOLESA (BICIKL!I) eicvdanD, Wesijfiel&, Columbia, svetovnoznane znamke SEST modeli 1905 Kolesa Courier najnoveji sistem 13 kg, najfineja oprava PaeamatiK pr?e vrste. Jamči se za (Ive leti. Mode i h06. Cene zmerne. FRANCESCO BEDNRR Trat, ulloa Ponterosso št. 4. Toraa uetroffrajsRiti Milo? „IM i n e b* v a" Specijaliteta najokusnejših sladi-ir ki, poleg tega, da so neprekosljivi glede svojih redil nih snovi, ne provzročajo najmanjega kvara /o&em Zahtevajte vedno le Karamele tovarne petrograjsklh kanditov Minerva Naročila se spremaj o v ulici della Zonta 9, telefon 601. DARILA ZA BIRMO ^ Orar Giacomo Pagnacco Trst, ulica Barriera vecchia št. 11 ■ (poleg slaščičarne GATTI) ima na razpolago zalogo zlatih in srebrnih ur kakor tudi zlatih in srebrnih verižic jsgT- po tovarniških cenah. Sprejemajo se tudi vsakovrstne poprave. _ Dveletno jamstvo. - Ces. in kr. priv. Avstrijski kr^itni zavoD za trgovino in obrt Popolnoma vplačana glavnica : 100 milijona ; K Reserve 42 milijonov K tržaškaTilijalka se bavi z vsemi bančnimi operacijami, z račmi ni bančen žiro in s tekočimi raču HRRNILNE ULOŽNE KNJIŽICE s 3i-i°io obrestmi in rentni davek na breme zav »< Pohrana in uprava vrednot. Zavarovanje vrednostnih papirjev proti izgubam na žrebanju. Kupo-prodaja vrednot, diviz in denarja V prostorih zavoda se izplačujej-* n pogled JVIen]iene vrednote italijanske bimke (Banca d' Italia) in sicilijanske banke (Baneo di Sicilia) Kdor i5če službo ali kakoršno-koli zaposlenje; kdor iSče uradnike ali službeno .»..oje • kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorce* : kdor ima za prodati hiše, polja, dvorec ; kaor želi posojila4 vknjižbe itd., prodati aH kupit« , premičnine aii sploh rabljene predmete itd. ifl-I Laj se posluži MALIH OGLASOV v „K d i n u s 11-, ki ho najeeneji, največ čitan« in najbolj pripravni v dosego namena. „SLAVLJA" sprejema zavarovanja člo-Telkega življenja po najraznovratnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti j« ugodno zavarovanje na doživetje ■ smrt z zmanjfiujočimi se vplačili. Vaak član ima po preteku petih let ooocccs pravico do dividende, cosccc 3 „Slavij a" L Tzajemna zaTaro?alna tanka t Pragi. — Rezerni foni 31.865.38580 L izulaćane mmrn: 82,737.159 57 K. Po velikosti druga T*ajeznnm «