Stev. 303.
Trst, v sredo 30. oktobra 1912
Tečaj XXXVII.
IZHAJA VSAK DAN
Itd! ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. FesamiČne 5tev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakamah v Trstu in okolici, Gorici, Kranjn, Št. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-iftini, Dornbergn itd. Zastarele 5ter. po 5 nvč. (10 stot.) ••LASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. min. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 90 st. »7i7». Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ■adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, naj-oaanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek oprave JRdinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost*4 za Primorsko.
, V edinosti je moč /"
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24. k, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■»ročnin* nedeljsko lzdanj* „EDIJTOSTI 1 atan«: i«
oelo loto Kron 5-2Q, it pol lota Kron 2 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi so ao vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li^ta.
UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galattl 20 (Narodni don). Izdajatelj in odgovorni nrednikŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinont", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, nlicm
Giorgio Galatti štev. 20. Po5tno-hranllnl?nl račun 5tev. 841-652. TELEFON It. 11-57.
Vedno blize Carigrada!
Turki se na cel! Hrti umikalo!
Tetovo (Kalkandele) brez turške posadke. Boj na Ovčjem polju. — Kliseli zavzeto. — Navdušeni sprejemi po prebivalstvu.
BELGRAD 28. (Srbski tiskovni urad „Edinosti".) Častniška patrulja, ki je poizvedovala v smeri proti Tetovemu, je dognala, da v Tetovem ni več turške posadke, ker se je uraeknila proti Bitolju. Po vsej poti do Tetovega so Srbi naletavali na turške askerje, ki so se večinoma prostovoljno vdajali, odmetavali puške in se potem vračali domov. Arnavtske vasi do Tetovega so izve-sile bele zastave in so se vdale srbski vojski.
Deli naše vojske so prodrli, preganjajoč sovražnika, do Ovčjega pol|a, kjer so se spopadli s sovražnikom in ga pobili.
Nato je srbska vojska zavzela Kiliseli. Pri Sv. Nikoli, na polovici pota do Štlplja, je prebivalstvo navdušeno sprejelo srbsko vojaštvo.
Turški poraz na Ovčjem polju. — Štiplje srbsko. — Neverjetno hitro prodiranje srbske vojske.
BELGRAD 28. ob 6. zveč. (Srbski tiskovni urad „Ed nosti". — Za včerajšnji list prepozno) Sedaj so prispele vesti, da so Turki premagani na Ovčjem polju in da beže dalje.
Z bojnega polja prihajajo zelo kratke vesti, ker vojska prodira tako hitro dalje, da je poveljništvom komaj mogoče javljati najvažnejše. Neverjetna hitrost in neumor-nost srbsse vojske osuplja vsakogar in naravnost uničuje Turke.
Čuje se, da je palo tudi že Štiplje. Uradno javljajo, da so predstraže že zavzele mesto. Turki beže od Štiplja proti Velesu, toda naši so pred njimi. Vesti, da je zavzet tudi že Veles, so dosedaj še nepotrjene.
Mitrovica — KačaniŠki Klanec — Feri-
zovič.
BELGRAD 28. (Srbski tiskovni urad „Edinosti44. — Za včerajšnjo Številko prepozno.) Odlelek srbske vojske le suoči zavzel Mitrovico, ne da bi se bili Turki upirali. Zavzet je tudi KačaniŠki Klanec. V Ferizoviću so Srbi zaplenili 15 brzostrelnih topov, 4000 pušek in veliko množino municije. Obenem s Ferizovičem le ponudilo vdajo nad 100 vasi. Pri Ferizoviću so Srbi imeli 25 mrtvih in 5 ranjenih. Arnavtov je padlo 1000.
Ko so srbske čete prekoračile Kača~ niški Klanec, so nadaljevale svoj pohod proti Skoplju. Med Koianaml in Štlpljem je pot prosta, a pokrita s plenom, ki so ga zapustili Turki na svojem begu. Turki so v tem kraju nečloveško ravnali z našimi ranjenci In jim porezavall nosove. Svoje ranjence so pustili na bojišču, tako da so vse bolnice polne turških ranjencev.
Strahovitost kumanovskega poraza. — Velikanski srbski plen.
BELGRAD 28. (Srbski tiskovni urad
PODLISTEK
Osvit.
„Edinosti".) Šele prihod naše vojske v Skoplje je pokazal, kako strahovit je bil poraz Turkov pri Kumanovem. Turki so se □a begu poubijali sami med seboj, samo da dobe prostora na vozovih.
V Skoplju se je našlo še 18 havbic s polnimi municljskimi zalogami. V dolini reke Grdiške so našli Srbi dva topa in pet mu-nicijskih voz. Po celi poti so Srbi nahajali ogromno množino municije in šotorov. Na cesti so dobili cel tren za železne mostove. Skupno šlevilo vseh zaplenjenih topov je 98, potemtakem torej vsa turška artiljerija, kolikor je je bilo v tem kraju.
Proslava kralja-osvoboditelja. — Turki z veseljem pozdravljajo novega vladarja.
BELGRAD 28 (Srbski tiskovni urad „Edinosti".) Iz Giljan poročajo, da se je vrš'la včeraj v glljanski cerkvi slovesna zahvalna služba božja za srečo kralja-osvo-boditelja. Predstavitelji giljanskega prebivalstva so se poklonili srbskemu poveljniku, med njimi tudi Mustafa paša.
Turki so izrekali zahvalo poveljniku, obetali lojalnost in so brzojavno pozdravili novega vladarja, kralja Petra.
Izvrstnost srbskega oro2ja. — Požrtvovalnost in hrabrost srbske vojske pri Kumanovem. — Junaštvo prestolonaslednika Aleksandra.
BELGRAD 28. (Srbski tiskovni urad „Edinosti".) Vojni dopisniki inozemskih listov poročajo, da se more srbska artiljerija prištevati najboljšim v vsej Evropi, toda tudi vse druge vrste orožja so bile pri Kumanovem izredno hitre in junaške.
Poveljniki so sami pograbili za puške ter se borili v prvih vrstah. Ko so popadali poveljniki, so se čete borile dalje brez poveljnikov. Vojaki so sami prosili Častnike, naj se čuvajo in ne izpostavljajo preveč sovražnikovim strelom, ter so jih vlekli nazaj.
Ko je bilo treba premestiti topove v nove pozicije, topničarji niso zahtevali pomoči od pešcev, temveč so častniki sami vzemali težo na svoje rame in prenašali topove.
Prestolonaslednik le sam bil povsod prvi in (e s svojo neustrašenostju in hrabrostjo bil vse} vojski v zgled. Pohajal je med najhujšim bejem v prve vrste pred-straž in je vstopil v Kumanovo na konju skozi pravcato točo krogelj. Ranjenci so se dvigali pokoncu in so navdušeno pozdravljali prestolonaslednika.
Nemški častniki pri turški artiljeriji v bitki pri Kumanovem.
BELGRAD 28. (Srbski tiskovni urad „Edinosti".) Turški ujetniki pripovedujejo, da je turška vojska nehomogena, da se nahaja v njej mnogo neizvežbanih, manjvrednih čet.
Naši ranjenci izjavljalo, da so slišali v bitki pri kumanovem pri turški artiljeriji nemška povelja. (Iz tega se da z vso gotovostjo sklepati, da so tudi tu delovali nem-čki InŠtrukcijski častniki, katerim gre gotovo
Slike iz tridesetih let.
Spisal K&aver Šandor GJalskl. — Prevel A. E.
In še zvečer, ko je pisal domov pismo, da je ozdravel in da prosi, na} prihodnje dni pošljejo ponj voz — je začutil neko bol, ko ]e pomislil, da bo moral zapustiti Madleno v Zagrebu in brez nje živeti nekaj časa. Madlena je pobiedela kakor sneg, ko ]ej je povedal par dni pozneje, da pride jutri kočija, ki ga odpelje v Lučevac. Potožila pa ni niti z eno besedo. Kakor jej je bilo težko, da so prešli krasni dnevi in ure nedolžnih sestankov — je vendar umevala, da mora on k staršem, vedela pa Je tudi, da se je tudi njemu težko ločiti od nje. Zakaj bi mu povečevala te boli ? Vendar pa ni lahko pretrpela slovesa in to tem manj, ker nista imela priložnosti, da bi si sama rekla „z bogom".
Kočija ni prišla prazna, temveč ste prišli ž nlo mati in Hana. Daslravno je vladala huda poletna vročina, vendar se gospa Kotromanlčeva ni hotela odreči užitku, da čim prele vidi svojega Ivana. Hana je tudi komaj pričakovala, da objame brata. Ko pa ste bili v Zagrebu, niste šil niti za korak od Ivana. Ko bi ne bila doktorica v čast Kotromaničevim priredila majhne domače zabave v svoji vinogradski vili v TuŠkancu, bi Madlena niti ne bila
imela prilike, da zadnje čase prebije v njegovi družbi.
XI.
Pri doktorici so bili Kotromanfdevi, Kargačevfć, Jarica Cerovlć, Madlena in hofratovka Cerovićevka. Doktor je Še pripeljal s seboj starega Vilkovlca, ki je bil v mestu zaradi konference. Zvečer je prišel nepričakovano tudi Ludo Martič, ki je zjutraj prišel v Zagreb za bratom baronom Franjom, katerega pa ni več našel tu, ker je odšel k Budročevim v Posavje.
—	A kaj je novega v Zagorju — je vprašal magnificus Vilko vic Lucija.
—	Ne prihajam iz Slavkovca. Že od pomladi bivamo v Graduševcu.
—	Saj je tudi tamkaj lepo. Vedno sem zamerjal pejnemu baronu, ker ni nikdar hotel prebivati tamkaj. In kako krasen starinski dvorec je to!
—	Mi pa nameravamo biti več časa tamkaj. Končno je bliže Zagrebu. Sedaj urejujemo drevorede in angleški park.
—	In ti si mojster v tem ! Videl sem, kaj vse si napravil v Slanivodi pri grofu Muklci. Res krasno. Tudi moj vnuk Julij v Kamenovcu hoče vse izsekati in premeniti v park. Hm, dobro Je, ali meni vendar bolj ugaja trata, stare, lepe, jablane in hruške okoli dvore , kakor pa tiste vaše jablane, kostanji, špalirji in — potiči, da zaideŠ na na prostoru, širokem kakor dlan.
—	Vsekakor je lepši angleški park kakor nenaravno obrezane francoske komedije z drevjem 1 — je odgovoril Ludo, pu-
vse priznanje na tako krasnih uspehih njih samih in n)ihovih učencev, kakršne so dosegli pri Kumanovem — Srbi. — Ured.)
Na srbski strani se je v bitki pri Kumanovem borila čista srbska vojska prve armade.
Srbska organizacija v zasedenih krajih.
BELGRAD 29. (Srbski tiskovni urad „Edinosti"). Iz Prištine Javljajo, da se živahno dela za uvedenje administrativne uprave v osvojenem teritoriju. Uredili so prištinski okrog, ki sestoji iz prištinskega, vučitrnskega, miiroviškega, giljanskega, fe-rizovlškega in labskega „sreza". Osnovali so občine. Občinska razsodišča že poslujejo in vse naredbe se izvršuje|o v duhu proglasa poveljnika, ki konča z besedami: Mi nosimo v eni roki pravico, resnico, pošten|e in čast, v drugi pa smodnik in svinec. Kdor nam pride nasproti kot brat, ga bomo objeli kot brata. Prišlo je, da mora razpasti turška carjevina in da mi živimo v miru in ljubezni ped vlado vzvišenega gospodarja kralja Petra.
Arnavti so pozvani, da se vrnejo domu do izvestnega roka, po izteku katerega se jih bo smatralo za sovražnike. Zapovedano je tudi, da se Jim olajša položaj in naselitev in ravnotako je poskrbljeno za zapuščeno njihovo živino in hrano. V občinsko upravo bodo mogli priti sorazmerno tudi mosiimani, ker vse odredbe normirajo enakost pred zakoni.
Uradno izvestie iz Vranja poroča, da je padlo pri Ferizoviću in Kačaniku 1000 Arnavtov in oddelek, ki se je umaknil preti Tetovemu in katerega Je zasledovala srbska konjenica, se Je naknadno udal in Srbi so še uplenili nadaljnih 123 topov.
Ko so Turki zapustili Štiplje, se Je prebivalstvo spuntalo in se pridružilo Srbom. Arnavti izgubljajo vero v Turke in se predajajo zapored, turška vojska pa, ki je že čisto razbita, se zbira okoli Velesa. Zasebne vesti pravilo, da so Turki, zapuščajoč Skoplje, uprizorili masaker, ter leže trupla žensk in otrok po ulicah. To je vzrok, da so tuji konsuli prosili prestolonaslednika Aleksandra za zaščito. Te dni pojde kralj svečano v Skoplje, spremljali ga pa bodo, kakor se čuje, ministri, in člani skupščine. V Skoplju bode izdal dnevno povel|e armadi, v katerem bode pohvalil junaštvo in razven tega bo podal enunciacijo velikega političnega pomena. Istotako se Čuje, da preide glavno poveljstvo v Skoplje. Navdušenje v Srbiji. — Inozemski časnikarji proslavljajo Srbijo.
BELGRAD 28. (Srbski tiskovni urad „Edinosti). Iz Vranja javljajo, da je navdušenje naroda vsled srbskih zmag naravnost velikansko, nepopisljivo. Ljudstvo je v svojem navdušenju objemalo in poljubljalo vojake in trgovci so jim prinašali vsega, česar bi le poželeli.
Ministrskemu predsedniku PaŠiću Je ljudstvo priredilo velikanske o vacile. Ogromna množica Je prepevala jugoslovanske himne. Ranjenci so v bolnišnicah vstajali iz postelj in prihali k oknom.
Eaako navdušenje je obvzelo tudi inozemske opisnike, ki so hiteli naprej v prvi vrsti kličoč „živela srbska vojska" ter objemali in poljubovali vojake.
Ščajoč Vilkovića, da se pridruži Madleni in Hani, ki ste šli mimo nJega proti cvetlič-njaku.
Madlena doslej ni bliže poznala Hane. Po materama ste bili v resnici v daljšem sorodstvu in ste se imenovali sestričini, toda Madlena ]e bila za štiri, pet let starejša in ta razlika v letih je bila povod, da se niti tedaj, ko je bila Madlena zaročena z Ivanom, ni moglo razviti med njima intim-neJŠe občevanje. Hana je bila tedaj še otrok, a odkar je dorastla, se jima je danes prvikrat nudila prilika, da se vidite in bolje spoznate. Končno je tudi prekinjeno razmerje Madlene z Ivanom preprečevalo vsako zbiižanje. Hana pa je sicer že od-nekdaj nazirala v Madleni ideal i krasote i uma i dobrote, z eno besedo, bila Je zanjo popolnost. Zato je bila danes čisto srečna, ko Jo je ponosna in krasna gospa privila na svoje prsi in jo prav po sorodniško poljubila. Zdelo se jej je vedno, kakor da mora popraviti nekaj pred Madleno zaradi bratovega greha, zato je takoj od prvega začetka sklenila, da se tako ponaša napram Madleni. V njenih očeh je zavzemala Madlena sliko svetnice, ki je Ivanu odpustila in vse pozabila. Ko pa je občutila njen topli objem, si je deklica domisiila, da je ta toplina v zvezi z nekdanjo ljubeznijo napram Ivanu. V svoji skromnosti ni mogla niti od daleč pomisliti, da bi si bila sama po sebi prvi trenotek tako pridobila zase. Pa če je tudi nekoliko uganila to, je bila vendar Madlena očarana po tej mili deklici.
Na banketu je ruski časnikar Taburno slavil uspehe srbske vojske. Češki poslanec Klofač je poudarjal, da so Čehi plakali s Srbi, ki so se nahajali v rebstvu, a se seda) prav tako tudi vesele žn]imi. Berolinskl kongres se nikakor ne sme ponoviti. Srbi so zmagali diplomacijo.
Angleški polkovnik Maks Haju, dopisnik „Daily Telegiaph", je poudarjal, da mora Angleška sedaj obnoviti svoje simpatije napram Balkanu. Osvojene dežele ne smejo nikdar več priti pod turško oblast. Starodavno Skoplje mora ostati srbsko.
Taburno Je še dodal, da so srbski uspehi na bojnem polju nečuveni v vejni zgodovini. Srbija ni osigurala samo sveje bodočnosti, temveč tudi bodočnost slo-vanstva.
Francoz Grevy |e izrazil simpatije Francozov. Italijan Falbo je poudarjal, da je srbska zgodovina enaka italijanski. Uresničiti se mora geslo: Balkan Balkancem, kakor se |e uresničilo geslo: Italija Italijanom. Bolgar Popov je proslavljal zedinjenje jugoslovanskega plemena.
Prizren pade, Bitolj sledi.
BELGRAD 29. (Izv.) Danes pričakujejo zavzetje Prizrena. Tudi Bitolj (Monastir) je ogrožen. Srbi so zajeli v Velesu 7000 Turkov, pred Velesom pa zopet pričakujejo bitke, ker se turške čete zbirajo.
Arnavti zapuščajo Turke.
BELGRAD 29. (Izv.) Iz srbskega glavnega taborišča se poroča, da zapuščajo Arnavti svoje turške zaveznike In se priklap-IJaJo Srbom.
Turčija prosi milosti ?
DUNAJ 29. (Izv.) Tu so izvedeli, da Je Turčija ponudila Srbiji, da sklene z njo seperaten mir, če se hoče odcepiti od balkanske zveze. Srbski kralj je pa to ponudo seveda odklonil in takoj javil dogodek carju Ferdinandu.
Usoda Skadra negotova.
PARIZ 29. (Izv.) Tukajšnji listi javljajo, da je Skader padel in da so odločili Miriditi. (Na Dunaju In uradne vesti še ne vedo nič o tem. Red.)
Plevlje zasedli Črnogorci.
RJEKA 29. (Kor.) Črnogorci so zasedli mesto Plevlje.
Boj za Drinopolje.
SOFIJA 29. (Kor.) Ker so Bolgari izvedeli, da Drinopolje ni dovoli založeno z živili, so bale sklenili, da mesto izstradajo in to tembolj, ker se hočejo varovati prehudih izgub.
Dimotika, Liile Burgas, Drama v bolgarskih rofcah.
DUNAJ 29. (Izv.) Iz Sofije poročajo, da je Drinopoje sedaj čisto obkoljeno in da so Bolgari' vzeli Dimotiko, od koder so Turki pobegnili proti jugolztoku.
(Dimotika leži na železnici lužno od Drinopolla.)
LONDON 29. (Izv.) Bolgari so vzeli Dramo in Liile Bargas.
(To le jugolztočno proti Carigradu.)
Bolgari proti vojnim korespondentom.
SOFIJA 29. (Bolg. tel. ag.) V glavnem vojnem taborišču so sklenili, da ne pripuste več nobenega novega bojnega izvestltelja.
Carja Ferdinanda obljuba.
PARIZ 29. (Izv.) Tu se spominjajo zanimivega dogodka: Znano je, da je car Ferdinand katolik, dočim je dal krstiti svoje prince po iztočnem pravoslavnem obredu. Ko ga je nato nekdo vprašal, kedaj postane sam pravoslaven, Je odgovoril, da tedaj, ko bo prišel v Carigrad v Hagijo Sofijo (nek-dajno slovito bizantinsko cerkev in sedajno glavno mošejo.)
Turški princ ranjen.
CARIGRAD 29. (Kor.) Vesti, da je bil sin bivšega sultana Abdula Hamida, princ Abdui Hallm v bitki za Lozengrad na nogi ranjen, se potrjujejo.
Grško napredovanje.
ATENE 29. (Kor.) Grške čete so zavzele sotesko Tripotamos, ki Je ključ do VerriJe (Karaferie), katero gotovo tudi zasedejo že v par urah. Uplenili so pet vozov municije. Turki so pobegnili.
(Verrla leži na tretjini pota v zračni črti od Kožanov do Soluna. Red.)
Moč balkanskih zaveznikov.
ATENE 29. (Izv.) Iz zanesljivega vira se poroča, da imajo četiri balkanske države 160 000 mož več na bojiščih, nego so se bile dogovorile.
Nazimbej — usmrčen ?
LONDON 29. (Izv.) Tukajšnji listi vedo poročati, da so v Carigradu usmrtili Nazlm-beja, bivšega poveljnika Lozengrada.
Stran II.
„EDINOST*1 št. 303
V Tratil, dne 3() oktobra 1912.
Mahmut paša turški poveljnik iztočnih čet.
SOFIJA 29. (Izv.) Za naslednika Nazira paši fe imenovan Mahmut paša.
No* i veliki vezir.
CARIGRAD 29. (Kor.) Veliki vezir Ah-med Muktar je demisijoniral in na njegovo mesto je pozvan Kiamil paša.
Rumuntja ne mobilizira.
BUKAREŠT 29. (Izv.) Raztrosile so se bile vesti, da Rumunija mobilizira in zbira svoje sile na bolgarski meji, ker si hoče varovati svoje interese na Balkanu. Sedaj je rumunska agencija pooblaščena izjaviti, da nI na vesteh o mobilizaciji niti piČice resnice.__
Sprejem srbske armade v Bolgariji.
Znano je, da je Srbija poslala en del svoje armade na pomoč svoji zaveznic?, bratski Bolgariji. Kako so bili dočakani, javljajo iz Sofije:
Ko se je raznesel g!as, da pride v Sofijo srbska armada, ki bo odpravljena na mejo, da se bori rama ob rami z bolgarsko armado, je kljubu temu, da je že bil večer, silna množica naroda napolnila scfijsko železniško postajo. Na postajo so bili prive-vedeai tudi bolgarski vojaki. Prišel je tudi sam bolgarski minister Nlkiforov. Bolgarski kralj Ferdinand pa je poslal svojega prvega generala Markova.
Postaja je bila razkošno razsvetljena, ter cklnčana z zelenjem in bolgarskimi ter srbskimi zastavami. Vse je pričakovalo z veliko nestrpnostjo prihcd srbskih bratov.
Prišel je vlak. Bolgarska vojaška godba je zasvirala srbsko himno. Ljudstvo in vojaki so hiteli naprej proti vlaku. Vse se stiska naprej in vsakdo hoče biti prvi, da pozdravi brate izpod Avale. Srbski vlak je tu: dolg Je, da ne morete videti do kraja. Na oknih železniških voz so se prikazali srbski vojaki. Nastal je nepopisno ganljiv trenotek. Bolgarski narod in vojaki so pozdravljali srbsko vojsko z zanosnim navdušenjem. Srbski vojaki so po malem izšli iz voz, ter se razvrstili v vrste. Poveljniku novodešle srbske vojske se je prvi približal adjutant kralja Ferdinanda, Markov, ki je pozdravil srbsko vojsko v imenu kralja. Bolgarska vojaška godba je ponovno zasvirala srbsko himno. Srbski vojaki defilirajo v paradnem maršu. Postaja je odmevala silnih korakov junaških srbskih vitezev. Po def U-ranju so srbski častniki zapovedali: Razpad! In vojaške vrste so se razšle da, se bratje pozdravijo.
Bolgarski vojaki so se približali svojim srbskim bratom. Prinašali so jim kruha in soli. Srbski vojaki so Jedli, a nato je začelo objemanje in poljubljanje. Tedaj je hitel tudi narod, da pozdravi srbske viteze, ki so mu došU v pomoč. Vse se je pomešalo. Bolgari so poljubljali srbske vojake na čelo. Bolgarske žene in dekleta pa so jih hitele s cvetjem obsipati.
Razlegale so se koračnice in himne vojaške godbe in orila je srbska in bolgarska pesem. Bilo je to res pravo narodno slavlje, nepopisen in nepozaben trenotek. Vse je ganjeno, vzhičeno. Na marsikaterem očesu je zarosila solza veselja. Mlnlia je ena ura kakor bi trenil. Srbski vojaki se zopet stopili v svoj vlak, ki jih zavede tja v daljni mrak, iz katerega pa zašije zora lepših dni_________
Drobne vesti o vojni.
*	Nov zemljevid Balkana so že narisali velemodri gospodje pri zelenih mizah na Dunaju, potem pa so se vsedli in napisali krasno poročiice londonskemu listu „Daily Mali". V tem poročilu pravijo, da se ustanovite na Balkanu dve novi državi, namreč Albanija in Macedonija, obenem se pa tudi razširijo meje Črnogore, Srbije in Bolgarije. Grške ne omenjajo, torej menda ne dobi nič. Za oni dve novi državi imajo baje pripravljenih tudi že par regentov iz znanih nemških lačenbergarskih kneževskih ali vojvodskih rodbin, ozirome so šli ponje celo tja gor na Dansko in Švedsko, menda med — Laponce.
Sedaj pa 5e te krasne meje 1 Albanija bi segala od Drača do Valone in tja do Ohride. Glavno mesto bi bilo Elbassan. Macedonija bi segala na jugu do Kastorije, na severu do Skoplja, a Skoplje samo bi ne bilo v Macedonlji. Glavno mesto pa bi bila — Mitrovical Res imenitno in nekaj popolnoma novega, res vredno avstrijskih gospodov diplomatov: glavno mesto najmanj 100 km onstran državnih meja 1
Upamo, da ta neumnost zadostuje za dokaz veleprebrisanosti gospodov pri zeleni mizi na Dunaju.
*	Z brzovlakom državne železnice je prispel danes v Trst oddelek angleškega rdečega križa, obstoječ iz 13 zdravnikov in 26 strežnikov, pod vodstvom polkovnika Radeliffeja z obsežnim sanitetnim materijalom. Na kolodvoru Je pozdravil priŠlece angleški prokonzul George Baker ter več gospodov in dara tukajšnje angleške kolonije. Člani angleškega rdečega križa so z Ltoy-dovim parnikom „Bregenzom", ki je ob 2
popoldne odplul proti Carigradu, nadaljevali ; svojo vožnjo v Cetinje, oziroma Bar in Skadar. Z istim parnikom se je tudi odpe-jljal na bo|išče oddelek nemškega rdečega j križa in nekaj članov ruskega rdečega križa i Pri odhodu parnika sta bila navzoča grški I konzul dr. Varattassi in angleški konzul J. Bcwring Spence.
BRZOJAUNE VEST!.
DRŽAVNI ZBOR.
DUNAJ 29, (Izv.) Danes so se vršili v poslanski zbornici zopet burni prizori med Nemci In Čehi. Poslanec Waber je napadel Čehe, vsled Česar je prišlo do hudega prepira, v katerega se je tudi vmešal bivši nemški minister-rojak Schreiner.
Govor ministrskega predsednika ni nudil ničesar novega in tudi ni napravil utiša. Bil je namreč samo prazno ponavljanje pred 14 dnevi od ministra Berchtolda izrečenega govora.
Češki socijalist Smeral je označil status quo na Balkanu za nevzdržljlv in je protestiral, da bi se Avstrija vmešavala v balkanske dogodke.
Hrvat Smodlaka je govoril o potrebi, da se Avstroogrska približuje balkanskim državam.
Češki radikalec Šilinger je konečno izjavil, da vsi avstrijsko-slovanski narodi sim-patirajo z Balkanci in je zaželel, da se Avstrija postavi na čelo balkanske zveze in ne ostaja Še dalje privesek nemške politike.
Poslanska zbornica Je volila v delegacije sledeče poslance: Za istro Spadara In kot namestnika Candfssi-Giarda; 'za Gorico in Gradišče Fona in dr. Gregorčiča; za Trst Pittonija in Olivo.
Dr. Šusteršič — podpredsednik delegacij.
DUNAJ 29. (Izv.) V parlamentarnih krogih se govori, da bode izvoljen za pod predsednika delegacij, ki se sestanejo dne 5. novembra t. I. ;v Budimpešti, dr. Ivan Šusteršič.
Evropska konferenca.
DUNAJ 29. (Izv.) Predobro informiran vir trdi, da so velesile sprejele Poincarejev predlog, ki namerava sklicati konferenco, da nekoč — Čas še ni dogovorjen — ustavijo razvoj dogodkov in končajo vojno na Balkanu.
Seja skupnega ministrskega sveta.
DUNAJ 29. (Kor.) Seja skupnega ministrskega sveta, ki je počela včeraj ob 4 popoldne, je trajala do 3 30 popolnoči. Danes so se vrniii ogrski ministri v Budimpešto.
Rumunska trgovina z žitom.
BUKAREŠT 29. (Kor) Rum. tel. ag. dementira vest, da bi bila izdana prepoved izvažanja žita iz Rumunije. Res je samo, da Je trgovina z žitom od zadnjih dogodkov vsled pomanjkanja izvoznih sredstev na morju trpela. Žetev je bila srednjedobra in na trgu je precej žita.
Rumunija in balkanski dogodki.
DUNAJ 29. (Izv.) Oficijozno komentirajo govor rumunskega kralja Karola tako, da s; ga ni smeti tolmačiti pretragično. Rumunija se bode pač morala zadovoljiti s situacijo na Balkanu kakor se je morala Avstri|a.
PARIZ 29. (Izv.) Usti javljajo iz Bele-gagrada, da so dobili zastopniki balkanskih držav nalog, da priobčijo velesilam, da bi bili balkanski zavezniki voljni skleniti mir, samo, Če bi se Jim zagotovilo, da dobe pod kakim imenom koli že zasedene po krajine. — Ruski poslanik v Belemgradu, Hartvvig, se je baje radi tega mudil na Dunaju in Rusija bi bila baje že za ta načrt.
(To so pač le ugibanja in pobožne želje turikih prijateljev. Op. ur.)
Nadzorovanje ruskih čet.
LONDON 29. (Izv.) „Morningpost* poroča iz Odese, da nadzoruje general Žilinski vojaške čete v varšavskem, kijevskem in odeškem okraju. Vojnega ministra Suho-mlinova pa pričakujejo prihodnji teden na Kavkazu.
Bolgarija in Avstrija.
SOFIJA 29. (Izv.) Neki bivši minister je izjavil: Dokazujemo, da smo velevažen element. Interesi med Avstrijo in Bolgarijo so zelo veliki in mi se veselimo, da zahaja avstriiska politika v drugo smer, ker si ne želimo ničesar bolj nego prijateljstva z Avstrijo.
Stavka v Diinkirchenu.
PARIZ 29. (Kor.) V Diinkirchenu so pričeli stavkati delavci plinarne. Sinoči je bila po enem delu mesta in po petih predT krajih trda tema. Delavci električne centrale so se izjavili za solidarne s stavkujočimi.
Nezgoda na železnici.
TORONTO 29. (Kor.) Na kolodvoru Dreadville (Ontario) je trčil vojaški vlak ob osebni vlak Canadian - Pac f.c-železnice. Dva vojaka sta mrtva, 28 pa ranjenih, med njimi več težko. V osebnem vlaku nI bil nikdo ranjen.
Kaj sedaj ?!
V očigled vojnim dogodkom na Balkanu si mora — tako naglaša znani češki grof Sternberg v daljšem članku, priobčenem v „Neues Wiener JournaP — sleherni avstrijski politik staviti vprašanje, v koliko ti dogodki tangira jo avstrijske interese? In razpravljajoč o tem vprašanju pušča gospod grof vsako sentimentalnost na strani in se postavlja na stališče praktičnega in računa-Jočega človeka. Čim je diplomacija dopustila to vojno, Je morala biti pripravljena na to, da jedna stran zmaga. Zmagovalke sc balkanske države. S tem dejstvom mora avstrijska diplomacija računati. Kdo bi mogel zmagovalno stranko siliti, da se odpove temu, kar si je pridobila s potoki krvi? In ima-li Avstrija interes na tem, da se ohrani status quo ? Je imela ta Interes, dokler je Turčija predstavljala militarično silo velikega pomena. Sedanja vojna je že dokazala da temu več tako. ni To bedi merodajno za bodočo našo politiko. In na našo srečo. Kajti, ako bi v kaki bodoči vojni računali na Turčijo, bi se — zaračunali!
Vnanji politiki Avstrije Je že začrtana pot: Balkan moramo prepustiti balkanskim državam, za to si moramo izgovoriti svobodno pot do Egejskega morja kakor najbližjo pot v Azijo. To bi bila za nas naj veča pridobitev. Od strani Turčije bi se ne mogli nikdar nadejati tega.
Ml moramo postati dobri zavezniki balkanskim državam. Oplojati moramo te države se svojimi trgovinskimi odnošaji, se svojimi bankami, se svojo inteligenco tn se svojim kapitalom. Če bomo to izvajali s trezno jasnostjo, vzcvete epoha sreče za Avstrijo. Stem bi bilo za nas rešeno vztočno vprašanje, ki Je kakor Damokljejev meč viselo nad našim mirom.
Grof Sternberg zaključuje z izrazom nade, da vplivi strank ne zavedejo onih, na katerih sloni odgovornost, do korakov, ki b! nas radi nacijonalnih momentov spravili na nevarno pot, ter da se ne ponove več nekdanji sramotni časi ?!
Tako govori hladni računajoči razum. Da-Ii se nada grofa Sternberga uresniči? Ob vprašanju „Kaj sedaj* je odločilno ravno vprašanje: aH je prišel v našo diplomacijo tisti dalekogledni razum, ki ga ni imela nikdar doslej?!_
Nemška sodba o srbski armadi.
Dunajska „Zeit" piše: Vspehi Srbov vzbujajo strmljenje. Zopet in zopet treba konstatirati dejstvo, da današnje srbske armade nI smeti več presojati po nje porazih pri Slivnici in Pirotu. Vidi se, da je bilo tu v par letih Izvršenega mnogo poštenega dela, da so mnogo zanujenega popravili. Na bojiščih pri Kumanovem in v Sandžaku so Srbi obnovili svoj dobri glas, na zgodovinskih tleh starih bitk so ovenčali svoje zastave z bojno slavo.
Celo list „Neue Freie Presse", ta ge-neralisslmus velike armade avstrijskih turko-filov in srbožrcev vseh barv — od krščansko-socijalne do čifutske — ne more drugače, nego da priznava (če tudi z vidno tnuko):
Kakor na vshodu Bolgari, tako so na zapadu Srbi s skrajno spretno zasnovano, čvrsto in previdno izvedeno ofenzivo dosegli velikih uspehov. V teku komaj osmih dni so si izvojevali severno in srednjo Makedonijo ter odbili Turke na vseh črtah.
Primorski Slovani za brate na Balkanu.
Nadalje so darovali sledeči gg. po K: G ca Winterova nabrala po predstavi 27/10 36 70, brivski pomočniki Gjurinove briv-nice darovali svnjo napitnino 26 in 27/10 20 65, Srpska Čitaonica 200, Stevan L. Oopčević 10, Pavo Ciro Karaenarović (dar E. C.) 500, Nabrali v gost. Joška Starec, Barkovlje 19, Giovanni Zgerbin 1, Ivan Bogdanovič 10, grof>ca Nugent, Fiorenca 100, A. Bogdanovič daljnih 20, N. Vranlican 10, Srpsko Istočna Opština, Trst 10 000, Miro Gopčević 10. dr. P. R 20, Gergec Radojevič i dr. Jagodič 75, dr. Gustav Gregorin nabral v kavarni »Balkan" 26, Jakob Štrukelj 12, dr. Josip Abram 100, Jug. Mato Schneller 10, Kristijan Dejak 100, Služkinje In gojenke v zavodu Sv. Nikolaia 53 nabrale za brate na Balkanu, da pokažejo stem ljubav za uboge slovanske ranjence. Svotica je nabrana po vinarjih, zato pa naj se sprejme tem srčneje, ker je od ubogih služkinj 1016, Gajo Bon fač ć 10, dr. Fran Brnčič 50, kap. liija Gjilovlč fr. 20 19 20, Amico 5, I. Sturm, Trst 5, A. Babnik, Trst 10. J. Prime, Trst 50, Neimenovani 10, Martin Skapin 5, Jikob Prelc 2, v gostiln, I. Sancin, Kotal nabrala vesela družba 8 60 Družina Cavini 6 10, A. Banigar, Filipan 4, j Ljub. trg. pomočnikov 10, Gombač Anton 2, Družina Cipek 7, Pri pevski zabavi v Lo- . njerju nabrali 10 80, Na osmici g. Batica nabrali 3, Fr. Rupnik 5, „Croatia", zav. j družba, f«l. Trst 50. Ivo Ren-ifć upr.! „Croatia" 5. Miroslav Stiglič prok. „Croatia"
5, Stanko Sepić čin. „Croatia" 5, Mirko P. Vicenjik čin. .Croatia" 2, Marij Bazek čis. ,Croatia« 1, Anka PucelJ čin. .Croatia« 1, Arneli|a Ivanov čin. „Croatia" 1, Ivo Bogo-slav Šeršič čin. „Croatia" 1, Anton Gerbez 1, Anton Smerdel 1, Ignac Znlderšić 1.
Skupaj K 11587-21 včeraj izkazano „ 16729'58 Skupaj K 28,316 79
*	Uro za srbske brate je daroval g. Ivan Jejčič in ne Josip Jejčič, kar s tem popravljamo.
*	Tvrdka Nipoti di Giov. Stalitz Je darovala za ranjence v balkanski vojni 12 odej. Ta tvrdka je tudi sicer šla odboru močno na roko.
*	Za črnogorske ranjence je daroval 50 srajc trgovec v ul. Barriera vecchia Ivan Oklobdžija in ne Ohlabdžija kakor včeraj vsled tiskarske pomote javljeno.
*	Gosp. F. Sondri 10 odej, g.a Gisela Sancovich 12 srajc. — Na^aljne darove sprejema g.ca Milka Mankoč v Tistu, ul. Fontana 4.
Iz Dekani: V soboto dne 26. okt. se je vršila v naši narodnozavedni vasi seja občinskega odbora. Predno je pričelo reševanje točk dnevnega reda, je stavil g. župan Josip Piciga nujen predlog sledeče vsebine:
Predno preidemo k razpravljanju toček dnevnega reda, imam nekaj važnega na srcu. Vsem Vam, gg. odborniki, je znano, da so se naši bratje Slovani podali v boj z našim tisočletnim sovražnikom, krvoločnim Turkom, da osvobodijo izpod turškega jarma naše brate po rodu in veri. Boj z ljutim Turkom Je nepopisno hud in tisoče in tisoče naših hrabrih bratov Je že padlo pod turškim mečem in koliko jih še pade, nam ni znano. Ravnotako je na tisoče Slovanov ranjenih; in ti potrebujejo nujne pomoči. Zato stavljam nujni predlog:
Zastop krajevne občine Dekani v Istri, zbran dovoljno številno v seji 26. okt. 1912 sklene soglasno, da se priskoči na pomoč bratom Slovanom na Balkanu, ki se bojujejo za sveto pravico proti krvoločnemu Turku, s tem, da voli iz občinskih sredstev 250 Kj ki naj se pošljejo »Odboru za nabiranje podpor Rdečemu križu v Trst" s prošnjo, da se odpošljejo takoj na namenjeno mesto. — Ta predlog Je bil soglasno sprejet.	________
Domače vesti.
Poroka. Gospod Josip Ivančič, solastnik tvrdke IvanČiČ & Kurinčič se Je poročil včeraj z gospico Metodo P a-h o r J e v o iz Prvačine. Bilo srečno 1
Imenovanja. Predsedstvo finančnega ravnateljstva v Trstu Je imenovalo provizoričnega računarskega asistenta Ivana Nieder-koma za računarskega asistenta v XI. čin. razredu, provizoričnega blagajniškega asistenta Julija Appolonžja za provizoričnega računarskega asistenta in računarskega praktikanta Riharda Pascolata za provizoričnega blagajniškega asistenta.
Za carinske asistente v XI. čin. razredu so bili imenovani poduradaiki: Karel Nuss-baumer, Albert Kess!er In Andrej Peternel ter carinska praktikanta Pavel Pintar in Virgil Mosettig.
Namestnik Je imenoval namestnlStvenega pisarniškega kancelista Antona Petera za okrajnega komisarja v namestništveni pred-sedništveni pisarni.
Za blagajniškega kontrolorja v XI. čin. razredu pri pristaniškem kapitanatu Je imenovan račanarski praktikant Bruno Justf.
Namestnik je imenoval za definitivnega nadzornika varnostne straže v XI. čin. razredu nadporečnika 87. pešpolka v Puli, Armina Piga.
Predavanje sodruga dr. H. Turne o vojski na Balkanu. Pišejo nam: Minu'e sobote je v zeleni dvorani delavskega doma (Ljudski oder) predaval sodrug dr. Turna Iz Gorice „o vojni na Balkanu in balkanskem vprašanju*. Predmet Je bil — posebno v sedanjem trenutku — zelo zanimiv; zato Je bila tudi dvorana polna poslušalcev.
Gospod predavatelj je najpoprej orisal geografsčni položaj Balkana in tamošnje narodnostne razmere, kakor tudi veliki pomen tega poluotoka v trgovskem političnem svetovnem pogledu, nakar je prešel na sedanjo vojno. Kot socijalni demokrat |e seveda to vojno strogo obsodil, ker po njegovem menenju ne bo imelo delavstvo od nje nobene koristi. Ponovil |e že znano trditev, da Je vsled nesposobnosti diplomacije In neiskrenosti velesil to vojno povzročila le pohlepnost in poželjivost balkanskih »carjev«, katerim da ni prav nič za osvoboditev SIovano7 izpod turškega jarma, marveč le teritorijalne razširitve svojih držav, in j!m je sicer vseeno, nad kom vladajo in kdo so njihovi podložni. (Po tem takem je
Sukna,
lodr.e in modno blago ca goepode in dame, priporoča KAREL KOCJAN, tovarna sukna v Humpolou <6eftko) : : Utorci franko : :
I Cevliarnica „Alla Sartorella" - Trst
j .	J	-naHUOMU. ŠT. f	»laOlfam Omttl) —
Tellka Izb era vsakovrstnih Čevljev za moške, Ženske In otroke. Biego Izvrstno In W0T CENE ZMERNE.
IJev ago
V Trotu, dne 30. oktobra i tf 12
EDINOST * st. 303
Stran III.
bil tudi nesmisel, da je R-isija leta 1877. toliko žrtvovala za osvoboditev Bolgarov, ka kor tudi, da so se Srbi osvobodili turškega jarma 1 — Op. pisca.) Ne potom vojne, marveč le potom mirne izpremembe balkan-kanskih držav v republike pridejo balkanski narodi do svobode in pravic, ki naj bi se pričele že pri občinskih upravah.
No, predavatelj je sam priznal, da v danih razmerah od te teorije ni tako lahko možno priti do — prakse. Tudi je g. predavatelj pozabil povedati sredstvo, ki naj bi odprlo tisto mirno pot, ter sklonilo n. pr. Turčijo, da bi kar privolila v izpremembe, ki lebde dr. Tumi pred očmi.
Omenjajoč moč vojnih sil vojujočlh se držav in strategično važnih točk na bojnem polju, je bil predavatelj menenja, da se bo vršila glavna in odločilna bitka pri Skoplju, kier zbere Turčija največji del svoje armade. Ta odločilna bitka da je pa Še daleč; zato bo potreba še precej dolgo potrpežliivo čakati do končne odločitve, kar bo trajalo Se mesece. (V resnici pa so, ko je gospod predavatelj izrekal te proroške besede, Srbi že zavzeli Skoplje.)
„Ker je pa že kocka padla — je vzkliknil govornik s sonornim glasom — se pa tudi jaz pridružujem želji balkanskih narodov ter jim želim popolne zmage nad stoletnim zatiralcem In barbarom !u (Ta za-ki.uček je posebno navzoče socijalne demokrate nekako čudno presenetil, ker so, sodeč po smislu predavanja, pač pričakovali drugačnega zaključka.)
Pripomniti bi nam bilo, da so ob takih priiikah neumestne razne zbadljive opazke, kakor: »Tako, kakor piše narodna »Edinost" itd. Take neokusnosti naj se raje prihranja za politične shode in polemike, ne pa Jih uporabljati na znanstvenih in poučnih predavanjih. Navsezadnje je „Edinost* socijalnim demokratom vendarle v reklamne svrhe vedno na razpolago, ko gre za znanstvene in kulturne zadeve. Tudi dober obisk zadnjega predavanja je pripisati le dejstvu, da je .Edinost" opozorila na to predavanje s/oje čitatelje.
Pripomba uredništva. Ne le opozorila morda s par suhimi besedami, marveč je priobčila došlo jej notico z vsemi globokimi pokloni velikemu duhu dr. Tume. Storila je to vzlic dejstvu, da je ta gospod sodrug med nje najintimneji — neprijatelji! Mi smo pač menenja, da se treba v velikih resnih trenotkih in vspričo velikih dogodkov povspenjati na višje stališče, pred katerim naj izginjajo osebna nasprotstva in stran karske občutljivosti. Na tako višje stališče se pa dr. Tuma kraj vse veličine svojega duha ne more povspeti. In to je značilno za vso njegovo duševno konstitucijo. Premaguje ga strast. Ne more je krotiti niti v trenotkih, ko bi bil to dolžan nele veličini stvari, o kateri govori, ampak tudi svojemu lastnemu renomeju. Kako majhen je bil s svojimi zbadljivkami vspričo veličine balkanske epopeje!! G. dr. Tuma naj nam veruje: izvzemši one ortodoksne, ki so zapriseženi, da morajo verjeti prav vse, kar govore sodrugl-voditelii, ni z vsemi zbadljivkami dokazal navzočim poslušalcem n č drugega, nego da se tudi sicer pametni ljudje morejo tjdi pri velikih stvareh izgubljati v malenkostih, postajati majhni, pritlikavi in s tem — smešni!
G. dopisnik naglaša, kako smo mi vsikdar podpirali vsako kulturno stremljenje tudi od strani socijalne demokracije. Mi pa naglašamo, da nas ni pri tem ni motilo niti dejstvo, da socijalno-demokratična »Zarja* ne pozna take kulance napram kulturnim stremljenjem v našem narodnem taboru. Nikdar ne omenja n. pr. predavanj v naših organizacijah, in prezira dosledno tudi tako lepo napredujoče gledališče naše.
Nastop dr. Tume minule sobote sili tudi nas, da revidiramo svoje postopanje.
Popravek. V včerajšnjo notico pod naslovom .Proti denuncijantstvu" se je vrinilo par pogreškov, ki motijo smisel. Izostalo |e ime pravaškega Usta, na katerega se sklicujemo. To je šibenska »Hrvatska R i e č". V pasusu : .Nekomu treba absolutno, da se na lugu te države razlikuje sloga med Hrvati in Srbi", treba čitati razbije. Nekoliko niže treba namesto valjenje Hrvatov, oziroma Srbov čitati vabljenje.
Koncesije za gradnje železnic. Železniško ministrstvo je županu in veleposestniku Petru Manzutto v Umagu, v Istri, podaljšalo za eno leto predkoncesijo za iz vedenje tehniških predhodnih del za grad-nJo lokalne železnice od postajališča Salvore iukalne železnice Trst—Poreč preko Umaga ia Motovuna do postaje Roč c. kr. avstrijskih državnih železnic In od postaje Lupo-gava c. kr. avstrijskih državnih železnic do postaje Opatija— Matulje c. kr. priv. južne železnice.
Višji inženir Oton Denk, predstojnik oddelka za trasiranje v Tuzli (Bosna) v družbi z mestnim stavbenikom Ivanom Firankovičem v Voloskem, je dobil podaljšano za eno leto dovoljenje za izvršenje tehničnih predhodnih del za gradnjo železnice nižjega reda od mesta Kastav preko Rubešev,' SrdoČev in Blečičev do deželne meje pri Lcnčih.
»Društvo inženerjev v Ljubljani0 v Zagrebu. V soboto 26. in v nedeljo 27. t. m. je gori rečeno društvo posetilo r Hrvatsko društvo inženira i arhitekta v Zagrebu*. Iz došlega nam daljšega poročila
posnemljemo, da je tudi ob tej priliki došlo do manifestačije slovensko-hrvatske vzajemnosti na polju kulturnega praktičnega dela. Ta poset da je zarezal močno brazdo v zgodovino naše kulture. Poročilo priobčimo v sobotni številki.
Slovenskim ženam. Neka uboga kmetica je prišla v naše uredništvo, da bi ji povedali, kako naj pomaga slovanskim bratom na bojišču, slovenska kmetica, ki ne more žrtvovati denarja. Nasvetovali smo {i: z delom in sicer tako le: naj vsako slovensko dekle, vsaka slovenska žena i z-plete vsaj po en par volnenih nogavic, ki |ih bodo nujno rabili posebno črnogorski ran|enci.
Slovenske učiteljice na deželi I Ve ste prve poklicane, da bi ta naš nasvet priporočile slovenskim ženam in uresničile našo rodoljubno in Človekoljubno željo. Torej na delo!
Obrtno nadaljevalna Sola s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Vpisovanje v vse razrede se bo vršilo danes v sredo dne 30. in v četrtek dne 31. oktobra t. 1 od 6—8 zvečer v prostorih »slovenske trgovske šole v Trstu" (Acquedotto št. 20, I.)
Vajenci naj prineso k vpisovanju po možnosti zadnje šolsko naznanilo, oziroma izpričevalo. Glasom zakona z dne 5. februarja 1907. in razpisa c. kr. namestništva v Trstu z dne 23. oktobra 1912. štev. 334/3-12 je obiskovanje te šole obvezno za vse obrtniške učence oziroma vajence iz Trsta in okolice, ki ne obiskujejo obrtno-nadaljevalne šole z italijanskim učnim jezikom na c. kr. državni obrtni šoli v Trstu.
Obrtniki pozor! Na drugem mestu prinašamo oklic obrtno nadal|evalne Šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Opozarjamo vas, da vpišete svoje vajence v to šolo. Zadoste predpisom § 99 b obrtnega reda ter jim ne bo potrebno pohajati šole z italijanskim učnim jezikom. V vašem lastnem intere.su in v interesu vaših vajencev je, da pohajajo šolo, v kateri se uče v najbolj razumljivem jeziku, namreč onem, ki jih ga je učila mati.
Tobakarne bodo zaradi treh praznikov o Vseh svetih odprte kakor sledi:
V petek, dne 1. novembra od 8 zjutraj do 4. popoldne; v soboto, dne 2. novembra od 8 zjutraj do 2 popoldne; v nedeljo, dne 3. novembra od 8 zjutraj do 12 opoldne :
Zopet blamirana „Zarja". V svoji številki od 3. avgusta t. 1. je socijalno-de-mokratična »Zarja" pod naslovom »Zaradi rojanske procesije" objavila članek, kateri (e vseboval infamne napade na .narodnjaka", železničarja Josipa Renarja iz Rojana. Predbacivalo se je Renarju med drugim, da je pri procesiji v Rojanu igral krumirja, da je, ko je že nekdo prijel za bandero, stopil k nJemu, mu izpulil bandero iz rok, ga su-n?l v stran itd. Proti odgovornemu uredniku »Zarje", Francetu Bartlu, Je Josip Renar, član Z. J. Ž. vložil na sodišče v LJubljani ovadbo potom pisarne dr.a J. Mandić-a. Te dni je bila razprava v LJubljani. »Zarjin" odgovorni urednik je bil obsojen na 100 K globe in na povračilo vseh stroškov. Ali bo to gospodom pri »Zarji" zadostovalo ? 1 Ne verjamemo — vsekakor pa se je »Zarja* takrat urezala 1
Zdravniška zbornica. Volitve v zdravniško zbornico tržaško so razpisane. Volllski imenik le priobčen v »Osservatore Triestino" Št. 248, z dne 29. t. m. Reklamacije proti voliiskemu imeniku je treba vložiti do 15. novembra t. 1. pri tržaškem namestništvu. Imenik obsega 217 volilcev.
Vsa nar. druStva Svetoivanska imajo drevi (sreda zvečer) ob 9. zelo važen pogovor v Nar. domu. Želeti je, da ne manjka nihče.	Preds. Nar. doma.

ti
k
Poroploona družba, ; D. Tripcovich & Ci. trst
V
EKSPRESNA VOŽNJA
TRST-BENETKE
===== IN NAZAJ -
s parnikom na ^^ Jjl Jjl £ ^ preko morja v
:: turbine
:: 3 urah. ::
Ob priliki praznika Vseh svetnikov se bodo izdajali posebni izletni vozni listki za v Benetke in nazaj, s pravico do ene ali druge tu naznačenih voženj tja in nazaj:
ODHOD IZ TRSTA:
(Pomol sv. Karla)
v petek, 1. novembra, ob	8 zjutraj
„ soboto, 2. „ „	8 „
„ nedeljo, 3. „ „	8
ODHOD IZ BENETEK:
(Bacino S. Marco) v soboto, 2. novembra, ob 130 pop. „ nedeljo, 3. „ »7 zvečer „ ponedeljek, 4. , „ 1*30 pop.
Omenjene dni je mednarodna razstava odprta proti znižani vstopnini. Vožnje cene tja in nazaj :
I. razred K 12 - II. razred K O —, III razred K —.
Za vozne listke, nabavljene v lopici na pomolu sv. Karla, ni treba plačati naklade.
T V R D K A
Francesco Bedna
TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST je preložila svojo
trgovino šivainih strojev
blcikijev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso štev. 4
v ulico Campanile štev. 19.
POZOR 1	Svoj! k svojim !
VINKO TERĆON priporoča slavnemu občinstvu svojo na novo odprto
:: pekarno ::
v Trstu, ulica del Bosco 18
(prej F. PIRMAN)
Prodaja se svež kruh 3-4 krat na da« raznih sladčic, biSkotov in liherjev t d —— najfinejše moke itd. —
Nova slovenska
trgovina izgotovljenih oblek
ter domačega in inozemskega blaga za moške obleke
MARTiN SKAPIN, TRST, ulica Arcata št. 19
Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vestalje, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač za delavce domačega Izdelka.
Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroja. Cene absolutno konkurenčne.

S0UDN0: in : ELEGANTNO
MT PO ZMERNIH CENAH "M
RAFAELE ITALIA
TMT - VIA MALCANTON - TRSI
ZDRAVNIK
specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos)
ordlnuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso št 12
od 11 Va do IVa in od 4Va do 5Va popoldne. TELEFON 177/TV.

9 žrebanj na leto
s sledečimi glavnimi dobitki in sicer :
2 po lir 30.000 in 16 OOO, I po frk. IOO OOO, 75.000 In 20.000 In I po K 30.000 in 20.000
nudi, poleg mnogih postranskih visokih dobitkov, naslednja priporočljiva Bkaplna :
1 srečka ital. rudečega I 1 srbska drž. srečka I 1 srečka dobrega križa iz 1. 1885. j	iz 1. 1888	| srca Jćsziv iz 1.1888
PrepaSČamo to skupino srečk proti gotovini po dnevnem tečaju ali pa na
BV 50 mesednih obrokov po K 3*50
b popolno igralno pravico, na podlagi zakonito izstavljene prodajne lis.ine, takoj po vplačilu prvega cbroka. — Nadaljne obroke bo vplačuje potom poStnih položnic. — Izkaz vseh drugih skupin ali posameznih srefik pošlje na zahtevo
Narodna posojilnica in hranilnica
v Trstu, Nova ulica št. 13, II. nadstr.
Pri nakupu pristnega
Gerolsteinskega vrelca
pazite na
varstveno

znamko
rdečo zvezdo.
Potovalec : Tomal Hlnteregoe^ Trst
ulica Miramar štev. 2».
Zaloga po vseh tržaških) mirodllnioah. Gerolsteinski vrelec se nikdar ne pokvari.
Stran IV.
„EDINOST" St. 303.
V Trstu, dne 30. oktobra 1912.
Slovensko gledališče.
Spored za prihodnje predstave je sledeči:
Dne 1. novembra popoldne (ljudska predstava)
„MLINAR IN NJEGOVA HČI".
Zvečer opereta
„JESENSKI MANEVRI". (iJ-abonement).
Die 2. novembra (na dan Sv. Justa) popoldne opereta
„CIGAN BARON".
Zvečer Bissonov igrokaz „NEZNANKA-
(La femme X.)
(D abonement).
Dne 3. novembra (nedelja) popoldne „NEZNANKA". (Ljudska predstava).
Zvečer opereta
„JESENSKI MANEVRI". (A-abonement).
Tržaška mala kronika.
7 rs/, 29. oktobra 1912,
Vojaški begunec — tat. Meseca maj-nika t. I. je pobegnil 271etni Tržačan Ivan Pacor od vojne mornarice, kjer je služil kot kurjač, in je prišel v Trst. Pacor je imel v Trstu prijatelja, 34Ietnega Ivana Cesarja, kurjača pri čistilnici riža, ki je svoj čas služil kot ladijski kurjač. Pacor je šel k njemu in ga naprosil, naj mu izroči svojo knjižico, za kar mu je obljubil 20 K na mesec. Cesarju je bilo to prav in mu ]e izročil svojo knjižico.
Ko Je Pacor imel knjižico, se Je, izdaja-Joč se za Cesarja, ukrcal kot kurjač na parnik „Bremette", ki Je pred kratkim prispel v Trst pod poveljstvom kapitana Antona Glavana.
Predsinočnjim se Je ob ugodni priliki splazil Pacor v kapitanovo kabino in ulcra-del tamkaj 340 italijanskih lir in 97 kron, 4 šilinge in pol in srebrno žepno budilko. — Poleg tega Je ukradel na ladji 5 kg kave ter nekaj steklenic maršale in konjaka.
Tatvino so ovadili pristaniškemu kapi-tanatu in policijskemu komisarijatu štev. II. Dognalo se Je, da Je tat Pacor, ki Je bil tudi aretiran sinoči ob poli 8 v ul. Bec-cherie. Ko so ga aretirali, so našli pri nJem K 35 44 in knjižico na ime nekega Vincenca Volga, izdano po tržaškem pristaniškem fea-pitanatu dne 2. dec. 1906., potem še knjižico, izdano od pomorske oblasti na Volo-skem ter zastavni listek mestne zastavljalnice za zastavljeno zlato uro z verižico, na katero Je bilo posojenih K 76.
Aretiran Je bil tudi Cesar, ki je izjavil, da mu je bila knjižica ukradena iz omare, dočlm pa je pozneje prizoal, da jo je izročil sam PacorJu proti 20kronski mesečni odškodnini.
Tatvina na krovu. Tat — renjikol.
Na Lloydovem pa miku „Baron Call", ki je zasidran v novi prosti luki, je bil aretiran 16!etni krovni vajenec Pafmiro Nuozio iz Barlette v Italiji, ker je ukradel kavo. — Avstrijski Lloyd dobiva na leto 12 milijonov državne podpore In Ima uslužbene — renji-kolske tatove / Skandal I Vlada kot nadzoro-valna oblast bi pač morala poskrbeti, da bi bili pri tako mastno podpiranlh podjetjih »službeni sami domačini 1
Huda Koprčana. — Pozno ponoči sta brata 201etni Josip in 27letni Nazario Bene-detti, Koprčana, tako rogo.ilila po mestu, da ju je stražnik hotel aretirati. Tu pa sta se mu z vsemi silami postavila po robu. Končno sta se pa menda le pomirila v — zaporu.
Zaradi poboja v Rojanu, kjer je bii nevarno ranjen Ivan Ronko, so bili poleg glavnega krivca, njegovega brata, aretirani Še 28!etni dninar Ivan Grupulin, Go-ričan, 25letni kočijaž Viktor Klclk, Puležan, in 28Ietni kočijaž Josip Venier, Goričan.
Tatvina na Opčinah. Perica Marija Vremec na Opčinah je predvčerejšnjim šla od doma. To priliko so porabili neznani lopovi, ki so vlomili v njeno stanovanje in ukradli precej perila, ki ga je Vremčeva prala za druge ljudi, poleg tega pa Še 300 K v denarju.
Društvene vesti
Slov. akad. fer. društvo „Balkan".
L anes zvečer točno ob 8 30 sestanek manjšinskega kluba. — Tovariši pridite vsi!
Zveza Jugoslovanskih Železničarjev vabi na javen shod, ki se bo vršil v četrtek, dne 31. oktobra ob 8 zvečer društveni dvorani ulica sv. Frančiška Asiškega št. 2 H. nad.
Dnevni red: 1) Predlogi za konferenco Lige. 2) Provizijski sklad Juz. železnic. 3) Razno.	Odbor.
Narodni pipčarski klub pri Sv. Jakobu sklicuje sestanek v četrtek zvečer ob 9 v prostorih ,Ilirije- na stari policiji. Na dnevnem redu je prireditev Martinovega
in Miklavževega večera v korist Šolskemu vrtcu in „Iliriji."_
Mar. del. organizacija*
Socijalni demokratje proti solidarnosti delavstva. V čistilnici petroleja je delavstvo sklenilo zahtevati skrajšanje delavnega časa. „Narodna delavska organizacija" Je sklicala shod, na katerem so tudi socijalni demokratje izjavili, da so prierav-ijeni na skupen boj. Bi'a je izvoljena deputacija „Nar. del. organ.". Socijalni demokratje so tudi izvolili deputacijo. Sklenjeno Je bilo na javnem shodu, da bosta predložili zahteve delavstva obe deputaciji skupno. Ravnateljstvo bi v tem slučaju gotovo privolilo zahtevam delavstva — kakor smo iz zanesljive strani izvedeli. Toda, kar naenkrat Je socijalno-demokratična deputacija izjavila, da ne mara skupno z deputacijo „Narodne delavske organizacije" stopiti pred ravnateljstvo. Člani socijalistične deputacije so dejali, da ne marajo, da Javnost izve, da Je tudi zasluga „Narodne delavske organizacije", da se je za delavstvo doseglo uspehov. Nam Je znano, da je dobila deputacija to direktivo iz Trsta. Drugače bi vendar ne mogla prelomiti na Javnem shodu podane obljube. To se pravi, kršiti solidarnost proletarijata, to se pravi, škodovati iz-sesanemu delavstvu. Delavci, ki so do danes količkaj verjeli socijalnim demokratom, jim bodo za naprej kazali osle. V čistilnici petroleja so socijalni demokratje v svojem fanatizmu pripomogli, da se delavstvu razmere ne morejo izboljšati. Zato se v tej tovarni organizira delavstvo v „Narodni delavski organizaciji". Tako bo delavstvo napravilo tudi drugje. Na vsej črti morajo dol kršitelji solidarnosti proletarijata, to Je naša parola.
Zidarska skupina NDO sklicuje za Jutri ob 6 zvečer {aven shod v društveni dvorani, v ulici sv. Frančiška št 2 .
Dnevni red : 1) Razmere zidarjev ; 2) 2) Zahtevamo obrtno šolo; 3) Slučajnosti.
Zidarji! Pridite na ta shod v čim večjem Številu 1 Agitirajte med seboj!
Parketni stavci! Pripravljalni odbor skupine parketnih stavcev vas vabi na sestanek, ki bo jutri ob 8 zvečer v društvenih prostorih „Narodne delavske organizacije", v ul. Sv. Frančiška Št. 2.
Posredovalnica dela NDO. Službe Iščejo trije pekovski pomočniki.
• I nuel/o noiro temn0 baTTe' 8ivesa
; LUVOlta pOlUCI^ gobca, ki ču e Da kiic I „Donna" Be je izgubila na Herpeljski postaji O ) i ki jo pripelje lovakemu čuvaju I Dobrni v Kczini št 2, dobi dobro plačilo.	2423
Dekle z dežele, mače delo, zlasti za
kuhanje, pranje iD likanje, zmožno slovenskega in nemškega jezika, išče slnžbe. Nastop takoj. Ponudbe pod „Pridnost" na inseratni oddelek Edinosti. 2421
Qlii¥l#iniA in hlaPci doW
OIU&IMIIJO posredovalnici
Becher.
i dobž zelo dobra mesta v ulica Barriera 7, II.
1935
"f- ffnmO 86 ugotavljajo vsakovrstna dela £.d (IdlilU las. A. ROJC, brivec in vlasuljar Trst, Acquedotto 20.
Nova trgovina
manifakiurnega blaga
Trst, ul, Belvedere 2. Konfekcije in drugi drobni : predmeti.	:
Priporoča se cen j. občinstvu lastnica
ANA vd. TONEL.!
Deležnik
s primerno glavnico vstopi lahko takoj v
solidno, dobro upeljano obrtno
podjetje Z letno rentabiliteto K 20000. Naslov pove Inser. oddelek pod št. 2397.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je na^ soprog, oziroma oče in tast, gosp.
Andrej Oodopivec
v starosti 74 let primini! po kratki in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče.
Pogreb dragega pokojnika se vrši jutri. ▼ sredo, 30. t. m. ob 3 popoldne iz mestne bolnišnice.
Trst, dne 29. oktobra 1912.
Žalujoči ostali.
Prva slovenska mirodilnica
v Trstu
Hlojz Saletelj
u ica Carradorl 18, v bl žinl gostilne NDO.
Zaloga barv, čopičev, mrežic za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja v origi-in i 11 nalnih posodah in drugo.
Orl nhlocti avtorizirana „Dunajska kuhinja". UU UUldMI Obed in večerja 52 kron mesečno. Pečenka, sadje, močniki, črna kava. Ulica Barriera St 7, II. Becher.	1938
Te dni se otvori
nova trgovina s steklenino in porcelanom
ter. svetlljfcami. — Bogata zaloga okenskih stekel.
A. PALME & C.o, del. dr. z o. j. TRST
Telefon štev. 30 2.	ulica Campanile št. 21.	Telefon št. 30 2.
Steklar vedno pripravljen za dela na domu.
Državni uradnik
40 let star, velike postave, premožen, želi se seznaniti s premožno, sim.stično gospodično, ali vduvo iz trgovske hiSe v evrho Ženitve. Ponudbe s fotografijo, ki se tskoj vrne. Ponudbe pod „Državni uradnik fitev. 2425" na inseratni oddelek „Edinosti".
2425
Trgovskega pomočnika "letnega,
pridnega in zanesljivega se iSČe. — Ponudbe 11» : „Trgovsko izobraževalno društvo".	2428
Ql%#alni C+rnii n°vi» "borni, z omarico
OIVdini biroji K 180-—, mirico K 150"
drugačni po K 60, 1L'0. Garancija. Priložno9tni na-k«p. Ulica Kuggero Man na 18, vrata 4.	2430
da se d vem
Stanovanje in hrano koiegom.
Ulica Artisti St 10, II nadstropje.	2429
Pl*nrfi>iiS bombaževine, slik in dežnikov na riUUdja mesečne obroke. Via Chiozza SL 16 I. nadstropje. Ivan K 1 u n.
443
Q Redka prilika!
Originalne turške in perzijske preproge.
P. n.
Zaradi krize v orijentu smo dobili nalog od vodstva v Carigradu, da v kratkem času prodamo preproge in druge predmete, ki se nahajajo
v Trstu (Corso), Capo di piazza 2
in v Reki, ul. Adamich št. S.
Preproge 20%)	Okoristite se te ugodne prilike!
Bronce . 35 % } popusta
Vezenine 10% i	m. GABAI.
esa
Ognjišča na plin
in plinske naprave za kuho, odprte in zaprte,
v vseh velikostih in katerekoli oblike.
Solidna konstrukcija.
Razvijajo največjo toplotno silo. — PotroSek plina zelo majhen.
CENE NAJZMERNEJŠE.
Delniška družba jjreinitz
CORSO ŠTEV. 18.
Pozor!
Opoldne In 2večer abonement, zelo ugodno. Izborna kuhinja in budjejoviška pivo (nič glavobola). Zmerne cene.
Restavracija-Hotel Balkan (Sap |