fc i MMM mem ? irtrninim Uh%h lirsMi&l pondeljch, vnk «Un zjutraj. V AiSbift IL 20, L nad*tropi*. Doni*1 —i m »oi »i, ■Ueia m a« Kprej*ma|of rokopid h m mi prvi. P. Me. La»! !V «!*\wos Edino«*. Tisi ^ ^ w .T ! -O- -%•! ta Inose m v Trstu, v petek 1 januarja 1926. Posamezna Številka 20 cent« :i rr. Frančiška .m. Ncfrukinai ' oronii arednik; 'uast." Naročnin« 'o Ibto L 60.—» Jrm 11 1U9L EDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Og. Sirokorsti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov turo 'w osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.20, oglasi denarnih mm po L 2.—. Mali oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L 3.—* Oglair. naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulic* sv. Frančiška Asiškega Stev. 20, I nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57. 1 VCi ^/i ii^ u novega leta Z današnjim dnem stopamo zapet tr prag novega leta. Kak pouk nam daje kak* nada vzbujajo dogodki raunok Id j učene ga starega leta? Ali — kc rekel trgovec — kakšna je bilanca: p uli aktivna? Ne samo posamezniki, > tudi narodi in drtave si postavljajo to Sanje. Leto, ki je za nami, je rodilo obil t-godkov najdalekosežnejiega pomene so razne krize širom Evrope in izve' Prostor nam ne dopušča, da bi jih konkretno navajali in označali. Onu te na kratko: vstaja v Maroku, ki skrajne napore in žrtve Francije in za nje udušiiev; vstaja v Siriji pr< coskemu nadidadju. ki je Francif ni mogla uduštti z vsemi svojimi napori; popolna zmaga fašistovskegt. v Italiji z vsemi nje posledicami irugorodne manjšine; rusko-turška pogt -ki naj bi bila nekako protitežje profi carn&kim dogoitorom, grško-bolgarski s,) težka državna kriza v Nemčiji; huda fin čna kriza v Franciji; kritični položaj j* stri je; propaganda na Madžarskem zo stavo monarhije; sr'bsko-hrvatski spo v Jugoslaviji itd. Ti dogodki utegnejo sicer vplivat na mednarodni položaj, vendar pa so lokalnega pomena za prizadete drža kraje. Jedro mednarodnega položaju dogovori v Locarnu in v razširjenem f. nu razmerje Rusije do drugih evro. -držav. Sporazum, sklenjen v Locarnu med cijo in Nemčijo, je velik dogodek narodnem življenju Evrope, ki se dahnila, ker se nadeja, da je sedaj ev > mir zagotovljen vsaj za dogledne ča je odstranjena tista duševnost nes/m-*./ i**3/i in vojevitosti, ki je bila žalostne sledica vojne vihre. Zlasti še, ker je g da bo pomirjevalno vplival tudi na -države pri reševanju raznih navzkrižij Za bodoči razvoj političnega položaje Evropi pa je — kakor že rečeno — r merne vainor.ti razmerje Rusije do os evropskih držav. Pomenilo bi si zati oči pred očitnim dejstvom, ako bi prezirali velika načelna navzkrižja sovjetsko Rusi/o m zapaano Evropo Toda uverjeni smo, da bo i ud i v i zdevno nerazrešljivem navzkrižju nje s političnimi in gospod irskimi zmagovalo nad teoretičnimi razmoir Kajti tudi v ruski sovjetski politiki s* c* d morala slednjič ideološka načela i; kongresov umakniti pred zahtevami resničnosti. In te resničnosti so: Takoj po podpisu dogovorov v Locc začela Rusija s prizadevanji za dose> razuma z zapadnimi državami, v pr pa s Francijo. Drve 10. decembra sovjetski poslanik v Parizu, Rake ročil predsedniku francoske republi poverilna pisma in ruski komisar z stvari je došel v Pariz na posve francoskimi odgovornimi činitelj nostih medsebojnega zbližanja in skega sodelovanja. Ta pogajanja Še — in kdo bi se čvdil temu? -do definitivnih uspehov, toda gotc se bodo v kratkem nadaljevale, stremljenje sovjetske vlade, da h* _ Francijo predvsem do trgovk t sto t ako ne prikrivajo sovhfsk jega namena, da bi prišl kakega dogovora. Mort. zum s Francijo in s, točko v sovje&ki p To je vsekako ~ za bodočnost, t poudarjati velik ma z Rusijo in ropskih držav dacijo Evrope ki je neogibni rijo. Pa tudi sf narodov za ' ' listu smo vjetskega kovskega, ' • '••■» . Rusije v zastopn-se Rusi zaci j i t.: prej v Tudi ; s kap nezav Ce t še r Dru izdt nc r tti treou. jrazu-iolu ev-)0 konsoli-ega miru, onsolida- ^ -uštvu / tem z jave so-arizu, Ra-ii o vstopu je prejšnji a izjavil% da lupni organi-pa, naj po-tsko vlado! jroten stikom te razpršijo vth namenov. tika Rusije ni ilišču napram aj ton gOLora •i, da Rusija * izjavil Rata pri vseh ido koristne i svetovnega nnu, kako so 2 še nedavno v in možnosti j nadejati, da rna za Rusijo. johodu uresni-Rakovski: pri-od strani vseh jajo razni toza->čilnih gospodar-državah za zbli-se pojavlja ta tež- žauak, ki tvorijo takoimenovani rizum. In ravno te dni gre glas, zave te drtavnopolitićne kombi-ko važne za uredbo srednje Ev-Jiočile za prtpoznanje sovjetske a vzpostavo diplomatskih odnosa-u.iijo. Tudi razmerje med Poljsko in vidno boljka in pojenjuje dose-adicijonalna napetost, nadebudne znake nam je prineslo to ob svojem nagibu k zatona. Na o d narod ne politike je završilo ve-ne j Še, nego bi bdi pričakovali ob začetku. da ni bilo to leto tako ugodno naše narodne manjšine v Italiji. j se na to splošno ugotovitev, ■ ogodkt itak že znani vsakomur, prineslo tudi nam veliko tolažbo, iščite narodnih manjšin in akcija ito udejstvitev sta zadobila krepak razširila se je, poglobila in poži- ičujemo torej leto 1925. v razpolovnih skrbi za svoj narodni obstanek, pa tudi s tolažilnimi nadami, da ■opajoče leto — tudi če ne prinese nja našega hrepenenja — vsaj pri-.72agi ideje medsebojne pravičnosti, in mirnega sožitja tako med na-•čnih držav kakor tudi med plemeni zavi. ičrti za poveličanje Rima • »jevem gorvotu o prilik« usioli-v>rv«£a rimskega guvernerja .1. Danes je bil na Kapitolu na ten način ustoličen prvi rimski gu-dosedanji komisar Rima Cremonesi. priliki je novega guvernerja nago-rnistrski predsednik Mussolini, ki je njegove zasluge z* ^Večno mesto* njegovega komisar jenja in potem nadaljeval: :?rner! Imate Časa pet let in uioje jasme, moji ukazi so točni. Prav goda se bodo izvrši. V petih letih n zopet postati čar ljudstvom vse-veiik, urejen, mogočen, kakor je asu prvega Augustovega cesarstva. bo Tretji Rim širil na drugih gričih . rvih Svete reke do obale Tirenskega ^dili bode te od parasitskih in po-grsdb veličastne ter^pljp kr^čan-■na. Tisočletni pomniki naše zgo-morajo dvigniti v potrebno osam- i cesta, ki bo morala biti naj dalj Sa a na svetu, bo vezala «mare neobnovljene Osti je do srca mesta, epoznaaii. ilje Vas morajo navdušiti že sa-;a dosedanjega dela, ko ste teli treh let storili iz Rima pravo Italije. r! Na delo brez odlašanja! Do-; svet čakata na uresničenje Želj vrši te v obljube*, sebnim kr. ukazom so bili imenovani c Rima. red sklenitvijo italijansko-i$ieške politične pogodbe ? turški dogovor in rapallski sestanek arlamenta od 24. maja 1924 do 19. decembra 1925 ON, 31. Mussoiinijev razgovor s lainom je našel v tukajšnjih poli-agih globok odmev. Tozadevno piše i News»: Politični krogi pripisujejo emu sestanku veliko važnost ter iz-v da sta Mussolini in Austen Cham-azmotrivala o rusko-turškem dogovoru turško-jugoslovenskem zbliževanju. Turčija ni nikaka balkanska, temveč i&redvsem azijatska velesila. Vendar pa &kuša vzpostavit* prijateljske odnoftaje z Jugoslavijo, da se bo lahko zopet čutila njena prisotnost, m njen vpliv na balkanskem polutoku na škodo Grčije. Italija — tako nadaljuje »Central News* — ta politično popolnoma neodvisna. Ravno raditega hoče Anglija ostati ž njo v trajnih prijateljskih stikih. V odločilnih londonskih polifcčnih krogih vlada splošno naziranje, da bo med Italijo in Veliko Britanijo v kratkem sklenjena politična pogodba. Mus-solini in. Chamberlain želita, da se ustvari v Londonu formula ne le za modus vivendi, temveč tudi podlaga za splošno politiko prijateljstva med obema drŽavama. Potemtakem b^ italijanska finančna delegacija v Londonu razvila ne samo tehnične, temveč tudi diplomatske funkcije. RIM, 31. Vsi listi naglasa j o velik pomen rapallskega razgovora med Mussolinijem in Chamberlainom. Obenem pripisu j ejo temu razgovoru izredno važnost in dalekosežnost z ozirotn na mednarodni položaj. Kakor piše «Tribuna»f je Chamberlain zamislil rapallski sestanek. Ob tej priliki sta državnika proučevala splošni evropski položaj ter posvetila posebno pažnjo vprašanju, ki se tiče bližnjega vzhoda. V Parizu podpisa^ rusko-turški dogovor — tako nadaljuje «TnHunaw — ^ nikako ne sme nadcenjevati. R*vnotako se lahko reče, da komaj utegne vplivati na zadržanje britanske vlade v mosulskem vprašanju, ki ga moramo na podlagi poslednjega sklepa Društva narodov smatrati za likvidiranega. Sleherni agresivni načrti otomanakih krogov bi naleteli na velike težkoče in radi tega ubirajo Turki že seda) zmerne poti. Anglija gleda povsem marno na moeulsko vprašanje. Spričo defetva, da se ye po sestanku turškega zunanjega ministra z Ninčićem v Beogradu govorilo o eventualnih vplivih rusko-turške politike na Balkanu, se je u-važevalo upravičeno naziranje, da mora Italija kot najpripravnejša izmed velesil od blizu zasledovati balkanske zadeve ter jamčiti, da se ne bodo dopuščala vmešavanja, ki bi ute>$iila motiti sedanje stanje na Balkanu. RIM, 31. Od 24. maja 1924, ko se je otvorila 27. ustavodajna skupščina, pa do 19. decembra 1925, ko se je odgodila skupščina, je poslanska zbornica imela 126 sej in sicer 13 dopoldanskih, 112 popoldanskih in 1 v tajnem odboru. V tej dobi je zbornica odobrila 334 zakonskih načrtov in 20 zakonskih predlogov. Predi oženili je bilo 47 interpelacij m 146C vprašanj. Zbornica je kneia v letu 1925 skupaj 77 sej. Nič manjše delo je izvTšil v navedeni dobi tudi senat, ki je razpravljal o vseh v zbornici odobrenih zakonih ter jih končno sprejel. Senat je imel tekom 1925. leta 62 javnih sej. V tem letu je umrlo 29 senatorjev. _ Sela flnančnesa odbora narodne sKuplfliie BEOGRAD, 31. (Izv.) Na seji finančnega odbora ni bilo nikakih važnejših dogodkov. Minister za .po-sto in brzojav, dr, Ivan Šuperina, je finančnemu odboru pretil »žil pravilnik za izplačilo pristojbin za p^ek-ourno delo poštnim nameščencem. Opozicija in radikali pa so bili r nekaterimi postavkami tega praviin ka nezadovoljni. Protestirali so zlasti proti temu, da bi tudi načelniki v »imstrstvu dobivali tako dodatno odšfkodn no. Minister Šuperina pa. je še nadalje vztrajal pri svojem predlogu in izjavil, da bo sicer izvajal posledice. Ram tega nastopa ministra za po Me ta brzojav je bila se.a finančnega odbora piekinjena. Viadna večina je pa pozneje imela posebno sejo, na kateri i« ostro nastopala proti Šuperini. Končno pa je minister vendarle pristal na kompromisna predlog, Masom katerega bo predloženi pravilnik veljal samo za qn mesec. Se)a ministrskega svet«. BEOGRAD, 31. (Izv.) Od 4. do 6. ure popoldne se ;e vrttla s«W> ministr»kega sveta, na kater: se je razpravlja* > o vprašanju izenačenj^ neposrednih davkov. Mini trškega predsedn.ka Pašića je danes pose tii uiiai»ter ^ vc.v,' l--.lan Trif^so^ic. Pašić odpoti*« v Dalmacija. BEOGRAD, 31. /Izv.) Kakor s doznava, od potuje min predsedniki iPaŠić v Dalmacijo, kjer bo ostal dva ali tni dni. Paiić namerava prebiti božične praznike v krogu svo;e rodbine, ki se že nahaja v okolici Dubrovnika. St. Radić odpotoval iz Beo^ids. BEOGRAD, 31. (Izv.) Prosvetni minister St. Radič je danee odpotoval v Dubrovac, kjer bo govoril na shodu, ki gaje sklicala njegova stranka. Odšel bo nato v Zagreb. Domnevajo, da bo St. Radič 7. januarja nastopil na velikem shodu v Splitu, nakar se bo povrnil v Beograd. Ustavil se bo najbrže tudi v Sara evem, kjer bo konFeriral s svojimi pri-staSi.__ Kongres poljskim masllmonou proglasil neodvisnost potiske nrtsdamansUe cerkve Moirt zo defenzivno zvezo vzbodnib držav Pogajanja za msfco-nemško obrambno pogodbo? DUNAJ, 31. Po neki berlinski vesti se vršijo trenutno med Nemčijo in Rusijo pogajanja za sklep nevtralitetne pogodbe po vzorcu ravnokar sklenjenei pogodbe med Rusijo in Turčijo. Obe državi naj bi se obvezali, da ne bosta z vojno nastopali druga proti drugi ter v primeru vojnih zapleti ja-jev z drugih strani ohranili medsebojno netvtralnost. Pogodba naj bi začasno veljala za tri leta. Unija sovjetskih republik je odločena skleniti take pogodbe z vsemi državami, ki nameravajo ohraniti mirovno stališče napram Rusiji. Te nevtralitetne pogodbe pomenijo šahovsko potezo sovjetske Unije proti locarnski pogodbi, ki jo smatra Rusija kot napad Anglije proti njej. ANGORA, 31. V vrhovnem vojnem svetu je naglašal Ahmed beg pomen rusko-turške pogodbe kot podlage za defenzivno zvezo Vseh narodov vzhoda. MeSftnska volno na Kitajskem General Feng je zapustil Tieu-Tsia in se umika PARIZ, 31. «Daily Metilu* poročajo iz Pekinga, da koraka Čang-Tso-Lin s svojo vojsko proti jugu, v smeri Sang-Hai-Koana, približno 130 kilometrov severovzhodno od Tien-Tsina. Eden izmed njegovih namestnikov pa napreduje proti Jeholu, ki leži 120 km severovzhodno od Pekinga. Krščanski general Feng je zapustil mesto zavoj eval pred par Tien-Tsin, katero je dnevi, in ki ga je stalo mnogo žrtev; umika se proti Kal ganu, ki se nahaja za približno Tise še niso prispele do jugosl. ozem sto kilometrov severovzapadno od Pekinga. Pretrgal je železniško progo, ki vodi iz Pekinga v Tien-Tsin. Usoda kitajske vlade zavisi od Fengove zmage. Će se Fengu ne bo posrečilo premagati generala Čang-Tso-Lina, bo vpliv bolj-ševikov na Kitajskem mnogo utrpel. Vojna v Maroku PARIZ, 31. Listi poročajo iz Feza, da se te dni francoske čete zasedle postojanko v M.e-dni. Pleme Motki se je izneverilo rifovskt stvari in predalo pristašem Francozov veliko število Rifovcev in tu cev. Nova vlada na Finskem HEL5INGFORS, 31. Nova finska vlada jc sestavljena. Načeljuje ji Kallio, vodja agrarne stranke. Za ir-inistra «e bil imenovan univerzitetni profesor Setale. 74.97 milijonov Šilingov izdatkov, 75.90 milijonov šilingov dohedkov, torej 0.93 milijonov šilingov prebitka. Za investicije j« predviden izdatek 8.02 šilinga Skupno s prebitkom 7.91 milijonov šilingov iz konto-korentnega poslovanja rezultira celokupni .prebitek 0.82 milijonov šilingov. Slino naraSianje Rena Železniške zveze pretrgane — Mesto Ktiln deloma pod vodo HALLE, 31. Zaradi neprestanega deževja in južnega vremena je pričela naraščali reka Saale. V gornjem teku je poplavila široka polja na obeh bregovih. KOELN, 31. V pokrajinah ob Renu in Mo-zeli traja deževje dalje, tako da obs reki z veliko naglico naraščata. Voda je v Ko-U nu na več mestih udri a v staro mesto. RcU a narašča vsako uro za 3 do 4 cm. TuH; Mcsel narašča dalje. V Koblen/u izprazniti hotele, ki leže ob br-. so morali nagloma izprazniti ob tir. žeče hiše do prvega nadstropja. Zc ob reki je ustavila obrat, ker so vsi in tiri deloma ped vodo. Stari Ren združil z Novim, tako da je med obema re kama nastalo več kilometrov široko je/ero. PRAGA, 31. Rad i splošnega južnega vremena so vse reke narastle. Moldava in njeni pritoki že* padajo. Laba in njeni pritoki pa šc vedno naraščajo. Tudi reka Chcn je občutno večja. Tudi Donava narašča BEOGRAD, 31. Vsled deževja v gornjem toku Donave je voda zopet pričela naraščati. Pri Dunaju je narastla za en ineter, pri Budimpešti pa za 60 cm. Narastle vode _ semlja. Donava je pri Vukovaru narastla san znatno, v Zemunu pa za 10 c S va in Bosna so začele padati, narastla. Pri Beogradu je st cm. msipi se je ne Dra- Neurje na Francos PARIZ, 31. Hudo neurje, okolici Pariza in po drugih po coske, ovira redno poslovanje telefonskih zvez. 75 žičnih poškodoval. Zveze med pt inozemstvom so zopet pretrt Radiobrzojavno postajo i je vihar včeraj restio ogrr še je posrečilo še pravočas pravljeno škodo. Bojkotiranje Hong-Konga HONG-KONG, 30. Posebno odposlanstvo, ki ga tvori šest zastopnikov kitajske trgovske zbornice in raznih drugih korpo-racij, 'se fe piodalo v Kanton, da prične pogajanja, da bi se končalo bojkotiranje pristanišča Hong-Konga. ystaja proti poglavarju maroSklu ustašev ? Francija se ne bo pogajala z njegovim odposlancem PARIZ, 31. Na včerajšnji seji zbornice je obrazložil ministrski predsednik Briand stališče francoske vlade glede misije Abd El Krin vega odposlanca stotnika Cun-__. __ * * . ,,„ . ... , ninća. Briand ie izjavil, da sta Francija in zastopniki štirideset muslimaakih skupin, kti Knmu svoje mirovne pogoje. Abd fcl Krim prebivajo na Poljskem. Kongres se je danes/ pa je odposlal osebnost, ki nima polnomoc- zaključil. Proglasil je neodvisnost poipke mu slimanske cerkve is izvolil Jakoba Szymkie-wicza za mufitja (poglavarja nausl, cerkve) Sedež mufti!« bo najbrž« v Vilnl. PolMcem VARŠAVA, 31. Dotpel je včeraj v VarSavo Edvin Kimnerer, izkwften poznavalec finančnih vprašani in profesor na tmiverai v Prtnce-tonu. V Var#avo ga je povabila poljska vlada-da bi proučil polfaka f nančna in gospodarska vpršanfa. Listi pripisujejo prihodu tega izvedenca velik nomen In izražaio upMvfe, da bo v kratkem prišlo med Poljsko in Anerifco do tesnejših gospodarskih stikov. Davki v naravi no Poljskem Gdansko proti agrarni reformi VARŠAVA, 31. Sejm je danes po tretjem branju sprejel zakonski načrt, ki se nanaša na izterjevanje davkov v naravi, kar pomeni, da bodo za plačevanje davkov služili tudi poljski pridelki. GDANSKO, 31. Vest, da je poljski sejm sklenil izvesti agrarno reformo, je vzbudila v vodilnih krogih Gdanskega veliko nezadovoljstvo. Reforma spravlja v kočljiv položaj narodne manjšine, ki posedujejo zemljišča na Poljskem, ker predvideva porazdelitev teh zemljišč med kmetovalce, ki jih obdelujejo. _ Vladna kriza na Bolgarskem SOFIJA, 31. Minister javnih del je včeraj podal ostavko. Časnikarjem je izjavil, dS je storil ta korak radi tega, ker niso na včerajšnji seji zbornice poslanci poslušal* njegovega govora, ko* bi ga bili moraJL Bolgarska brzojavna agencija javlja, da predsednik ministrskega »veta ni hotel sprejeti ostavke ministra javnih del. v zvezi s ATENE, 31. Načelnika arhiva sunanega ministrstva, Stafenaua, so danes oblasti aretirale. Osumljen je namreč, da je bil boljševaškimi ajjitatorji. ja, in poleg tega izbral trenutek, v katerem sta Francija in Španija odkrili niti obširne propagande za upor celega Islama. Francoska vlada bo stopila v pogajanja neposredno s posameznimi plemeni, katerih večina pa se je itak že podvrgla. PARIZ, 31. «New York Herald^ poroča iz Madrida, da je izbruhnil v okolici Te-tuana upor proti Abd El Krimu. Med uporniki in pristaši Abd El Krima je prišlo do težkih bojev. Na obeh straneh je bilo mnogo mrtvih. Trije glavni voditelji Abd El Krima so baje padli. _ Turčija in Jugoslavija CARIGRAD, 31. Turški zunanji minister Ruždi beg je prispel v Carigrad. Novinarjem je izjavil, da je našel v Beogradu pri predsedniku vlade Pašiču in zunanjem ministru dr. Ninčiću veliko naklonjenost. V raznih razgovorih z j ugosl o venskima ministroma se je ugotovilo, da se stališči obeh držav krijeta skoraj v vseh vprašanjih. Minister Ruždi beg je nato sprejel diplomatski zbor. _ Zakonske odredbe v Grčiji ATENE, 31. Vlada je včeraj izdala tri naredbe, ki bodo mogle vsak čas ukrotiti politične upore v javnosti. Prva naredba prepoveduje listom pod pretnjo, da jim bo trajno zabranjeno dalje izhajati, prinašati kakršnekoli izjave republikanskih voditeljev Kafandarka, Papanastasia in Mihalokopu-losa. Z drugo naredbo je vlada ustavila neki antivenizelističen in neld venizelističen list ter zagrozila z isto kaznijo vsakemu listu, ki bi objavil kak napad proti vladi Tretja naredba napoveduje najstrožje mere proti komunizmu. Ruski državljan Oskar Mueller je bU že na podlagi te naredbe aretiran.. _ Politične Avstrijske finance DUNAJ, 31. Mesečni proračun za januar 1926. izkazuje po razčlenitvi ženevskega____ reformnega načrta v tekočem poslovanju med Rusijo in d TROCKI ZOPET N Pred časom se je mnogo i-v ruski komunistični stranki sledil med pristaši Zinovjev Govorilo se je tudi o posebn stah ruskih komunistov, ki je glavnem zastopniku ime «troc tega gibanja so se označali ko menti v komunističnih vrstah, k bolj -demokratskim metodam, n veljali pristaši Zinovjeva kot »k dopuščajo nikakih kompromisov bila nastala radi teh navzkrižij vel med obema stru ama in prišlo je ttn da je zavzelo vodstvo ill. internacijo tozadevno stališče. Trooki se je mu varjati pred stranko. Bil je obsojen njegova struja. Uspeh Z:novieva je bil tako da je mora! Trocki izvajati po. Najprej je «obolel», šel na jug — tedai govorilo o izgnanstvu — in je moral 1-odstopiti kot narodni komisar za vojno V vodstvu III. internac jonale je postal iožaj trdnejši nego ni bil nikdar. Triumv Z:novjev - Kamenev - Stalin pa se jc zj' kmaiu po odstopu Trookega rnajaii. Afe Trocki ni bila def nitivno likvidirana, temvt je povzročila v vodstvu III. internacijonale moćno osebno tren e med posameznimi člani. Posebno rezko obliko so zavzemala navzkrižja ijied Stalinom in Zinovjevim. Vzrok temu, da s tedanio zmago ta afera ni bila likvidirana, pa je v tem, da navzkrižja med Trockim in Zinovjevim niso bila osebne narave, kakor se je naglašalo, temveč so imela resno načelno podlago. Šlo je za vprašanje, ali naj sov eiskti voditelji še nadalje računajo s svetovno revolucijo, ali pa naj se omejijo le na izva anje onega državnega socijalizma, ki ga je uvide! Lenin z znanim preokretom, imenovanem isep (novaja ekonomičeskaja politika). Zinovjev je bil vedno proti Nep in je odločno zastopal stališče, da je sedanja gospodarska pol tika Rusije le prehodna doba, ki naj pripravi s\ e-tovno revolucijo. Šele tedaj, ko se tud v ostalih državah polasti proletarijat oblasti, bo mogla Rusija misJiti na dosledno izvajan e so-cijalnega programa. Naproinikti tega skrajnega stališča pa so mnogi drugi vplivni boljševiški veljaki, rned njimi Trocki, Stalin in tudi komisar za zunanje zadeve Cičerin. Ta struja stoji na stališču, da ;e že sedanja gospodarska politika vzor socijalistiičnega gospodarstva :n da jo je treba izvajati brez ozira na to, kaf se dogaja po drugih državah, posebno pa brez ozira na zelo dvomljivo svetovno revolucijo. Ako so vesti o zadnjem zborovanju komunistične stranke točne, se je vršilo to zborovanje pretežno v znamenju tega spora. Posebno srdita pa je bila borba med Zinovjevim in njegovimi nasprotniki (Stalin) za kulisami, t. j. na pripravljalnih posvetovanjih. Do; se je končal « popolnim porazom Zinov eva, čigar resolucija je dobila le 16 glasov, medtem ko e zmagal Stalin (in ž njim Trooki) z ogr ; večino 636 glasov. Ta dogodek pa pomeni veliko za Čičerina, kateremu je Zino poseganjem v komunistično gib drŽavah prekrižal marsikate . račun. Zato ni izključeno, d« Zinovjeva v bodočnosti blo ' tudi za vse delo sedan:r* ker je a tem odpravi: bila na poti vzpc" »EDINOSTa V 'Irstu, dne 1. januarja 1^26. DR BENEš IN DRUŠTVO NARODOV. V božični številki pohiracinega lista oPrager Pr«se» je objavil čehoslovaški minister za FMal« stvari, dr. Beneš, zanimiv Članek o Društvu narodov. Izgiedi in nade evropske mirovne politike to bele že v tem letu v zeio tesni zvezi z Dru-itvom narodov in more se pričakovati, da se ta zveza obrani tudi za bodoča leta. To tezo doka rute dr. {B>efieš v članku pod naslovom «Kaka je situacija in kake so naf-fcUlj« naloge (e institucije Prošlo leto 1925. je pomenilo za Društvo narodov dobo »premagovanja knze*, katere glavni mak je nezadostna pripravnost Društva narodov v gršiko-italij-anskem konfliktu iz leta 1923, in ki posebno prišia do izraza 1. 1924. • prekKcem ženevskega protokola kakor tudi s konferenco za razorožitev. To knizo je Društvo narodov popolnoma nadvladalo, kar se j.e tudi pokazalo v nekoliko smereh. Predvsem v dejstvu, da je absolviralo stadij razprave in teorije ter prestopilo k praksi ki delu. Avtoriteta Društva narodov se je v tem letu brez dvoma ojačila, kar se je moglo opažati tudi v mednarodnih konfliktih. kakor na pr. v grško-bolgarskem sporu. V letu 1925. je bil dosežen tudi organizaciji napredek. Nemčiji se je pripravil vstop v Društvo narodov. Dr. .Beneš ocenjuje ta korak zato, ker bi brez sodelovanja Nemcev ne bila možna trajna uredba srednje, a na koncu konca t udri vse Evrope. Locarasko delo je sicer res formalno nastalo izven okvira Društva narodov, ali ustvarjeno je bilo popolnoma v smislu mirovne politike Društva narodov, brez katerega bi ne bilo bržkone tej delo moglo nastati. Razen tega je gotovo, da bo veliko delo, kri bo sledilo po Locarnu — rešitev problema razorožitve — zopet odvisno v glavnem od Društva narodov. Nadalje našteva Beneš nabližje naloge, s katerimi se bo moralo Društvo narodov baviti v d oglednem času. To je predvsem ndn problem, potem (vhioŠaji Zedinjenih držav do Društva narodov. Brez sodelovanja teh dveh močnih faktorjev si ni moino misliti trajne varnosti. Četudi Društvo nartodov ne bi uspelo izvršbi v najbližjem času vse te naloge, se mora vendar uvaževati psihološka funkcija, ki jo vrši v obliki dobrega vplivanja na razne dežele. Delovanje Društva narodov v tem pogledu je res vzorno. DNEVNE VESTI Srečno in veselo novo leto voščila vsem čitateljem in naročnikom Uredništvo in upravništvo „Edinosti" grado, Štcverjan, Sv. Lovrenc pri Moši, Št. j Peter, Štandrež, Versa, Villesse. i Potemtakem bosta na Goriškem dve izključno slovenski volilni okrožji (Ajdovščina in Idrija) in pa eno mešano volilno okrožje (Gorica), kjer pa je italijanski živel j v pretežni večini. mladi moški, ki 90 imeli cflbraze zakrinkane do oči s črnimi rutami; oboroženi so biH z revolverji, ki eo jih grozeče naperili proti iznenađenima stražnikoma, vpijoč: «Roke kvi- Iz triaSke pokrajfrr IZ KOPRIVE NA KRASU, Prireditev, kaUra se je imela vrS. šku!» Stražnika sta prvi hip obstala močno! deljo, dne 27. decembra se žal ni r presenečena spričo tolike predrznosti; nista si *er nam obUsiva niso hotela dati poti V pač niti misliLa, da bosta napadena tik pred dovoljenja. Zato se prireditev odloži za r poveljstvom. Predno st« se dobro zavedla »j ločen cas. — Medstem se občinstvo prov. d hipne osuplosti, je eden izmed lopovov planil proti Zacchellu, da mu iztrže torbo. Zacchello je od skočil ter naglo odprl duri, ki vodijo v urad poveljništva. Medtem se je Cattaruzza postavil po robu lopovu, a niti ni utegnil potegniti službeni revolver, kajti v naslednem trenutku je počilo zaporedoma več strelov. Cattaruzza, zadet od Štirih svinčenk, je omahnil in se zgrudil smrtnonevarno ranjen v prsa in trebuh. Rešilna ključavnica. nam oprosti radi nedeljskih vabil, — Cd"--Žen. dobroti, udruženja v Koprivi. Vesti z Goriškegi IDRIJA. Dne 25. m. m. na božični praznik se je v društvenih prostorih redni letni občr: < Delavskega bralnega društva » ob n< udeležbi z običajnim sporedom Iz blaga vega poročila je bilo razvidno, da so k ZaccheHo je bal tudi oborožen, a ker je i J"** prekašali dohodke in je , hranil revolver v usnjati torbici v ^adnfem ^tvo poseči po rezervah da se ,e c hlačnem žepu in je imel s»kn«o zapeto, je nal^i'Kf tUa vs*j katere >e druStvo naročeno. 2al, da se ne zdravje. Beg lopovov. Dočim so se lopovi, uvidevši, da jim je zločinska nakana izpodletela, spuštali v divji beg, ^ je ZaccheHo srečno dospel v urad poveljništva | rProIietnI"z'vc"i Gorici in Trstu, v prih m alarmiral -tam navzočne stražnje. Vsi so nje tudi to važno vpraJanjc uredit:. da b hiteli na ulico, toda lopovi so medtem ze iz- - -ganili; najbrž so se izgubili v labirintu vijugastih ulic, ki vodijo v staro mesto in proti Sv. Andreu. Stražnikom je ostala le žalostna na- istavljalo vrednost 320 milijard, v ; i ncah je bilo pa vlog za 38 milijard > -jev. Letni industrijski pridelki so hUf •» d-n 62 m pol milijarde. V času torej, k« V - bivalstvo niti dvakrat ni pomnoiiJo, -t*4 no pre" ->žen; ' nomnožil n Um . - .vi- •'ust-ija potSF.., . zv ov ••> j -pa* ' jtiaiL-v - J* - ai --.. so -gf, 390 produn u -j ; do- r blaga. Korporacije pa, ki jLh j« bild dv.i te 40.743, so v istem času izdelajo za 7,733.000.000 dolarjev. Na prvo oc odpade nekako 41 produkcije, na pa 59%. V letu 1919. je bilo podjetil ^ cneznikov ali mnlih družb 138.000, ki ^r>«lovale 600.000 delavcev; korporaci| > pa le 91.000 a so zaposlovale osem ?>-ov ljudi in njihov produkt, vreden r^ard, je predstavljal že 80,^ vse in-i«; v deželi. . : nekaterih podjetjih v Ameriki sc i več kot 40% korporacij. Sem spadajo ; e na debelo in drobno, hoteli in gle-Ko pa preidemo na polje industrije, 'v a, železnic, javnih naprav in bank, »o, da je 90^ vsega v rokah kor- reta zopet oživiti pevski in tamburaški ker ga nimamo danes v Idriji človeka, ki b učeval; in tako leži bogati pevski in glas c inventar zaprašen po omarah. Naj bi sk ne samo novoizvoljeni odbor, temveč novo f@lo! „-„.... : obe organizaciji S posebnimi občutki pošiljamo vsemu zorporacijam. narema: ljudstvu od Triglava do Kvarnera, Odposlali so tudi vdanostno brzo avko min. od Snežnika do Trsta in Pule naša voščila predsedniku Mussoliniju. pevodom današnjega novoletnega dne. Z - občutki, ki jih poraja v nas dejstvo, da nam r Revizija šofer&ih patentov, je ds*i«s dano, da stopamo pred našo iav- I Tukajšnja kr. prefektura opozarja, da je rocsi že petdeseti krat ter ji želimo bil rok za izvršitev revizi e šoferskih patentov veselo in srečno novo leto. j P^1^3" do 28. februarja. Ne bomo obširno obrazlagali vsebine Cruilvesie tega našega voščila. Zavest, da fe bilo vse _ Priredi{CT <> . ^ Vito>> {mješmaS, ,rega izmed nas napolnila s strahom za i Dane^ sc imenovani ^ v ■ odocnost. upravičen je moraa ta siran., teijski tekmi Začetek točno ob 13. uri, V oči-oda iz njega na) se ne porodi obup, tem- hitremu tehničnemu razvitku čete eč naj deluje med nami le kot svarilen j Vito», se predvideva lepa tekma, ki bo za k fašistovskim sindikalnim Udruženje Časnikarjev v Jul. Krajini vstopilo v fašistovske sindikalne korporacije. Vodstvo Udruženja časnikarjev v julijski, loga, da so skušali podati smrtno ranjenemu Krajini in načelništvo sind kata dopisnikov | tovarišu kako pomoč. O dogodku >e bila nc-sta imela v sredo zvečer sejo. na kateri je mudoma obveščena rešilna postaja, toda pred-bila sprejeta resoluoija, ki pravi, da pristopata no je zdravnik dospel na iice mesta — kar Delovala se je zgodilo v malo minutah — je nesrečni Cattaruzza izdihnil. Tri krogle so mu predrle prsa in poškodovale življenjske organe, četrta mu je pa obtičala v spodnjem delu trebuha. Vse rane so bile smrtno nevarne. ko društvo, ki ]e tekom svojega 42-le'tneg^ stoja, neizmerno storilo za izobrazbo idr: ga ljudstva, moglo to svoje plemenito uspešno Vršiti še nadalje. — Vreme se nam jc ravno ob praznik' bolje izpremenik/. Nihče si gotovo ni tr bi po tako hudem mrazu mogli pričako praznike kopne in tople zime. Toda, za jug in znrrzli trdi sneg se je topil kaJto kor, V par dneh je bilo kopno; narasU vode in bati se je bilo nove poplave a nesreč. Radi velikih povodinfi v prete. ; so se struge Nikove in Idrijce zelo kajti razni hudourniki in grape nosijo usadov s seboj ogromno -grušča in kaiu'-ga pa Idrijca vsled svojega lenega teka SPORT S, d. «Adria». na pr.*, drugega pobtolelja na-! ^fc« ec _ m ____ _ las ter nas opozarja na nevarnosti. Naj-! «Adrijo» dobra trenaža za prihodnje trde ečja med temi pa bi bila, če bi zmagala boje. u*ed nami misel cepljenja, ki redi medse-1 S. d. «Adria». bojne spore, ter podičilo preizkušano in ' Danps na igrišču spočiti igralci prve ie druge neizpodbitno načeio druženja v«eh sil v čete in rezerve za sestavo kombiniranega enoten tabor z ena*n?m ci^em, ki je ohra-, mostva v tekmi nitev in krepitev vseh življenjskih sil na- naroda na tem ozemljn. Ako velja kje geslo, da je sreča le v miru in harmoniji velja še v posebni meri za naše ljudstvo na tem ozemlja in v sedanjih Časih. To je naše posebno voščilo. To spozna- -nje naj piešine slehreega med nami — IZ spoznanje, da sta mir in složno in pošteno delo n£še največje skupno dobro in najsi-gurne;še jamstvo za naso bodočnost. S tem pevdarkom želimo ponovno vsej naši javnosti. našim setrudnikom, dopisnikom, prijateljem — vsemu našemu slovenskemu in hrvatskemu ljudstvu: SREČNO NOVO LETO! ohra* moštva v tekmi proti «S. Vito». . Trsteniško igrišče. Danes nastopi I. četa «Vala» proti «Rapidu». Tekma začne ob 3. uri popoldne. Pred to tekmo nastopita četi «Roianesi Erranti» in «Trieste». Truplo nesrečne žrtve poklšca j« bilo pre-peljaiio v mrtvašn 00 mestne bolnišnice, odkoder bo po raztelešeni« zopet prepeljano na poveljništvo mestnih stražnikov, kjer ga boda re odražati. Tako nastaja za hiše in z položili na aartvaSki oder v posebni žalno ki ležijo ob vodi, resna nevarnost. S * opremljeni soba. Pogreb, kn se bo vršil najbrž bol:« bo gotovo, če se bodo — kak* v soboto popoldne, bo brezdvomno slovesen. — odpravile takozvane «Grablje», sL Izid preiskave. - Par aretacij. gozdnemu erar>n za to, da se ustavlja r v n .. .. , . . . . , , v ih pnnasa voda več ur daleč Policna, ki ye bda tako; obveščena o krutem ^^ fak(f drv je sicer zloemu se ,e loUa z mrzlično nagboo .preis- ceni ^ dostFikrat £> fe voda v^ed p kave. Njen poselj* pa to pot zeU> težaven, k gka ^^ .Grablje,, je karti razen ZaccJeUa, neke zendke m par J« g ^ kubičnih metrov otrok, ni bil nifcče navzoč pri tragičnem pri- sej30j ter tako napravila gozdnemu zoru. Podatka ka so j4h podale te prrče, «»i ogromno Škode. Zad^i Cas je res, da se zelo poma^dpvi; ženska m otroci so U pn rodavna naprava odpravi, kajti danes it < prvih strelih zbežah, zato n»o mogl: dobro to ^ dovo^ ^^ ^^ r _ premotrrti napadlo«v Dognalo s* Je le, da, Na mce, t kaUn bi se dal v razAir^fe ali imela sive površnike, rtva P a suknje. Titfh, ki ■ izvrstno uporabiti. *e treljal na Cattaruzr-o, j« bil srednje, skoro ' VOLILNA OKROŽJA V FURLANSKI POKRAJINI Po novem volilnem zakonu za državno-zborrke volitve bo furlanska pokrajina razdeljena v 14 volilnih okrožij, ki so sledeča: Videm L, Videm II., Ajdovščina, Čedad, majhne postave. Vsi so %neli zakrinkane obraz« in klobuke p«tisajene globoko na oči, tako da celo Zacchello ni mogel nobenega spoznati. Poleg tega je treba tudi upoštevati, da se je tragični prizor odiral z bliskovito naglico, trajal je kvečemu par minut ali pa niti ne. Kljub tem težkodam je policija že aretirala več sumljivih oseb, o katerih pa do sedaj še ni inano, če so brle na kekrSenikoH način soudeležene pri umora. Radu tega policija noče ie objaviti njih imen. Za krvavi dogodek se ja zanimal celo sam prefekt, tki se je včeraj ponovno informiral pri kvestorju o izidu preisKave. ZJikovsfc* anoia. Zaupajoč v tatinsko srečo, kl se jun že dolgo ni prijazno nasmehnila, 90 se neznani mojstri tihega svedra in -prešičjetfa park^a* predpreteklo noč vtihotapili v sklaaiSče tvrdke Jurij Kugle r v prosti lukl V. E. ni,umrlhwynegaizeau blagajno, misleč da najdsjo v nji bogato plačilo za svoj naporni poti očni trud.. Toda doživeli so bridko razočaranje: blagajna je bila prazna kakor beračev žep. Iz jeze nad grdo i prevaro so zllkovoi d« prebrskali papirje hi a oboroženih in zakrinkanih tolovajev' listine v raznih predalih, nato so >0 popihali "šala oropati dva mestna stražnika j praznih rok. življenja rzen mM napad pri Jiistu ter enega ubila. r čeraj zjutrai, zadnji dan starega leta, se je >godil v našem mestu zločin, ki po svoji predrznosti in krutosti spominja na krvava podjetja žalostno proslulega tolovaja Collaricha in nič manj znane zločinske tolpe Braico. — Štirje tolovaja, oboroženi z revolverji in zakrinkani, so pri belem dnevu napadli dva me-_ _____ stna stražnika, ki sta imela pri sebi veliko Gemona! Gorica^'1 drija^ * Palmano~va," Por- ^J*™^ te/ * kK"fali oropati; enega iz d en one, Sacile, San Daniele del Friuli, San j lcm ublh 5 Stmmi streh iz re Vito al Tagliamcnto, Spilimbergo in Tol- ^^ ^^ kj ^^ y mestu ^J tako silen, da ^ je kočija razsula, konjje pa 1 liko vznemir, Tatvina je bila včeraj zjutnaj prijavljena na orožniški postaji v prosti luki. Škoda, ki so jo povzročili zlikovci s tem. da so prevrtali blagajno, znaša kakih 500 lir. Avto proti kočiji. Radi megle «n teme je javni avto at.741901, ki ga je vodil 43-latni šofer Ruggero Bertolaz-zi, stanujoč v ulici Eremo 5t. 104, včeraj okoli 5. ure zjutraj trčil na trgu Mercato vecchio v javno kočijo, ki >0 je vodil 28-letm Jul. Parsch, stanujoč v ulici S. Lorenzo št. 4. Sunek je bil mezzo. ■ ■ S * ' -S- Ve7 za dobil tako hude poškodbe, da je kmalu po- Za goriške Slovence prihajajo.predvsem j ^sr^^^ffinn^e^ v poštev volilna okroz,a Ajdovščina, Idn,a mestnih stražnikov. Ta okoliščina^ priča, da tir^ ^^ Jfe V^ S^^oT^T-m Gonca. Zato navajamo seznam vseh ob- je kruti zločm d^!o zelo predrznih in nevarnih ^nToči^ z raz^alka^mi^ kXni in rokami. Dobol je prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki je bil telefonično poklican na lice mesta, nakar je bil prepuščen domači oskrbi. čin, ki tvorijo ona tri volilna okrožja. Volilno okrožje Ajdovščina obstoji iz sledečih občin: Ajdovščina, Bilje, Brje, Bre-stovica, Budanje. Col, Černiče, Čepovan, Domberg, Dol-Otlica, Erzelj, Gaberje, Ga-brovica. Grgar, Gojače, Gorjansko, Goče, Kobilja glava, Kamnje, Komen, Lokavec, Lože. Miren. Opatjeselo. Sela, Osek-Vito-v-3je, Ozeljan, Sv. Mihael, Planina, Plisko-vi-ca, Podkraj, Podraga, Prvačina, Renče, Rihcmberk, Solkan, Šmarje, Šempas, Šta- lopovov, ki kljub strogemu nadzorstvu poli cije še vedno ogrožajo javno varnost v mestu. \ naslednjih vrsticah podajamo vse okolnosti strašnega zločina, kar smo jih do sedaj zvedclč iz raznih virov. -- Zaklad v usnja t i torbi. Kakor navadno vsak zadnji dan meseca, je mestni blagajniški -urad včeraj izplačeval plače občinskim uslužbencem. 2e od nekdaj je navada, da se plače nakazujejo skupno za vse uslužbence posameznih občinskih uradov, ki morajo poslala v blagajniški urad po enega ali njel, Šmartno, Sv. Križ, Št. Vid, Sovodnje,' ve5 podre;encev, da prevzamejo denar. Po-Škerbina, Šturje, Skrilje, Selo, Slap, Trnovo,! veljništvo mestnih stražnikov pri Sv. Justu je Temnica. Trebuša, Ustje, Veliki dol, Vrab- i poverilo to zaupno nalogo 54-letnemu moreče Vrhpolje Velike Žablje, Vrtojba, Vr- šalu mestnih stražnikov Ivanu Zacchello, sta- tovin, Vogersko, Vipava in Vojšči;a. Volilno okrožje Idrija tvorijo sledeče Kred, Levinje, Libušnje, Log, Lokavec pri Kanalu, Livek, Ponikve, Ročinj, Sv. Lucija, šebrelje, Sedlo, Srpenicai, Št. Viška gora, Soča, Trnovo, Tolmin, Trenta, Volče, Vojsko in Žaga (kakor tudi S. Špirita della Bair&rzza, pa ne vem, kaj bi to bilo kakor tudi tam ne, kjer je vprašaj). Volilno okrožje Gorica obstoji iz sledečih občin: Gorica, Biljana, Brazzaao, Capriva. Chiopris, Viscone, Krm in, Corona, Farra, Gradiška, Ločnik, Mariano, Medana, Mo-dea, Moraro, Moša, Podgora, Rcmans, Sa- nujočemu v ulici Parini št. 9, in 35-letnemu stražniku Angelu Cattanezza, stanujočemu v ----^ |j-cj Maiolica št. 10. Okoli 9. ure sta se Zacchel- občine: Idrija, Ajba, Anhovo. Avce, Bate, 1q in Cattaruzza podala v mestni blagajniški Breginj, Bovec, Cezsoča, Cerkno, Crni vrh,[urad :n dvignila znesek 144 000 lir; Zacchello Deskle, Drežnica, Godo^či, Grahovo, Idr- je spravil denar v veliko usnja to torbo z dvema oko, Idrija^podnja, Kanal, Kal, Kobarid, j kl učavnicama, nakar se je v družbi tovariša — ~ ' * " napotil proti uradu poveljništva, ki se naha a v ulici Castello pri Sv. Justu. Da bi čim preje prišla c'o cilja ter da ne bi vzbudila kake ne-potrebre pozornosti, sta jo mahnila po najkrajši poti, po ulici Donota, ulici Seminario in ulici Monache. Ne da bi ves Čas zapazila kaj sumljivega, sta dospela do ulice Castello; še pičlih 30 korakov i mestih nešteto. Konkurenca med lastni! povzročala neprestane gospodarske kriz kar je trajalo od leta 1865 do 1890. Potem je pa nastala doba posebnega ra voja: potsamezniki kot industrijalci so/;č. dalje bod j izginjali, namesto njih so pa pi ha j al e družbe, korporacije. Da stre j o med 9ebojno tekmovanje so se začeli indus1 jalci družiti in pri vsakem podjetju je t vedno več in več gospodarjev. Seveč glavni namen teh družb je bil uničenje lih proizvajalcev. Nove družbe so s tem posluževale tako umazanih sredsfe , je morala poseči vmes vlada s pos> "j zakoni. V letu 1890. je bilo v Zedinjen v vah 63 milijonov prebivalcev in n-stvo je znašalo 65 milijard dolar » -nilne vloge so znašale štiri milii . c.c, industrijski izdelki so pa bili vred m 'e.-. devet milijard. Leta 1920., to je t nvsei • 1 kasneje, so Zedinjene države šl V'y lijtMiov prebivalcev, narodno .it- š-'.iiio pri tem je to: v časih pred • n ^90. je bilo polno malih podjetij, •.< irim je rastla jeza ljudstva. Danea \o število velikih, proti njim pa ni Usi-: t nasprolstva. r,-- zato je dosti. Prvič se je ja\Tiost ila da je korporacija, če je pod ; ^ . rolo, veliko boljša v vseh ozirih. •v. . asti za produktivne korporacije ako >wvr : Aprave. Drugič je ljudstvo dobilo ^ korporacijami kontrolo in jih inteli-• o nadzira. Korporacije se nič več ne av jc ;avne kontrole, nego je celo želijo. , '*;'e v i« v Amerilci splošna izobrazbai 1 -.^M zelo dvignila. Standadiziranje pro-( » . jc v korporaciji najbolj nvogoče in i., : napravlja cenejše in bolj dosegljive sVecT voh-r osti. GIajv*io med vsem pa je to, da se je znai ča j ! "ništva korenito izpremeniK r: -lednjih letih zadnjega, stoletja se je v"! : l>oj med ameriško industrijo na eni -> am, .iškim ljudstvom na drugi strani. Boj »t'diU prroti «trustom». Vsakdanje kan-» - > precej resnično kazale podobe : ov:-ev. Trebušasti ljudje, okovani z .: >ni a dragim kamenjem, do vratu za-■ r. dolarje in z veliko batiao v rokah - < bili trustovci, vsemogočni denarni ir'J:: v Ameriki. Daaes je stvar ze dru< - To ddkazujejo zgledi, ška družba za mineralna olja je pd i/.svetu poznana «Standard Oil Co.» )cr. v središče je v državi New Jerscy, ar m , 33 podružnic. V letu 1911. je imeJa , ■> i 078 delničarjev, osem oseb od leh je( -t cc -oliralo nad 50^ delnic. Toda j je( : .rvžba predstavljala &5% vseh petrolej-rvduktov na trgu. Danes predstavija< aij nego 50<£f šteje pa nad 300.000 .tčarjev. Od poslednjih je mnogo takiii, a^osleni pri njej. Samo v njenih po-cah v New Jerseyu in KaliEorniji je ; 000 delničarjev, ki so zaposleni pri njejt t:o forej zase in ne za kapitaliste, itern je ogromni mesarski trust Ar-« - & Co. Ta je bil do nedavno last ene Vmes ga pa je last 77 tisoč ljudi. > _ v e 70 tisoč takih, ki imajo od end ^ 2,1 d, !nic, potem 5248 lakih, ki imajo od 5 5' .'elnic, potem 2147, ki imajo od 50 .00 ;nic. 836 jih ima od 100 do 500 : ;3 v :ot 500 delnic. Druga velika klav-. r družba je Swift & Co., ki ima 6 '51 'le! ičarjev. V obeh druž' h je 55 i nič ar je v, ki delajo, ' :c frtižb neke druge vrste je v letu 9 dalo za 930 milijonov dolarjev iz- 1 lele so skupno 8,323.762 delnic v dt\osti 376,700.000 dolarjev. Go-i je bilo 40.767 in enako- bi prišlo na vsakega del--V \.9 ■ lu jev. Delavci leh desetih v , nu 000 delnic. mžba na sveiu, Uni-■e V , je v letu 1902. štela t ., :«[ jtem je družba penu-t z' ^ojim lastnim delav- ?o : t s m obroke. Takoj se pt Jpi^u r • fn up 27.379 delavcev, i so >. ostal:, t. Vrstniki družbe in do- :v i dividea • - .erno po svojem šle- ilu delnic. to je ta družba že V 159.000 .i sev in med temi je (; ;0 takih, 1. > ^-jej v službi. Druga ^/ska dr ;ethlehem Steel Co. je letos r t ima 49.497 delni- - jev in d; asilo 14.000 njenih lužbencev n njenih delnic ki jih xio plačev. oke. PODLISTEK E. PHLIUPS OPPENHEIM: Uen stočaj gospoda Mm lwa Prevel France Mi^jni ^Nc veste, kam fih jc vtaknil, eh? jc vprašala. «To je dejstvo,« ie priznal Crawshay. «OdU krili smo, žal nekoliko prepozno, na kak način jih je vtihotapil na suho. Kaj pa je nasftalo iz njih, odkar je fiospod Jocelyn Th ew v London nu, ne vemo. Vsak kotiček smo že prebrskali. Pregledali smo že vse varnostne predale v bankah in po hotelih, kjer običajno hranijo vrednostne papirje. Vse zaman, hipno ®o Iskani dokumenti izginili," Oči deklice so mežikale. «No, treba je priznati, da vas imenitno vleče za nos, ali ne? Radovedna sem, če res mislite, da vam bom v kakšno korist v tej stvari — če mislite, da boste z mojo pomočjo ujeli Jo-celyna Thewa v svojo past.» "Zdaj ne več,» je odvrnil. »Nekoč sem pa res tako mislil « Kako da ste spremenili svoje mnenje?* re&eti •.-cdi e!, so. «Zato,» je rekel odkrito, mislil, da se vidva ljubita me «In zdaj?» «Sem svoje mnenje spren*-«Vi, ki ga tako dobro ooznr:" sami, da je Jocelyn ihew -jako malo slabosti napram Osebno pa sem prepričan, c. , p-'« ko bo krenil na isto pot kot Sklonila se *e napne*. Nt ene krasne, r oči so gorele v nepopisnem Cr: as- hay je za hip izgubil nit svo r C. ^ :ovo je, da so bile te oči najkra ^ejs , r tih je £i videl. ^Vi mislite torej, da je r ^--kaj d tema dvema — med Katarino B r. rjm?» •Proučievanje te točke,* je reke! Jrawrfiay s svojim navadnim glasom, «ki sicer leži izven tira mojega sedsojeg« izsledovacja, nudi nekaj zanimivih potez. V njegovem sedanjem načrtu mu ona ne more služiti več. Popolnoma gotovo je, da bi ona ne hotela sodelovati z njhn v skrivanju dokumentov, še man) možnosti Je, da bi bUa ona posredovalka v oddaji rečenih dokumentov naprej proti njihovem končnem ciliu. Navzlic temu ji .o« vsak dan, odkar je v Angliji, pošilja rože in dva zaporedna večera je večerjal z nio. Vi, ki ga poznate bolje nego ,az, boste mo <;jkaj nen u tej jtvan, j n . \jbrž ve, T n . v. Gotr .. ak prijatei a slci a ga in gledam 2^mi§ljer Crawshay na taka! > mano, je gotovo, da kakor sega vaš nos. K. šla v Ang^.i o radi svojt veriey se jdma nocoj n Oba sla storila, kar kar sta morala stor- Ona se mu je ne jala. ^Ifl vi me hočete tega ne veste! Veste; ?-pram meni kakor n? potreba posebne bisti •Bojim ae,» pe prizna tisti, ki je tepec. Vi t*^ rože večji znak boja 1 se P pri n;«Q nocoj z mnila. je menil •il povsem 'aca moje loven mla-* tsu je Jo-sestati z >r s svojo .a to. -•kla Nora ji ga :M igrate z -to daleč, ni i*"!-« f»k B«« » endart, no id asme^ U ^ tj da »S? V Trst«, dne i. januarja 1926. »EDINOST* V letu 1890. je imelo 33 železniških družb skupno 81.252 delničarjev, ki so imeli vsak povprečno za 17.087 dolarjev delnic. Do leta 1900. se je število delničarjev pri teh družbah pomnožilo komaj za dva tisoč. Do leta 1923. se je pa njih število dvignilo na 602.000, lastnina vsakega delničarja se je pa zmanjšala za 40% povprečno računano. Proti koncu istega leta so pa železnice prve vrste bile lastnina nad 800 tisoč delničarjev, katerih vsak je imel delnic za 9319 dolar -j ev. Kapital vložen v električnih centralah je znašal leta 1902. okoli 500 milijonov, dvajset let pozneje pa pet milijard in 800 milijon otv. Lastnikov delnic od teh podjetij je nad 1,250.000. Družbe za plin in električno razsvetljavo (National Electric Light Asso-ciation) poroča, da je med leti 1914. in 1923. napredovala za 652.000 delničarjev ter da vsak slednjih ima povprečno po 7.7 delnice. Petdeset od teh družb poročajo, da imajo 38% delničarjev med svojimi delavci. Družba Commonwealth Edison je imela leta 1883. le enajst delničarjev, leta 1923. pa 34.256. The Pacific Gas & Electric družba je narastla iz 4128 delničarjev v letu 1914. do 26.294 v letu 1923. The Southern California Edison je imela samo 2000 delničarjev v letu 1917., dobrih pet let pozneje pa že 65.636. Standard Gas & Electric poroča, da je med njenimi delničarji 75% delavcev. Northern States Power Co. pa jih ima celo 80%. ZAHVALA. Podpisani pogorelci se tem potom zahvaljujemo si. zavarovalnici La FoncKaria in njenemu glavnemu zastopniku g. D rago t in u Starec iz Barke vel j za izplačano nam povoljno odškodnino za pogorele stavbe in premičnine. Priporočamo vsakomur zavarovanje pri tej zavarovalnici, ki je najboljša in najcenejša. Belsko, dne 27. decembra 195. Sirce Andrej, Franca Jcrip, Baje Aston, Požar Josip, Kolenc Franc, Podboj Franc, Jarca Janez. 868 Srečno in veselo novo leto želim vsem cenj. gostom ter se toplo priporočam še za nadaljni obisk. Istočasno na-znaniam, da prenesem svojo gostilniško obrt „MERIDJONRLE" »z ulice Udirte 13 v ulico Geppa 18 „flNDEMO DE FRflNZ". Zagotov-Ijam, da bom kakor doslej skušal v vsakem oziru zadovoljiti cenj, goste. (876) FRAN LIPflNJE tast ni k. »v v -:- •:• •:• •:• •:• •:• •:• «♦:»■:•» Zobozdravnik Dr. I. Linka Trst, Corso Vitt. Em. III št. 24 Izvršuje vse ustne in zobne operacije ter vsa v to stroko spadajoča dela Sprejema od 9.—13. in od 15.—IG. <■<■•:• v v ■:• ❖ v »>«> •:• <« »:• »h W Ivo. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ulica Tore bianca 19. Telefon 44-39 ima v zalogi: Semena: zgodnjega nizkega in polvisokega graha iz Nemčije, redkvice rdeče, okrogle in podolgaste, cvetočega karfrola, solatne pese, rad ča. špinače, solatine, glavate solate, vrzot, zel;a itd. Detelje in trave raznih vrst. Kmetijsko orodje in stroje, Slamoreznice, .pluge in razno ročno orodje. Umetna gnojila: superiosfat, Tomaževo žlindro, kalijevo sol in amonijev sulfat. Krme: Orehove tropine mlete in v kosih, koruzo, ptičjo krmo, kla no apno itd. Med. Naravni domači aned na debelo in na drobno. Naše slamoreznice znamke veto. Rezervni fond\ ki so prav gotovo dispoiiciiski fond za propagando, oblegajo 125 milijonov zlaiih rubljev. — Naraščanje brezposelnosti v Avstriji. V Avslr ji zopet narašča brezposelnost. Do začetka deccmbra je znašalo število brezposelnih delavcev in privatnih nameščencev 216.000 .— Radi tega je bila avstrijska vlada prisiljena ukreniti vse potrebno, da avstrijska industrija odpust: tujezemko delavstvo. Predbožična bilanca Francoslus banke izkazuje povečanje obtoka bankovcev za 9% milijonov franov. Obtok bankovcev je dosegel Vsoto 49 627 milijonov franov. Posojila državni blagajni so poskočila od 33.900 na 34 200 mil jonov frankov. Borsna poročila« DEVIZE: Trst, 31 dec. AmsUrdam od 990.— do 1000 — Belgija »d 112.— do 11».—; Pori* 92 25 do 9J.75 London od 120.15 do 120.30 ; New York od 24.70 do 24.80; Španija od 348.— do 354.— ; Švico od 478. — do 480.— ; Atene od 51.— do 3S.50; Berlin od 587.— do 694.— ; Bakareftt od 11.25 do 11.75 f»ra*a od 73.25 do 73.75: Ogrska od 0.0344 do 0.0351; Dunaj od —.847 do —.355; Zagreb od 43.70 do 43.90. Becečijske obveznice 67.30. VALUTE: Trst; 31. decembra. Avstrijske kron« od 0.0342 do 0.0352; dinarji od 43.25 do 43.75; dolaiji od 24.60 do 24.75; novci po 20 frankov od 94.— do 97.— fuut šterling od l iO.— do 1*20.29, I MALI OGLASI HIŠA enonadstropna, z dvoriščem in vrtom, s sadnimi drevesi in trtami, v obsegu 700 m= v Tržiču (Monfalcone) z 2 proslori za pro~ dajalne, shrambe, hlev in skedenj v pritličju, v I. nadstropju 3 sobe, sobica, kuhinja, električna razsvetljava, se proda ali odda v najem. Pojasnila daje Pietro Lonzar, Monfal-cone. 1820 HIŠA z 8 stanovanji, hlevom, 417 sežnev zemljišča, se takoj proda pri Sv. M. M. zgornji. Pojasnila v gostilni Via Broletto 181. 1821 SOBO s kuhinjo pri mali, pošteni družini iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe pod «Za-konca» na upravništvo. 1822 LJUBLJANSKI ZVON in DOM IN SVET, letniki 1923 - 24 - 25 z lepimi romani, se ceno proda. Via Ruggero Manna 22, III, vrata 9. 1823 LA FONDIARIA V BARKOVLJAH. Sprejema zavarovanja proti nezgodam in zavarovanja za pokojnino uradništva mesto sedaV razpu-ščenih državnih zavarovalnic v Trstu, Zavaruje tudi vsakovrstna športna društva proti nezgodam članov. LA FONDIARIA V BARKOVLJAH. Zavaruje proti tatvini in ulomu premičnino v privatnem stanovanju a Lit. 1.— od 1000, opravo v cerkvi a Lit. 2.— od 1Q00. Zavarovanje je najboljše sredstvo proti uzmovičem. LA FONDIARIA V BARKOVLJAH. Zavaruje proti požaru in poškodbam vsled strele po konkurenčnih cenah posebno cerkvena in občinska poslopja, Da'e brezplačno pojasnila in ceni ke. LA FONDIARIA V BARKOVLJAH. Sprejme takoj potnika za življenjska zavarovanja, proti nezgodam itd. Mesečna plača L 1000. provizija po dogovoru. L A FONDIARIA je najboljša in najcenejša domača zavarovalnica. Pri njej so zavarovane skoro vse državne in občinske palače po celi Italiji. 1819 BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govo ri slovenske- Slavec, via G-uli a 29. 64 IZŠEL JE Prodaja se v Trstu v Tiskarni ,Edinost* Via S. Francesco 20 in v knjigarni J. Stoka Via Milano 37; v Gorici v Katoliški knjigarni Via Carducci 4. KRI m 2.10 plačuje 62 ALOJZIJ MUH, PiflZZO GOTltMldi 2 prvo nadstropje Pazite na naslov! Pazite na naslovi BSBC M ZBI Zobozdravnik Med. U. dr. D. Sardoč specijalist za ustne in zobne bolezni perfekdjoniran ne dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via M. R. Imbriani 16,1.(prtjlialGiomni) od 9-12 in od 3-7 «29 i ur KRONE po L 2.10 komad Zlat«. Mt*. lUtil. 2l-klKlK Ali kupuje in plačuje po najvišjih cenah Albert Povh — urama Trsti ¥!• 1926 Srečno in veselo novo leto voSčijo vsem svojim cenjenim odjemalcem, gostom, klijentom, sorodnikom, prijateljem in znancem v Trstu in na deželi naslednji denarni zavodi, tvrdke. zaloge, institucije, knjigarne, krojačnice, gostilne, restavracije, posestniki, itd. Tiskarna Edinost /5 SOLfl BERLITZ Svetovni zavod za poučevanje modernih jtzikov TRST Via Torre bianca 21 Stanko Senica trgovina jestvin Katinara Caprin 5 Jakobu IVAN KERŽE zaloga kuhinjskih potrebščin TRST Piazza M. R. Imbriani 1 Ivan Forčič odlikovana trtnica JAKOB BEVC zlatarna in urarna TRST Campo S. Giacomo 5 Podružnica : Sv. M. Magd. zg. št. 1 Preserje - Komen RLESSRNDRO LEVI MINZI ZALOGA POHIŠTVA Trst VIA RETTORI 1 VIA MALCANTON 7-13 ATTILIO VOLTGUNA *4 odlikovana tovarna testenin TRST Via deli' Istria 78 — Telef. 27-80 3 JEM Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu registrovana zadruga z neom. jamstvom Stankb Švagelj trgovina jestvin Barkovije Kovačič Rudolf dentist TRST Via Valdirivo 33. III. ŽIVNOSTENSKR BRNKR Josipina vd. Podgornik restavracija .Centra)" GORICA Corso Verdi 32 F. ŽRGRR odlikovana destilacija brinjevca, tropinovca, zaloga vin in likerjev SV. IVAN pri TRSTU TRST Via S. Francesco 18, vogal Palestrina Josip Znideršič trgovina jestvin TRST Via Romania 18 Karaman gostilne TRST 51 ODLIKOVANA MLEKARNA V. COMINOTTI TRST Via Rosseti 8 Giacomo Levi trgovine z mešanim bladom prodaja samo na debelo TRST Via S. Nicolo 19 Podružnica Ljublj. kreditne banke Giovanni Kastelitz & C TRST TRST Vogal via Valdirivo 27 - Via XXX Ottobre i ......*........ .................. ... i SREČNO IN VESELO NOVO LETO voičljo v»—i mJlM ah sorodnikom, prijateljem ki znancem v Trstu in na dežsli kroJaMee, gostilne, restavracije, posestniki itd. itd. 9 rrslti« 009 i. »amiarta i L lutJv ; • m Buffet Fani in Ivan Šircelj g Fran Narobe trgovina jestvin Trgovi«© rramuf. blaga jm Via doti« U Sv. Jakob Josip Pralog Antonov trgovina jestvin TR3T Via defte Gaordia 44 Prva trža&ka obrtnija za izdelovanj« kislega zelja in repe Trst Via della Soigent« 7 Via Maiollca 13 Fran Trampuž trgovina jestvin TRST Sv. Ivan. S. Ofino 791